LJUBLJANA 6. MAJA 1970 LETO XXI ST.'J POLITIČNI CILJI IN NALOGE SLOVENSKIH SINDIKATOV ' • Ob osnutku dokumenta o političnih ciljih in nalogah sindikatov se je začela široka javna razprava KJetošnjemu razpisu Žagarjevih nagrad Ob vsakoletnem razpisu Žagar- sebej določajo upravičence za to jevih nagrad se hote ali nehote nalogo. Toda — nagrada je Ža-spomnimo na pozitivne in nega- garjeva. Ime nosi po enem naših tivne komentarje, ki spremljajo najnaprednejših pedagoških de-v letne počitnice številne pedago- lavcev — šolnikov; po Žagarju, ške delavce po objavi nagrajen- ki je bil med obema vojnama cev ob koncu zadnjih šolskih let. učitelj — revolucionar in ki je Človeško je, da ljudje spremljajo istočasno tudi eden najsvetlejših in komentirajo ta in tudi druge človeških likov iz dobe, ko se je dogodke po svoje, s svojega zor- slovenski narod boril za svoj živ-nega kota, kakor je tudi člove- Ijenjski obstanek in svobodo. Ob ška ugotovitev, da najbrž ni tako tem postaja Žagarjeva nagrada popolnega človeka na svetu (v na- pojem za pedagoško ustvarjalno, šem in mnogih drugih primerih napredno vzgojno-izobraževalno nagrajenca), da se na njem ne bi delo in uspehe, ki bogatijo in našla tudi kakšna iver, ob katero oplajajo svoje bližnje, pa tudi šir- .. ,, , , - . . „ se lahko spotaknemo. Zaradi tega še pedagoško območje. Takšno de- na sel> le tajnik republiškega od- kratičnost v postopkih in odloča- vost in dobro zastavljena zamisel »V sindikatih moramo gledati na vsa dogajanja in na vse premike v družbi skozi položaj človeka in njegovo počutje, kar ni nobena nova ugotovitev« — te besede Toneta Kropuška, predsednika republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, lahko beremo v uvodu k pravkar objavljenemu osnutku dokumenta Politični cilji in naloge slovenskih sindikatov. O tem dokumentu so se pogovarjali na svoji seji tudi člani plenuma republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije 23. aprila. V svojem uvodnem nagovoru na javnost dela in demo- Prav s stališča, da je treba v sindikatu gledati na vsa dogajanja skozi položaj našega delovnega človeka, je bilo na seji republiškega odbora povedanih precej tehtnih pripomb ob tem programu dela slovenskih sindikatov (ki jih bo sprejela prihodnji mesec »konferenca slovenskih sindikatov«). Kolikor je v nekih pogledih osnutek dokumenta na- bilo potrebno storiti proti temu; zahtevali so, naj pride v dokument ugotovitev, da »so ‘investicije v izobraževanje najrentabil-nejše investicije«. Potrebo po kulturnem življenju in rekreaciji bi bilo treba bolj usidrati v delovne kolektive. V zdravstvu pa bi naj že enkrat ‘našli najboljše rešitve v korist našega delovnega človeka, za kar bi morali seveda je pri izbiri predlogov za nagrajence, pa naj bo to na terenu samem, ali pozneje v komisiji in odboru za nagrajevanje, toliko važnejše, kdo in kako izbira, kdo od predlaganih in pozneje nagrajenih bo v merilu republike obstal kot osebnost na tehtnici med številnimi predlaganimi kandidati. Žagarjevo nagrado je ustanovila leta 1965 skupščina SR Slovenije s posebnim zakonom. V svojem drugem členu je zakon med lo pa bi bili posebej dolžni in j0Fa, Slavko Grčar upravičeni objektivno strokovno- tudi tole: pedagoško ovrednotiti zlasti tisti, Osnutek dokumenta o politič-ki so izrecno za to poklicno ali nih ciljih in nalogah slovenskih družbeno ter strokovno zadolženi smdikatov temelji na aktualnih in pedagoško usposobljeni. Pri izhodiščih za delo, ki smo jih v nas v Sloveniji so to zlasti Zveza sindikatu delavcev družbenih de-pedagoških društev s Pedagoški- Javnosti vselej zastopali. Doku-mi društvi ter pedagoška služba ment opozarja: ob sodelovanju in pomoči samih na stalno usmerjenost k mobilizirati ustrezne strokovne službe in institucije. V kratkem so bile pripombe v tem, da bi v dokumentu o.po- drugim n ju. ter je doživel tudi ugoden prvi Ko pozitivno ocenjujemo osnu- odmev, pa je prav s stališča druž-tek dokumenta, je rekel tov. Gr- benih služb potreben nekaterih čar, in ko se izrekamo za cilje dopolnitev in točnejših opredeli- litičnih ciljih in nalogah s.loven-in naloge, ki so navedeni v osnut- tev. Predstavniki šolstva, kulture skih sindikatov morali temeljito ku, pa bi bilo dobro predlagati in zdravstva so zlasti poudarjali, prikazati vzroke ža stvari, ki na-nekatere spremembe in dopolnit- da so v osnutku družbene dejav- še občane bolijo, pokazati na ve. _ nosti nekam preveč zapostavlje- krivce za tako stanje in postaviti Družbeni in samoupravni do- ne, da premalo jasno govori o jasne in nedvoumne rešitve, ki govori, zaenkrat najprimernejša vzrokih, zakaj je npr. v naši ob- naj bi jih dala organizirana druž- pedagoških zavodov (šol, vzgoj- f'anstvu in njegovim resničnim metoda za urejanje medsebojnih vezni šoli tolikšen osip in kaj bi bena akcija, nih zavodov itd.). Prav ti bi se delovnim in življenjskim proble- odnosov in za usklajevanje in-morali najbrž najgloblje zavedati, mom; teresov, so v dokumentu preskopo kdo in zaradi česa zasluži postati — na samostojnost vseh orga- obravnavani. Predvsem ne gre le določil, »da se Žagarjeve nagrade Žagarjev nagrajenec. Predloge le- nov in organizacij sindikata in za take dogovore o ugotavljanju podeljujejo vsako leto zaslužnim delavcem za izredne uspehe .v šolskih in drugih vzgojnih zavodih ter za strokovna dela, ki so posebnega pomena za napredek vzgoje in izobraževanja«. Pri tem je prepustil v. svojem petem členu odboru za podeljevanje nagrad dolžnost, da pripravi podrobnejša pravila za podeljevanje nagrad. Ta pravila je odbor objavil v »Objavah« (6. 4. 1.966. št. 1. — »Objave« rep. sekretariata za prosveto in kulturo SRS). Pravila odbora za podeljevanje Žagarjevih nagrad so v četrtem členu razčlenila oz. natančneje določila, za kakšna dela lahko dosežejo zaslužni prosvetni delavci nagrado: — za delo v šolah in drugih vzgojnih in izobraževalnih zavodih — z organiziranjem vzgoje in izobraževanja — z objavo strokovnih vzgoj-no-izobraževalnih del — z izdelavo učbenikov in drugih učnih sredstev. Poleg drugega določajo pravila tudi, kdo lahko predlaga kandidate za nagrado, kako se iz predlaganih kandidatov izbirajo nagrajenci, način glasovanja ter razdelitev nagrad. Nas zanima ob letošnjem (kakor ob vsakoletnem razpisu) posebej četrti člen pravilnika, ki govori o tem, kdo in kako ter za kakšno delo oz. prizadevanje lahko postane kandidat za dodelitev nagrade ter kdo je dolžan in upravičen predlagati kandidate za Žagarjevo nagrado. Če skušamo odgovoriti najprej na drugo vprašanje, lahko ugotovimo, da v prvih letih po uzakonitvi Žagarjeve nagrade izbor še ni bil v vseh primerih takšen, da bi zadostil duhu in vsebini zakona in pravilnika. Tako z nekaterih področij sploh ni bilo predlogov, ali pa jih je odbor dobil šele po osebnih in pismenih intervencijah. Iz drugih področij pa so bili predlogi včasih premalo pretehtani in preštevilni. Zaradi tega so seveda zajeli tudi katere delavce, ki v merilu n teh bi ostali, ki imajo po zakonu Zveze sindikatov, na njihovo pol- in delitvi dohodka, pač pa tudi pravico predlagati kandidate, no odgovornost in na odgovornost za številne druge zadeve, kot so lahko dobro dopolnjevali, njihovi posameznih funkcionarjev sindi- npr. programi razvoja in dela po-predlogi bi lahko opozorili na kata... sameznih družbenih dejavnosti, — na načrtnost in konkret- delovna razmerja, zaposlovanje Moralni vidiki dela v družbenih dejavnostih Objavljamo odlomke iz knjižice »Med ideali in resničnostjo«, ki jo je na pobudo republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije pripravil center za raziskovanje javnega mnenja pri BS ZSS Posebno pozornost želimo po- teh razmerah nastopa človek svetiti naravi dela zaposlenih v drugače, kot zahtevajo norme družbenih dejavnostih. Vsi do- zlatega pravila. Proizvodni od-sedanji poskusi oblikovanja me- nosi so torej dejavnik morale, ril za merjenje učinka nekaterih ki vsebuje enotnost in borbo pretežno intelektualnih opravil protislovij. na tem področju so se izjalovili. Narejeni so bili številni poskusi posameznikov,’ predvsem pa kolektivov, ki so skušali izoblikovati neka merila s povsem samoupravnih pozicij. Zanimiv poskus v tej smeri je tudi »Katalog nekaterih meril za vrednotenje dela v družbenih dejavnostih«, ki ga je izdal republiški odbor Sindikata delavcev druž- Morda se bo kdo vprašal, kakšno zvezo ima to z omenjenim prisvajanjem po delu, z merili oziroma samoupravnim odločanjem. »Marksizem,« kakor pravi Kosik," »je v kapitalistični družbi razgalil protislovja med besedo in dejanjem, med delom in veseljem, razumom in stvarnostjo, med zunanjostjo in bistvom, med resnico in koristjo, benih dejavnosti v februarju le- med učinkoviostjo in vestjo, med ta 1969. V njem med drugim interesi posameznika in zahte-piše: »Osebni dohodek delavca vami družbe,... opisal je to ne pomeni plačila taks ali dru- družbo kot dinamičen sistem gačnih njegovih formalnih zna- protislovij, katerega središče, vir Čilnosti (izobrazba, leta službe in temelj predstavljajo izkori-itd.), marveč je plačilo za oprav- ščanje mezdnega dela, nasprotja Ijeno delo. Mnogih vrst dela... med delovnim razredom in ka- Pred 25 leti je Ljubljana s cvetjem zasula svoje osvoboditelje ESPERANTO V ŠOLAH Enoten eksperiment petih pitalom. Ostal pa je'odprt problem, kako reševati vsako teh protislovij, v drugi vrsti pa dvom, če razrešitev protislovij kapitalističnega sveta pomeni obenem tudi razrešitev bistvenih človekovega obstan- li m-rejST- Tretji delovni sestanek stalne Koordinacijske konference za uvedbo esperanta v šole, ki združuje predstavnike šolskih komisij so se ga poleg pedagogov pred- šol kot obveznega učnega predme-stavniki šolskih ministrstev iz ta. Pouk naj bi se začel v petem Avstrije, Bolgarije in Madžarske razredu osnovne šole in bi trajal ter republiških sekretariatov za tri leta. Strokovno vodstvo ekspe-kulturo in prosveto SR Hrvatske, rimenta oziroma njegove pripra- SaSTdo lahko "redraTfkan: meto^dnim^kom Srbije in Slovenije. Zaradi nelju- ve je prevzel oddelek za esperan- didate za Žagarjevo nagrado. Ni """ ' esperantom v Avstriji, Bolgariji, bega proceduralnega zapleta med to takor »n, bi hoKI spotikati M.dfrski io/ugosiavii.. SSaTpiaSSTSlsk. Sl ^ univerze v Budimpešti, skrb svobodne aktivnosti učencev, se bodo učili tega jezika in razvoj stikov med šolami, Ki želah^iz6 katerih so3 b^udeTeLnci pa ni mogoče količinsko meriti. Vsako delo, tudi tisto, za katerega ni natančnih meril, pa je mogoče oceniti.« Merila za količino in kvaliteto skuša torej zamenjati ocena. Narejen je bil korak naprej protislovij in naredili smo primerjavo med ka.« sistemom nagrajevanja v druž- S socialistično .revolucijo je benih dejavnostih in nagrajeva- naša družba začela reševati ta njem v gospodarstvu. Ostalo pa protislovja, obenem,pa tudi obje še vedno nekaj premalo opre- likovati novo vrhovno vrednoto, deljeno. V tem primeru je to maksimo socialistične in komu-ocena. Kdo naj ocenjuje delo? nistične družbe:' osvoboditev člo-Tisti, ki se na delo najbolj spo- veka, to je, kakor pravi Manc. zna. Kako naj ga ocenjuje, kaj vrnitev človeka samemu' sebi, naj bo podlaga? Kdo naj ocen ju- toda na novi družbeni ravni! je vrhunske strokovnjake, ki jih Kot vse maksime je tudi ta je tako malo (vrhunskega igral- daljna in v današnjem trenutku ca, edinega kirurga, specialista ni v celoti uresničljiva. Za da-za to in ono itd.)? Kako izločati našnjo’ stopnjo razvoja naše so-pnstranost ocenjevanja in druge cialistične družbe je iz navede-napake pri ocenjevanju? ------•—— ob tega ali onega upravičenca za je bil v Mariboru od 27. do 29. predlaganje kandidatov za nagra- marca letos. Sestanek je potekal sije italijanskega senata. za se lahko koli, zakon kdorr sekretarja za kulturo in oz. pravila samo po- tov. Slavka Bohanca, Glede na to, da je v vseh de z.ciah, iz katerih so bili udeležb.—. - ----------- udeležili pa sestanka, mogoč pouk esperanta istov ^Bolgarije. Odnos do dela — delovna morala Čeprav zveni nekoliko nenavadno, pa se vseeno za trenutek spomnimo temeljnega moralnega nega načela mogoče izvesti etapno moralno načelo delovanja, ravnanja in odnosov med ljudmi: samoupravna delitev in prisvajanje po delu. Prihodnost je v tem kontek- KULTURNI TEDEN V DOMU TEHNIŠKIH ŠOL V LJUBLJANI V Domu tehniških šol v Ljubljani so pravkar sklenili svojevrsten kulturni teden. Dvorana tega doma postaja vse bolj žarišče zanimivih kulturnih prireditev. Prvi se nam je predstavil s portreti in pejsaži dijak-maturant Darko Slavec s samostojno razstavo. V tem tednu je obiskala dijake tudi prof. Polonca Vrhun-čeva iz Narodne galerije v Ljubljani. Ob barvnih diapozitivih je spregovorila mladim poslušalcem o slovenski umetnosti od srednjega veka do začetka 20. stoletja. Na Posebnem koncertnem večeru je Prepeval dijakom Akademski pev- sprejeli v tem tednu tudi Cirila Kosmača, ki jim je najprej prebral svojo novelo Temnikar, nato pa odgovarjal na vrsto vprašanj — hudomušno in jasno, tako da je v dobri uri zaposlil vse poslušalce. V kulturnem tednu sta obiskali dijake tudi znani sovjetski umetnici — violinistka Ratka Dmi-trova in pianistka Ana Ljevina. Predstavili sta dela Mozarta, Bartoka in De Falla. V enem samem tednu se je zvrstilo torej kar pet kakovostnih na prostovoljni podlagi, je bila 'po- Delo, tako kot je zastavljeno, zornost usmerjena v možnost bo zahtevalo temeljite priprave in uvedbe esperanta kot obveznega Pa seveda zavzetost vseh pedago-učnega predmeta v osnovne šole. S°v, ki bodo pri eksperimentu so-V zvezi s tem so posebno zani- delovaH. Takoj ko bodo opravlje-mive izkušnje iz Madžarske, kjer ne temeljne priprave, se bodo po-je esperanto že eksperimentalno amezne komisije stalne konfe-uveden v dve šoli kot. obvezni renče ponovno sestale in pripra-učni predmet, in pa iz Bolgarije, Vlle skladen začetek eksperimenta kjer ima ta jezik sicer položaj fa- v vseh petih deželah. prireditev, s katerimi je bil povsem uresničen namen »kultur- pristojnim organom vseh petih deski zbor pod vodstvom Marka nega tedna«, tj. posredovati mla- žel začetek enotnega in usklaje-Muniha starocerkvene slovanske dini čim več lepot s področja kul in belokranske pesmi. Dijaki so ture in umetnosti. V. D. SVOBODAN ZLATNAR Razstava v Muzeju ljudske revolucije V Muzeju ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani bo v petek, 8- maja odprta razstava v počastitev 25-letnice osvoboditve. Razstava bo prikazovala zaključne b<>je za osvoboditev domovine in Prva leta njene povojne obnove m socialistične izgradnje. . Razstava bo odprta do 1. ju-„„„„ . P-Da t. L; podrobna vsebina raz- rabfa V bo objavljena v prihodnji ranta v določeno manjše število številki Prosvetnega delavca. kultativnega učnega predmeta, vendar v pomenu, ki ga zelo približuje obveznemu. Z ustanovitvijo oddelka za esperanto pri filozofski fakulteti univerze v Budimpešti se obenem ustvarja strokovno znanstveno središče za proučevanje jezika in vzgojo učiteljev. Tretji sestanek stalne koordinacijske konference je po tridnevnem delu sklenil predlagati pravila, tako imenovanega »zla- stu .sodba, ki terja zmago do-tega« pravila moralnosti. Glasi brega nad slabim. Postopki po-se takole-.Kar želiš, da bi ljudje sameznikov se torej vrednotijo _ebi storili, to stori tudi ti njim.8 v tej luči in sprejemajo, potrju^-Brez težave se da ugotoviti, da jejo v imenu socialistične druž-clovek, ki se ravna po tem pra- be. Presojanja prizadevanj posa-vilu ne ravna samo iz čiste do- meznikov za uresničevanje naj-brote ali moralnosti, temveč iz višje vrednote so torej mogoča sebičnosti. Pravilo pa je vendar s čisto moralnega stališča vsebovalo dobršen del nravstve- Prav ob tem pa srrAriemo nosti m se je že dolga stoletja vrsto protislovij, ki so dediščina prenašalo iz generacije v gene- preteklosti in za naše »prehod-Pr?,vlI° na-i bi bilo temelj no« obdobje še prav posebej ti-občečloveške morale; iz njega je pična: človek si na eni strafii mogoče izvesti skoraj vseh deset prizadeva z vsemi silami zago-oozjih zapovedi ali pa kaj dru- goviti čim večji ‘dohodek, hkrati i T, f p,a ,z,ato Pravilo pa na drugi strani razvija res-(bolj kot katerakoli njegova iz- nično veselje do dela (v novih x,ede"ka) VSe,bu;|e samo eno P13* razmerah) in se bori za uresni- človekovega bistva. Človek je namreč po drugi strani zakoreninjen v ekonomskem modelu. Glavni del njegovega dela je nujno delo, delo, s katerim si pridobiva sredstva za življenje. Tržni mehanizmi, konkurenca, ponudba, povpraševanje itd. v temelju pačijo idejo zlatega pravila moralnosti. V čevanje najvišjih ciljev. ’ Npr. Jože Sirec: Objekttvlra-no merjenje učiteljeve delovne storilnosti (ciklostirano gradivo). • Zlato pravilo srečamo prvič v stari kitajski filozofiji (6. stoletje pred našim .Štetjem), Ljun, XV. 23, iz stare kitajske filozofije, Slov. matica 1962. str. 101. 9 Karel Kosik: Dialektika morale in morala dialektike, Teoriia In praksa 1985, str. 308. St.-9 AKCIJA ZA KOZJANSKI KRAJ V. L Lenin Reformirajmo notranjo vsebino medljudskih odnosov! Ob stoletnici rojstva velikega povzpeti do samozavesti o srojem ruskega revolucionarja, prvega lastnem obstoju, o lastnih možno Nerazvitost, odmaknjenost od lili resnično potrebnim. Šola ima družine, ki ne bi imela otroka na vezati na tak »ljudski« način, in predsednika sveta ljudskih komi- stih, o konkretnih druzoemn ci-~ prometnih središč, tradicionalna socialno listo, po kateri bo razde- delu v tujini. sicer tako, da bi mestne šole pre- sarjev, lahko ugotovimo šibkost Ijih, brez katerih je vsako pru zapostavljenost... Še in še bi lila podarjene reči — s sodelova- Z Dobja seže pogled na vse vzele mentorstvo nad vaškimi. naieg’a načina izražanja s pojmi: devanje zaman. V Leninovem lahko naštevali in zmajevali. njem socialne službe in krajev- strani: na strm, gričevnat svet z Namesto utrudljivih in zdolgoča- Milijone besed bi težko pove- ustvarjalnem delu je imela vs -Kolektiv profesorjev II. gim- nim odborom RK — kar najbolj obdelanimi njivami, iz katerega šenih obiskov Opatije, Portoroža, fjalo vse tisto, kar je pomembno ka beseda globino domiselne i - nazije v Ljubljani je pred nedav- pravično. Sami lahko vidite, kako vodi globoko v nižini dotrajana Bleda in Plitvic bi bili mnogo napisati o možu, ki je pričel iz- je, vsaka ideja svoje kon re nim pripravil akcijo. Njeno vo- je v naših krajih. Nujno potre- slaba cesta. uspešnejši obiski manjših odda- preminjati zgodovino človeštva, področje uveljavljanja, bila j dilo je bila misel: zberimo nekaj, bujemo dobro asfaltirano cesto, ki Ni dvoma, da je v teh krajih Ijenih krajev. Tako bi dijaki spo- ^ je postavil na glavo vse dote- naslovljena na sočloveka ^ot kar sami ne bomo pogrešali, in bi nas bolje povezala z drugimi »cesta« osrednji problem. Kljub znali našo zemljo, kraje in ljudi, danje družbene sisteme in dal delavca, kot na izvajalca. " odpeljimo v nek kozjanski kraj. kraji. Naši učenci odhajajo po temu pa se ponuja misel: ali ne znali bi prisluhniti njihovim teža- vzgled le vladavino ljudstva, njegova misel je človeka p p Tudi dijaki so bili pripravljeni končani osemletki v Štore, na delo bi bilo mogoče približati oddalje- vam. Reforma notranje vsebine proletariata, delovnih ljudi. mila v akcijo in skusaia je •• •• ............................................... s“~ SS & takoj sodelovati: vsi prtljažniki v tovarno, mnpgo mladih pa odide nih krajev tudi z obiski, kakršen medljudskih odnosov torej: oboje-avtobusa so bili polni potrebnih v Nemčijo in Švico (zaposlitev jim je bil naš? stranska korist in zagotovilo za reči — od učbenikov, obleke, čev- posreduje celjski zavod za zapo- Ne gre samo za Kozjansko! uspešno vzgojo mladih. Ijev idr. — do gramofona. Tride- slovanje). Tako pri nas skoraj ni Vse naše kraje bi bilo mogoče po- IGOR PLEŠKO set profesorjev je obiskalo kraj Dobje na enem od kozjanskih hribov, kjer še stoji osemletka, ki pa jo nameravajo v dveh letih spremeniti v štiriletno šolo. V novi osemletki, ki jo bodo postavili v pozna vsaj nekaj kot vam pravim, zakaj če bi o stva čelistih, ki jim je obljubljal, da votem storili_prav tako.* E Potreba po večji koordinaciji posebnih šol 7~ -----’ j" 'iLL *' " -/.if/Mii in. Potrebovali bi tisoče besed, da bodo pred seboj, pred zokoni ^ ;e probieme, s kateri- pred svetom enaki Vs t miUjo ukvarjal ob nastajanju m besed pa bi se sprevrgli v pra_ „mnrJpnrn _ sovjetske m ueseu, Z nstalo svojega novorojenca — sovjetski zen obup ob Pomisli da je ostalo ^ prefco revoiucije. Njego- le pri besedah. Ce za koga, tea j misli so bile in so še pri vseh, 8 km oddaljeni Planini, bodo zdru- Posebne osnovne šole na Slo- bilitacije in rehabilitacije dušev- druge posebne osnovne šole, saj za Lenina niso bile besede zaa- vsemi katerim so namenje-žili višje razrede, s tem pa priza- venskem so po sprejetju zakona no nezadostno razvitih otrok. Za- bo od tega imela korist vsa naša nje, kar^ je hotel storiti.^ Besede ^ zanašal na načelne pri- območja poštene skrbi. Prevaža- vedno hitreje rasle. Iz nekdanjih nje v oddaljeno šolo bo vzelo posebnih oddelkov pri osnovnih otrokom vsak dan tudi po deset šolah in nekdanjih pomožnih šol ali več ur časa. Opustiti bodo mo- so se vedno pogosteje porajale treba v najkrajšem času temelji-rali bogato zunajšolsko dejavnost posebne osnovne šole tudi na po- to seznaniti najširše sloje našega — folkloro, petje, igre idr. Cez deželju. Vse te na novo ustano- prebivalstva vseh občin, dve leti bo njihova šola samo še vljene posebne osnovne šole pa to bi bilo nujno, da pristopijo k družba, čimprejšnji sestavi teh planov sredstvi tudi vse podeželske posebne vanja. osnovne šole. S temi plani bo štirirazrednica. so naletele . običajno že takoj Tretje, kar je zelo važno, je Težko bi bilo ostati nepriza- spočetka na nepredvidene zapre- koordinacija dela vseh posebnih det ob njihovem apelu, naj ohra- ke. Nerazumevanje od strani osnovnih šol na podeželju. Res je, ni Dobje popolno osemletko. Pre- staršev, nerazumevanje ali celo da imamo skupnost posebnih — --------•---’=—= *- laicizem ne samo od strani druž- osnovnih šol. Iz razgovorov s po- beno političnih organizacij, tem- sameznimi kolektivi teh šol pa več celo od upravnih organov teh je nujno razvidno, da se s stro-ter zavodov, je delalo in še dela kovne plati poglobi koordinacija mnoge preglavice vodstvom teh dela teh šol, da bi — ker so bile šol. Sele z mnogimi članki v doslej več ali manj prepuščene hkraTTudr 'priznanje^* njihovim dnevnem časopisju in prav tako same sebi in so vsaka zase reše- požrtvovalnim učiteljem-vzgojite- v lokalnih dalje s pri- vale svoje Probleme z manjšitm liem Ohraniti to kar imaio ne memimi predavanji na rednih ali večjimi uspehi — za naprej na nriti na slabše to ie bila roditeljskih sestankih in tesnem lažje in hitreje delale. Z medse- pa priti na siaose — to je ona________rwhiciri Sol <, cirnn- želja vseh — otrok in odraslih. bivalci so jo pripravljeni še bolj podpirati! Ob našem obisku so prikazali učenci vse oblike estetske vzgoje. Nastopili so z izbranimi točkami programa in dosegli zasluženo priznanje, ki je bilo Čeprav nismo pristojni za re- organi, se da prebiti s sklepi sprejetimi na teh konfe- =Pcff «d nezaupanja in uspešno pri- rencah bi bilo delo teh šol uspeš- sodelovanju z vsemi družbeno bojnimi obiski, ogledi šol, s skup-političnimi organizacijami kot nimi delovnimi konferencami in s sklepi sprejetimi na teh konfe- problema, se nehote ponuja misel, da bi se morali lotiti racionalizacije šolske mreže preudarneje, tako da ne bi zapostavljenih območij še bolj siromašili. kazati potrebo in rentabilnost teh šol, v prvi vrsti tistim, ki za te šole dajejo denar. nejše, učni in vzgojni uspehi vsako leto boljši. Mnogi doslej navidez nerešljivi problemi bi bili hitreje rešeni. Za primer naj navedem tako povezavo, ki obstaja med posebno Drugo, kar je treba izrecno Ob našem obisku nam je rav- poudariti in čimprej preiti k rea- natelj šole v Dobjem Vinko Pete- lizaciji, so pa perspektivni plani . linšek dejal: —Zahvaljujem se za razvoja za duševno prizadete ose- osnovno šolo Homec in posebno materialno in moralno pomoč in be. Brez programiranja vnaprej sl osnovno šolo v Zagorju in v Tr- zagotavljam, da jo bomo razde- ni mogoče zamišljati uspešne ha- bovljah. Lansko leto sta oba ko- lektiva POS Zagorje in Trbovlje obiskala POS na Homcu, se seznanila z delom in problemi te šole in že na prvi taki delovni konferenci je bilo sprejetih več umestnih in konkretnih predlogov za delo vseh treh šol. Prve dni v aprilu tega leta pa je obiskal kolektiv POS Homec posebno osnov* no šolo v Zagorju. Po ogledu zavoda so člani kolektiva prisostvovali pouku v posameznih razredih. Nato se je vršila skupna delovna konferenca, kateri je prisostvovala tudi tov. ravnateljica iz POš Hrastnik. Povedano je bilo mnogo problemov, ki tarejo vse tri šole. Konferenca je sprejela več konkretnih predlogov za delo v šoli, med drugim tudi sklep za nadaljnje koordinirano delo vseh treh šol. Skoda le, da niso bili navzoči člani kolektiva POS Trbovlje. Za lep in tovariški sprejem se člani kolektiva POS Homec lepo zahvaljujemo celotnemu kolektivu POS Zagorje, posebno pa ravnateljici te šole tov. Ireni! DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE je izdala reprezentativno monografijo Ivan Meštrovič Prav bi bilo, da bi tak način povezave med seboj našle tudi pri zada- Nace Vodnik velikega naroda zdaj razvoja, na dialektiko, kine zdaj onega, ne da bi se uspela negaj^ ampak jih je sposobna preseči z novim, v razvoju preseženim, z novim, v boju nastalim. Potrebovali bi stotine besed, da bi napisali imena vseh tistih, katerih delo je kritiziral, _ češ da ni v skladu z ljudskimi interesi, pred katerimi je svaril lahkoverne, ki v urah težkih preizkušenj poklekajo pred trenutnimi junaki. Potrebovali bi stotine besed, da bi našteli naslove njegovih originalnih del: Razvoj kapitalizma v Rusiji, Kaj storiti, Imperializem kot najvišji štadij kapitalizma, Država in revolucija, Empirizem in empiriokriticizem, itd. Le eno besedo bi potrebovali, da bi imenovali misleca, na katerega genialne misli se je oslonil in katerega znanstvene analize in perspektive je drzno izvajal v družbeni praksi ogromnih dimenzij — imenovati bi Karla Marxa. Njuno delo je kot marksizem-le-ninizem povezalo idejo z akcijo, analizo s sintezo, projekt z delom, sedanjost z bodočnostjo. Brez njunih prizadevanj bi današnji socialistični svet ne imel svojih vzgledov, ne svojih velikih mož. Dobri poznavalci zgodovine bi morda lahko ocenili konkretno vlogo Lenina kot tvorca moderne zgodovine družbe, kot tvorca moderne družbe. Nobeno delo ne ostane neza-paženo, delo preobražanja velikih ljudskih množic pa prinaša reformatorjem trajno slavo in neizbrisno priznanje. Današnji čas, ob stoletnici rojstva Vladimirja lljiča TJljano-va-Lenina kaže družbo dvajsetega stoletja sredi mnogih kriz, pa tudi revolucij. Današnji čas je čas izrednih dosežkov znanosti, tehnike, čas medplanetarnih poletov, čas, ko postajajo konflikti na zemlji bore malenkostni, ostajajo pa prisotni in usodni zato, ker večina ne pozna velikih mislecev in ustvarjalcev, kaj šele njihovih stotisoč misli. Le toliko jih poznajo, da bi jih lahko našteti na prste naših v vsakdanjost uprtih in mnogokrat premalo za splošno korist delavnih rok. P. L SPREMNO STUDIJO je napisal Željko Grum. V njej pregledno in zaokroženo ocenjuje veliki opus Meštrovičevih skulptur, osvetljuje posamezna obdobja njegovega ustvarjanja in problemske ter izrazne značilnosti njegove celotne umetnosti. REPRODUKCIJE kiparjevih del tvorijo jedro knjige. Toša Dabac je z mojstrsko kamero posnel nad 120 Meštrovičevih skulptur v mavcu, kamnu, lesu in bronu. Crno-bele fotografije kažejo v detajlih in v celoti najznačilnejša dela kiparja, ki se je v likovno umetnost našega stoletja vpisal kot ena najbolj izrazitih in avtonomnih osebnosti. DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE je izdala to reprezentativno monografsko delo skupaj z Matico Hrvatsko in Grafičnim zavodom Hrvatske. V knjigi je objavljen tudi Meštro-vičev življenjepis, katalog reproduciranih del in seznam reprodukcij. Knjiga velikega formata velja 150 din. Dobite jo v vseh knjigarnah. Naročila sprejema s priloženo naročilnico tudi uprava založbe. Izrežite jo, prosimo, in pošljite v ovojnici na naslov: DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE LJUBLJANA, MESTNI TRG 26 — Knjižne zbirke Vladimir Iljič Uljanov — Lenin K letošnjemu razpisu Žagarjevih nagrad (Nadaljevanje s 1. strani) Naročilnica Obvezno naročam umetniško monografijo IVAN MEŠTROVIČ Vezava: celo platno. Naročnino 150 din bom plačal: — takoj — v 5 mesečnih obrokih po 30 din Knjigo pošljite na naslov: — stalnega bivališča — na kraj zaposlitve (Neustrezno, prosimo, prečrtajte!) Kraj in datum: Podpis: ► c o — 11 > <4 b-i I D 4*' & 5 M 6 3 verze), na učitelje in vzgojitelje, ljudje, ki jih dosedanja praksa na sedem, povečala pa se je tudi ki so delali in še sedaj sodelujejo ni uspela pritegniti k delu, od- višina nagrade. Morda bo to pomožne nanake in pomanjkljivo- pri raznih pedagoških raziskavah, ločili in svoje sposobnosti preiz- večanje prispevalo k boljši in sti, ki jih včasih zagreši preozko učitelje, ki se jih že desetletja kusili pri takšnem, tako potreb- kvalitetnejši izbiri kandida ov za ali’ pomanjkljivo strokovno vred- spominjajo generacije nekdanjih nem in koristnem delu. Spomni- Žagarjeve nagrade ze netenje posameznika in njegove- učencev, pa niso dobili za svoje mo se, da poleg učbenikov in terenu, kakor tudi v komisiji n sa dJa vzgojno-izobraževalno delo in ve- učnih pripomočkov pogrešajo na- odboru, ki bo odločal o nagradah Deloma smo na prvo vpraša- like uspehe nikoli javnega pri- ši praktiki na terenu zlasti pri- in nagrajencih Ko so nekatere nie kiTno si ea zastavili - kdo znanja. ročnike za učitelje, vzgojitelje in izobraževalne skupnosti ze pr sto- in ža kakšno delovanje oz. uspe- — Drugo, da skoraj ni bilo učence, nove in sodobnejše meto- pile k nagrajevanju najboljših he lahko postane kandidat na Ža- med predlogi primera, ko bi kdor- dike za vse razrede in predmete prosvetnih delavcev, i garjevo nagrado — že odgovorili, koli predlagal za nagrado pisca v osnovnih in srednjih šolah, pn- takšen način nagrajevanja oz. pri- Ce povežemo predlaganje in po- oz. sestavljalca učbenika ali učnih ročnike za delo z mladino in še bTbil^tudi deljevanje Žagarjevih nagrad s pripomočkov. Najbrž bi bilo zgre- kaj. yso republiko. Potem bi 1 konkretno realnostjo, da rezultati šeno, če bi hoteli predlagati za Naj bo teh nekaj, misli samo izbor najboljših in nfjyidn 1 _ vzgojno-izobraževalnih prizade- nagrado pisca samo zato, ker je droben prispevek k izbm kandi- za Žagarjevo nagrado^ažji ka o vanj pri nas nikakor niso rožnati, pisec učbenika. Vsi vemo, da datov za Žagarjevo nagrado Le- doslej ko smo se med številnimi nam postane odgovornost, ki smo naši učbeniki še zdaleč niso naj- tošnji razpis je razveseljiv^ Pove- dobrimi delavci včasih le težko jo prevzeli s pravico predlaganja boljši, niti niso naši učni pripo- čalo se je število nagrad od petih odločali za enega sam £• kandidatov za nagrado, toliko tež- močki takšni, da bi kdo ve kaj v- • OB 20-LETNICI DOMŽALSKEGA ZAVODA ZA GLASBENO IZOBRAŽEVANJE Pred nedavnim je praznoval Golobova, veliki orkester pa je sbeno iz- nastopil pod vodstvom mladega obletnico Tomaža Habeta. Priznanje so po- violino, klavir, trobento idr. Udeležence proslave je po-zavoda Stane ja in odgovornejša. Zato se ob prispevali k napredku naše pe- letošnjem razpisu pomudimo ob dagoške prakse, kvaliteti njenega konkretni praksi iz bližnje pre- dela in njenih rezultatov. Kljub teklosti. Po izkušnjah oz. praksi temu pa sodim, da je med njimi iz let po uveljavitvi Zakona o tudi kaj kvalitetnega, nadpopreč- , - - . , , Žagarjevi nagradi naj ugotovimo nega. Vsi vemo, da je pisanje domžalski Zavod za glasbeno iz- nastopil pod zlasti dve osnovni pomanjkljivo- oz. pripravljanje učbenikov, pri- obrazevanje dvajseto obletnico Tomaža sti v dosedanjih predlogih za na- ročnikov za učitelje in učence, ustanovitve in svojega uspešnega zeli tudi mnogi mladi solisti n grade: učnih pripomočkov in podobnega, delovanja. Proslave, ki je bila v — Prvo, da je bilo med pred- kaj nehvaležna naloga. Ne samo, dvorani komunalnega centra v logi mnogo premalo učiteljev in da pogosto doživljajo zasluženo, Domžalah so se udeležili mnogi zdravil direktor vzgojiteljev ki delajo konkretno pa tudi nezasluženo kritiko, ki predstavniki družbeno-političnih, Habe, dolgoletni požrtvovalni v razredu oziroma z mladino (ve- nikakor ni vedno konstruktivna, gospodarskih in prosvetno-kultur- vodja_ in pobudnik mnogih nasto- Ija za vse vrste šol in vzgojnih Tudi ekonomsko gledano se takš- nih organizacij ter znani sklada- pov in zavodov), pa je njihovo delo ro- no delo ne izplača, je vse drugo telj in pevovodja Peter Lpar iz dilo in dajalo v bližnjem in šir- prej kot »rentabilno«. Morda bi Kranja. šem pedagoškem okolju bogate, pa pisec ali skupina ljudi, ki pri- V počastitev tega jubileja so četudi ne optično kričeče rezul- pravlja učbenik, priročnik ali pripravili gojenci zavoda tate. Omenimo naj zlasti učitelje- učni pripomoček bila vendarle nostno akademijo, v kateri so na- Od 'jih ni malo), ki so in še de- moralno zadoščena in zadovolje- stopili vsi — od najmlajših cici- lajo kot odlični šolniki na šolah, na, če bi dobil(a) Žagarjevo na- banov do odraslih gojencev in kjer hospitirajo in se pripravljajo grsdo za trud, ki se je izkazal kot članov kolektiva tega zavoda. Ci proslav ter pevskih in glasbenih prireditev; o delu zavoda je spregovoril republiški poslanec prosvetno-kulturnega zbo-slav- ra Jernej Lenič. Domžalskemu zavodu za glasbeno izobraževanje želimo še mnogo delovnih uspehov, pa tudi ......... ____ . . priznanja tistih, ki morajo pod- za svoj poklic bodoči učitelji in nadnomrečna stvaritev. Morda h! cibani so nastopili pod vodstvom preti njegovo uspesno dejavnost, vzgojitelji (študenti nekdanjih prav ta »moralni moment« leral prof. Regine Zornikove, harmoni-učiteljišč, sedanjih PA in uni- tudi določeno vlogo, da bi se karski zbor je vodila prof. Majda Nace Vodnik Vsebinska orientacija dela v oddelkih za pripravo otrok na šolo Reforma izobraževanj a in šolstva v JLA 2e v prejšnji številki našega lista smo pisali o »Pripravi 2. Ali je »šolsko« vsebino po- nje osnovne matematike — ugo- Na področju izobraževanja in otrok na šolo spričo možnosti naše osnovne šole«; današnji trebno in smiselno vključevati: tovil je, da so te sposobnosti že šolstva v JLA v zadnjem času in- prispevek iste avtorice je nadaljevanje prejšnjega. a) glede na program 1. razreda dokaj razvite pri 6 Va-letnem otro- tenzivno pripravljajo osnove in . _ osnovne šole. ku) lahko pri določanju programa elemente za nove učne načrte in Vsebino dela v oddelkih za pri- Spontano vzbujen interes za Znano je, da ta program vsaj priprave na šolo izkoriščamo le v programe ter osnutek zakona o pravo °trok na šolo usmerja zla- branje, pisanje, računanje, kot ga trenutno ne zahteva, da bi otroci primeru, da nam po metodološko vojaških šolah. Pri tem sodelu-sti naslednje: neredko najdemo pri otrocih, ki morali obvladati elemente s pod- enakovredni poti odgovorijo tudi jejo znanstvene in prosvetne in- “ Učni načrt osnovne šole, se bližajo šolski obveznosti, je ročja branja, pisanja, osnovne na vprašanje, v kakšni meri je štitucije, posebno koristno pa je zlasti 1. razreda, naloga omogočiti mnogokrat vzrok, da obvladajo matematike pred vstopom v šolo, bilo ob uvajanju matematike, bra- sodelovanje z zveznim svetom za solskim novincem uspešen šolski otroci nekaj učne vsebine 1. raz- mnoge učitelje taka »prednost« nja ipd. v program priprave na izobraževanje in kulturo, s preo- start, olajšati izvedbo^ programa reda že preden vstopijo v šolo. nekaterih otrok celo moti. šolo možno realizirati vse ostale, sedstvom Zveze jugoslovanskih zlas^i Pa možnost spro- S spontanim interesom pogojeno b) glede na obseg in značaj prav tako pomembne smotre univerz, Jugoslovanskim zavodom stiti ta program z realizacijo nalog »učenje« predšolskih otrok mora- vseh nalog predšolske vzgoje, predšolske vzgoje in s tem tudi 23 proučevanje šolskih in pro- t. i. pripravljalne dobe namesto mo seveda drugače vrednotiti kot torej glede na naloge harmonične- smotre priprave na šolo. Upošte- sve^r?j^1. vprašanj, nekaterimi re- v 1. razredu že v okviru priprave tisto, ki ga izzovemo z načrtnim, ga vsestranskega razvijanja otrok, vati sicer moramo — na to nas publiškimi sekretariati, univerza- na šolo; . _ _ sistematičnim uvajanje »šolske« Ob odločitvi, ali in v kakšnem opozarjajo tudi rezultati raz- ~. vzgojni načrti, ki so pri nas vsebine v pripravo na šolo. Ven- obsegu naj otroke pred vstopom iskav —, da je možno v predšolski doslej usmerjali pripravo na šolo dar pa tudi v primeru spontano v šolo uvajamo v matematiko, v dobi zlasti na področju branja in _, l11. ob Pl1" pridobljene praktične vzbujenega interesa ne moremo osnovno branje in morda celo v osnovne matematike doseči preše- scemh izkušnje, pa tudi vzgojni načrti, mimo vprašanja, ali ga je povzro- pisanje, ni torej važna le zmoglji- netljive rezultate. Hkrati pa nas Razumljivo je, da je reforma ki to delo usmerjajo drugod po čila resnična otrokova zrelost, za- vost otrok, ampak predvsem žago- drugi avtorji opozarjajo na pre- izobraževanja in šolstva v JLA svetu in ob tem pridobljene iz- radi katere je že »prerasel pred- tovilo, da bi imeli ob morebitnem vidnost: spoznanja o razvojnem povezama ne samo s pedagoško- kusnje, ... . šolske dejavnosti«, ali pa je ta in- uvajanju navedene vsebine ne- potencialu predšolskega obdobja didaktičnimi, ampak tudi s so- ~ dosedanji raziskovalni re- teres posledica pomanjkanja po- zmanjšane možnosti za vsestran- na področju branja npr. še ne do- ciološko-ekonomskimi spremem- zultati zaenkrat še maloštevil- bud oziroma priložnosti za druge, ski razvoj, za neovirane dejavno- kazujejo, da zgodnje učenje bra- bami. Temeljni namen reforme ni o vlogi in učinkovitosti dolo- predšolskemu obdobju ustreznej- sti, ki jih pogojujejo razvojne zna- nja ugodno vpliva na otrokov ie realizacija in intenzifikacija cene vzgojne in izobrazbene vse- še dejavnosti ali pa intenzivni čilnosti predšolske dobe, zlasti za kasnejši razvoj, niti ne povedo so^s^f®a SIStema in učnega proce- bme za doseganje smotrov pri- enostranski vplivi (npr. otrok pre- igro. nasprotnega, kakšen je učinek sa’ bistvene smernice te reforme prave na solo; listava časopis ter pri tem spo- Tudi rezultate raziskav o vpra- poznega učenja branja. Razisko- pa orgai|lzacija solske mreže, — izkušnje učiteljev elemen- znava, prerisuje črke, ker nima šanju, kakšne so zmogljivosti valno zelo skromno obdelano pod- lzboljsaye koncepta pouka in tarmh razredov o sposobnostih in slikanic, možnosti likovnega iz- otrok za poučevanje v branju, ročje predšolske vzgoje terja od ovrednotenje učnih uspehov, astnostih, ki jih prinesejo šolski ražanja, pobud in sredstev za igro, osnovni matematiki, pisanju (pri nas v prvi vrsti prizadevati si iz- \ načrtu^ imajo racionalizacijo novinci v solo, o tistih, ki po ali ker je v stalnem stiku s sta- nas so znani rezultati raziskave, polniti to vrzel in šele na osnovi mrcze vojaških šol, izpopolnitev mnenju učiteljev pospešujejo delo rejšimi otroki v družini in jih ki jo je na psihološkem inštitutu raziskovalnih rezultatov preiti h šolskega sistema^ stvarno določa- v 1. razredu osnovne šole, in o opazuje, ko opravljajo šolske ob- v Beogradu izvedel I. Ivic o mož- konkretnim vzgojnim ukrepom. mi, posameznimi šolami in fakultetami (posebno z beograjsko univerzo in zagrebškim vseučili- tistih, ki ga zavirajo. Programi, ki v trenutni situaciji — označuje jo zlasti premalo razvita mreža vzgojnovarstvenih ustanov in s tem tudi oddelkov za pripravo na šolo, v povprečju nezadovoljiva organizacijska in vsebinska povezanost med predšolsko vzgojno dejavnostjo in dejavnostjo osnovne šole, zato še nezadostno izkoriščanje rezultatov priprave otrok na šolo za delo v osnovni šoli — vsebinsko usmerjajo pripravo na šolo, imajo predvsem naslednje smotre: utrditi, poglobiti in urediti osnovna spoznanja (npr. o prirodi, otrokom razumljivem družbenem dogajanju, dejavnosti ljudi, v tem sklopu tudi o posameznih lastnostih, kot so količine, prostor, oblike, velikosti, čas, barve itd.), jih ob tej vsebini miselno aktivirati, razvijati sposobnosti govornega izražanja, jih sprostiti in navajati na urejeno življenje in dejavnosti v skupini, na ustrezen odnos do obveznosti, na samostojnost, razvijati jim motoriko ter razne privajenosti in navade. Pričakujemo pa .lahko spremembe, ki bi v pripravi na šolo in s tem tudi v njeni vsebini nastale, ko bi kadrovski, prostorski in ostali pogoji omogočili uvedbo obvezne priprave na šolo ali vsaj tako gosto razpredene mreže oddelkov za pripravo na šolo, da bi zajela domala vse otroke v zadnjem predšolskem letu, pa tudi spremembe v samem šolskem sistemu (npr. premiki v smeri diferenciacije in individualizacije pouka). V tem primeru bi se ob reviziji programa 1. razreda in tudi nadaljnjih razredov osnovne šole odprle možnosti globljih in obsežnejših sprememb programa Priprave na šolo. Ob morebitni Premaknitvi začetka šolske obveznosti na 6. leto, ki bi postala smiselna ob dovolj razširjeni veznosti ipd.). nostih predšolskih otrok za uče- NUSA KOLAR nje ciljev šolanja, trajanje in čas učinkovitega pouka in kar najboljšo povezavo vojaških šol z drugimi šolami, ki dajejo podobne profile kadrov. S temi in drugimi ukrepi žele ustvariti predvsem materialno finančne pogoje za intenzifikacijo izobraževanja in pouka v vsaki šoli oziroma tako imenovano pedagoško-di-daktično in metodično racionalizacijo učnega procesa. Struktura vojaških šol naj bi temeljila na dolgoročnem načrtovanju vojaškega osebja vseh profilov — za daljše obdobje razvoja JLA. Temelj za načrtovanje in uresničitev vojaškega izobraževanja in šolstva pa bo sedanja analiza delovnih mest v JLA. Predvidevajo, da bodo prav z reformo štiri do petkrat zmanjšali število sedanjih srednjih vojaških šol. Ena najpomembnejših nalog je sestava in izdelava novih učnih načrtov in programov. Leti bodo zajeli vse najnujnejše vzgojnoizobraževalne potrebe armade in družbe ter novosti v razvoju vojaške in drugih znanosti, koncepte naše narodne obrambe, tehnike in tehnologije, vojaške organizacije, kulture in podobno. Tako naj bi vojaške šole dajale kadre, ki bi se s permanentnim izobraževanjem usposobili za vse funkcije JLA v vojni in miru. Novi učni načrti in programi bodo vsebovali vse splošnoizobraževalne in druge smernice, ki so značilne za podobne ustrezne šole. Ena bistvenih značilnosti novih programov bo prav znatno povečanje splošnoizobraževalnih in temeljnih disciplin. Povejmo za ilustracijo, da bo obseg splošnoizobraževalnih področij in predmetov v srednjih vojaških šolah za več kot 100 odstotkov V začetku aprila smo imeli v tiste otroke, ki so potrebni po- usmerjanju učencev posebne šole oficirskih ^šolahV Pomembna Pno-Krškem občni zbor društva za moči?« v poklic Tu bo zopet treba za- °ost ^ovih učnih načrtov £ tudi pomoč duševno nezadostno razvi- Zaradi oddaljenosti ter zaradi orati ledino. Ze naslednje leto Gojenci mornariško tehniške vojaške akademije pri pouku tehniškega risanja Občni zbor društva za pomoč duševno nerazvitim osebam v Krškem tnreži oddelkov priprave na Šolo, tm oseb.tt. Na^e^dTstvo je bilo Mgssa in hitrejšega reševanja bodo šli naši učenci na prahso sedŽSS'? prtho°£ ' —-K« «•*.b?,.treto gramov so posebno upoštevali dejstvo, da je treba dati gojencem, ki končajo to akademijo, temeljna znanja s področja družbenoekonomskih ved in znanstvenih disciplin, uporabe armadne ekonomike, prirodoslovno-ma-tematičnih znanosti ter vojaško-strokovnih disciplin. S tem sta pridobila učni načrt in program te šole novo kvaliteto tako, da tudi vsebinsko ustrezata visokošolski ravni; gojenci, ki bodo končali šolanje, pa bodo po tem programu že letos dobili naziv diplomiranega vojaškega ekonomista. ODPRTA VRATA' ZA SPOSOBNE UČITELJE Tako kot materialnim pogojem in sodobnim učnim načrtom posvečajo veliko pozornost tudi temeljnim nosilcem in izvajalcem reforme v praksi •— učiteljem v vojaških šolah. Status učiteljev^ ki poučujejo v teh šolah, bodo uredili zakonsko. Tistim, ki ne izpolnjujejo pogojev in meril, ki so za učitelje v vojaških šolah podobna kot za učitelje drugih naših srednjih šol in fakultet, pa bodo omogočili, da bodo v določenem obdobju dosegli zahtevano kvalifikacijo in učiteljske nazive. Predmetni pouk splošnoizobraževalnih pa tudi nekaterih tehničnih in drugih predmetov bodo lahko poučevali profesorji srednjih šol oziroma univerz. Tudi mladim in sposobnim strokovnim učiteljem bo armada na široko odprla vrata svojih šol in akademij. Glede na to, da mnogim učiteljem primanjkuje pedagoško-didaktično, psihološko in metodično znanje, so pripravili vrsto ukrepov za izboljšanje: izdelali so metodologijo stimulkanja in nagrajevanja učiteljev, merila za izbor učiteljskega osebja, standarde največje dovoljene obremenitve učiteljev idr. V JLA in vojaških šolah so si torej začeli resno prizadevati, da bi čimprej usposobili učitelje za pouk v svojih zavodih. Poglejmo samo naslednje podatke: v obdobju od leta 1960 do leta 1969 je bilo na podiplomskem študiju na raznih fakultetah 153 aktivnih vojakov in državljanov^ ki so v vojaški službi. Samo za leti 1970 in 1971 pa predvidevajo, da jih bo vpisalo tretjo stopnjo kar 211. Podiplomski študij obiskujejo vojaki na 12 raznih fakultetah; največ slušateljev je na strojni, elektrotehniški in ekonomski fakulteti. Tako kot druge znanstveno-učne ustanove pripravljajo tudi v JLA pogoje za organizacijo podiplomskega študija. Visoke vojaške šole in nekatere druge znanstvene institucije bodo lahko pod določenimi pogoji organizirale podiplomski pouk, pri katerem bodo slušatelji dosegli doktorat znanosti, akademsko stopnjo magistra — specialista. Predvideno je, da bodo lahko višje vojaške šole podeljevale naslov doktorja znanosti — pod približno istimi pogoji kot druge naše šole. društvo razdelilo v tri občinska poiskati tudi delovna mesta. možnostim (vremenskim mate-Občnega zbora se je udeležilo društva:_ v Sevnici, v Brežicah ^ p0 občnem zboru so si udele- rialnim, kadrovskim "in drugim), veliko staršev, saj je namen dru- in v Krškem. ženci ogledali razstavo izdelkov v vojaško-ekonomski akade- štva organizirano zajeti starše in Društvo čaka še veliko na- učencev posebne šole. Razstava miji so na primer upoštevali pri jim čim bolj pomagati. Kar pa lo& ^ed "i1™ pridobivanje no- je pokazala koliko lahko napra- sestavljanju profila vojnega eko-ie Še nosehnr, re^eseliivo ie to vlh clan0V’ obveščanje javnosti o vi j o tudi prizadeti ucenci ob pra- nomista družbenoekonomska gi-, .... , „ ' , ’ problematiki mentalno retardira- vilnem usmerjanju in primerni banja in perspektivni razvoj ar- da so bili na občnem ^zboru na- poglabljanje dela s starši, opremi. npr. podaljšanje šolske obveznosti na 9 let, eno leto prej zaključena 8-letna šolska obveznost in še druge. Želim pa poudariti naslednje: Pri celotnem vzgojnem prizade-vanju v predšolski dobi moramo tako danes kot v prihodnosti iz- _ . .... ________„____________ hajati iz spoznanj o izrednem raz- vzoči predstavniki družbeno poli- Najtežja naloga pa nas čaka pri vojnem potencialu te dobe, ki nas tičnih organizacij ter predstavniki obvezuje izkoristiti vse možnosti raznih podjetij. za vsestransko oblikovanje otrok. Tovariš Smerdel( predsednik društva, je med drugim dejal: »Menim, da je eden najbolj pomembnih uspehov našega društva, da se je miselnost, ki Jankovič Lucija made oziroma narodne obrambe. Pri sestavi učnih načrtov in pre- potrebno je torej tudi v okviru Priprave na šolo posvečati enako-Pierno pozornost dejavnostim na Vseh vzgojnih področjih. Posebej 'oge in z njimi povezane dejavno- izraža v odnosih do ljudi, ki so šAvi,lne S° .Zlasti na p°d- kakorkoli prizadeti, bistveno spre-ročju estetske vzgoje—, na katere ^ s w. se prav predšolski otrok zaradi "1; Ce smo še pred letl ug0“ otožnosti ustvarjalnega izražanja, tavljali, da smo dotlej otroke s ki mu jih nudijo, posebej ugodno telesnimi ali duševnimi motnjami odziva, dalje na pospeševanje te- prepuščali več ali manj njihovi ‘esne in osebnostne zrelosti; po- usodi in da so bili v največ pri-tPembna je tudi naloga otroka že merih taki otroci breme okolja, soo^ V ?°m V- ŠOl° PrinTn0 v katerem so živeli, nam kaže socializirati, za njeno uresmčeva- ,____, . . . ’ , . >tie pa imamo v predšolskih usta- d£mašnje P°vfm nekaj P®vah številne priložnosti. drugega. V Krškem obiskuje po- Ob odločanju o vrsti in obsegu sebno šolo 55 učencev. Ali ni to Vsebine, ki sodi v program pri- visoka stopnja zavesti našega delovnega človeka in naše družbe kot celote, da je poskrbela za Zanimivosti iz tujega šolstva DIFERENCIALNA OSNOVNA Sola v italiji Prave na šolo, se nam pojavljajo tudi vprašanja, ali naj vključuje-ruo v pripravo na šolo tudi tisto Vsebino, ki trenutno še sodi izključno v program prvega razreda ?snovne šole. To so zlasti vpra-^uja o uvajanju branja, osnovne ruatematike pa tudi pisanja v pri-Pravo na šolo. Daši je odgovor na o vprašanje v dokajšnji meri odvisen od zgoraj omenjenih razlik Pisd sedanjim konceptom priprave t}a šolo in tistim, ki ga lahko pri-čakujemo, je že danes pomembno Pomisliti in odgovoriti na nasled-Pje: 1. Ali je omenjeno vsebino ®»ožno vključevati z vidika otrokove zrelosti in interesa zanjo. OSNOVNA SOLA PRULE — LJUBLJANA razpisuje naslednja delovna mesta za nedoločen čas: — učitelja za prvi razred — U — učitelja za četrti razred — U Prošnje z življenjepisom pošljite na upravo šole v roku 15 dni od objave razpisa. Vsi vemo nekaj o tem, kakšne socialne probleme povzroča emigracija, bodisi da gre za pojav znotraj države ali pa tistega izven njenih meja. V tako problematiko spadajo tudi pretresi, ki jih doživljajo otroci emigrantov, ki so naenkrat presajeni v čisto drugačno, tuje jim okolje, pa čeprav v okviru iste nacije. Kdor pozna velikanske razlike med južnim in severnim delom Italije, v mislih imam predvsem Sicilijo, Kalabrijo in Sardinijo, si bo lahko predstavljal psihološki šok, ki ga doživljajo prišleki s podeželja južnih pokrajin, ko se srečajo z zamotanim modernim življenjem industrijskega severa. V ilustracijo tega nezadržnega povojnega dotoka prebivalcev juga na sever naj navedem mesto Turin v Piemontu, kamor se je v zadnjih dvajsetih letih doselilo štiristo tisoč južnjakov, ki so na ta način pomagali podvojiti demografsko statistiko tega mesta. Ti južni Italijani, zvečine poljedelci, so se naselili predvsem v staro zgodovinsko četrt Turina. Zaposlili so se tam, kjer ni bila potrebna poklicna kvalifikacija, na gradbiščih in v tovarnah. Vsi imajo številne družine, povprečno pet ali šest otrok, in od teh večji del mora že kmalu na delo, da pripomore k vzdrževanju svojih mlajših bratcev in sestric. Težko in revno življenje ter okolje samo, v katerem ti otroci prebijejo svojo prvo mladost, ni brez posledic tudi za njihov duševni razvoj. Nemara se to najbolj konkretno odraža v šoli, kjer ne morejo dohiteti svojih sovrstnikov iz bolje situiranih družin, sinov male in velike buržoazije. Zaradi tega nesorazmernega zaostajanja v učnih uspehih je bila mestna uprava primorana ustanoviti za otroke teh notranjih emigrantov posebne šole, ki nosijo pre-cf3‘ ponesrečen naziv: diferencialna šola. Tu so najštevilnejši Prvi razredi, ki jih obiskujejo tudi po dvanajst let stari dc”ki ■n deklice, in to ne zarrd! « da bi bili začeli v tej s poukom ali pa kako leto ali več ponavljali, ampak iz preprostega razloga, ker je bil njihov učni uspeh v redni obvezni šoli v tolikšni meri nezadovoljiv, da niso mogli tam napredovati. Razgovor s temi otroki je zanimivost zase. Kdor je vajen videti razposajene, iskrive dečke v kateremkoli razvitem kraju severne Italije ali pa tudi kje drugje, bo kmalu opazil neko razliko in pogrešal pri teh starejših obiskovalcih prvega in drugega razreda vsaj del enake radovednosti in samozavesti, ki jo je našel pri prvih. Razumljivo, da oblast išče zdravila šolskemu neuspehu pri teh otrokih, ne izogiba se kritike, pa če je še tako radikalna. Recept: zdravimo bolezen tam, kjer so njeni vzroki — ne more dati rezultatov čez noč. Med drugim postaja zahteva po programiranem izobraževanju odraslih vsak dan bolj aktualna in eden izmed nepogrešljivih činiteljev tudi za umski napredek in vzgojo najmlajših. R. POLEG SRBOHRVAŠČINE TUDI MAKEDONŠCINA IN SLOVENŠČINA Preobrazbo doživljajo tudi dosedanje podoficirske šole, ki preraščajo v srednje vojaške šole. Tudi v teh šolah se bo zvišala splošnoizobraževalna raven. Šolanje bo podaljšano od tri na štiri leta, dvakrat več ur kot doslej bodo odmerili splošnoizobraževalnim predmetom, uvedli pa bodo tudi nekatere nove predmete. Medtem ko so dajale dosedanje tehniške podoficirske šole mehanike, bodo dajale po novem programu tehnike ustrezne smeri. Pri uvajanju tujih jezikov pa tudi pri družbenih predmetih je upoštevano načelo enakopravnosti. Zanimivo je, da so uvedli pri jezikovnem pouku poleg srbohrvaščine tudi pouk slovenščine in makedonščine. Razmerje med splošnoizobraževalnimi in vojaško strokovnimi predmeti je vsebinsko in časovno 50:50, čas za aktivni pouk v srednjih vojaških šolah pa je za okrog 15 odstotkov večji kot v drugih ustreznih srednjih šolah. Poleg vseh teh izboljšav je zelo pomembno tudi vprašanje sprejema kandidatov v vojaške šole. Ugotavljajo, da so v vojaške srednje šole sprejeli veliko zelo dobrih dijakov. Lani se je prijavilo na primer osemkrat več kandidatov, kot so jih mogli sprejeti. Pogoje za vpis (selekcijo) jih je prestala polovica, sprejeli pa so le vsakega tretjega. Struktura kandidatov je v resnici zadovoljiva, saj jih je od vseh, kar so jih sprejeli, več kot 80 odstotkov odličnih in prav dobrih, medtem ko zadostnih sploh ni. (O posameznih vojaških šolah bomo podrobneje poročali prihodnjič.) M. K. Ob razpisu novih osnovnošolskih učbenikov za matematiko in fiziko Ko je republiški sekretariat za Pojavljajo se že predlogi, da prosveto in kulturo poveril glav- bi bilo najprimerneje kar preve-no skrb za učbenike republiške- sti kak učbenik, ki se je v tej ali mu zavodu za šolstvo, je najbrž oni deželi izkazal za uspešnega, to storil z namenom, da strokov- Vendar imam glede tega hude bi bilo uspešno. Takoj pa bi seve- Zastavljena je na dosti preda lahko začeli flirtati s kemijo kratek rok (1 teden strokovnega pri nekaterih poglavjih, ki jih Š- izobraževanja na 200 tednov de- cer uvrščamo v fizikalno kemijo. Iz do zdaj povedanega je mo- ne posle zares opravijo strokov- pomisleke. Treba bi bilo najti ta- gode napraviti naslednje povzet kega, ki bi ne bil prevedljiv le ke: 1. Temeljito je treba pretresti jezikovno, temveč bi ga bilo mo- učne načrte za naravoslovne pred-goče tudi presaditi v naše raz- mete v osnovni šoli. mere. Le-te pa so daleč pod po- 2. Specificirati je treba ne le precjem vseh zahodnih dežel, kjer učne dljej ^ so v glavnem v je pouk elementarne matematike imngnitivni domeni, temveč se je in fizike doživel največp razcvet. + h pn;)kr> qkrhi0 vzeoi-tradicionalno, tudi pri nas rodilo Razen tega imajo tam tudi dru- nih smotrov katerih težišče je v ^ prisilno. Nič ni bilo poskrblje-bogatejše sadove, kot bi jih mo- gače razcepljeno osnovno in sred- emocionaino-kognitivni sferi. Za- no za ustvaritev primerne stimu-dela enega sa- nje šolstvo. Uvoziti bi bilo treba nemarjti pa " ' spremno zomotoričnih smotrov, ki imajo največjo težo prav v naravoslovju in tehniški vzgoji. njaki. Kaže, da je pametno ravnal. Za pisanje novega učbenika matematike se je formirala skupina ljudi in upati smemo, da bo teamsko delo, ki je drugod po svetu tudi na tem področju že la). Uporabljena je ena sama in to naj dražja organizacijska oblika — to je oblika neposrednih predavanj. Na razpolago pa je še dosti cenejših oblik: izdajanje strokovne literature, prikazovanje strokovnih filmov in morda celo TV oddaje utegnejo biti cenejše. Izobraževanje je obvezno, to- gli pričakovati od mega človeka. tudi razmeroma drago Pravkar pa smo imeli prilož- učno tehnologijo, nost seznaniti se še z razpisom K revnejšim narodom je tudi za dva učbenika fizike v osnovni težko hoditi po nasvete. Sami so šoli skupaj z metodičnim priroč- navadno kaj malo napravili. Več- nikom. Kaže, da se je Zavod odločil za korenitejši poseg v osnovnošolski pouk naravoslovja in matematike. Na to opozarja tudi dejstvo, da bodo v letošnjih počitnicah organizirani seminarji za učitelje teh (in nekaterih drugih) predmetov, ki bodo zajeli eno petino vseh učiteljev. To je v skladu z razmeroma novim pred-pisom, da morajo učitelji vsakih pet let na strokovno izpopolnjevanje. V zvezi z naštetimi ukrepi zavoda pa bi morda ne bi pak zapisati še nekatere misli in predloge, od katerih jih nekaj izrečenih tudi na nedavnem občnem zboru Društva matematikov, fizikov in astronomov SRS. Akcija zavoda je sicer začeta dokaj široko in domiselno. Ko pa jo primerjamo s stanjem v našem osnovnem šolstvu, bi lahko pribili, da je še dosti premajhnih dimenzij. Da ne bi že na začetku doživel zavrnitve, češ da se več ne da storiti, ker ni denarja, želim poudariti, da je moj predlog take sorte, pri katerem gre le za drugačno razporeditev denarja v upanju, da bi tako dosegli boljše rezultate. Slika sedanjega pouka fizike in matematike v osnovnih šolah bi se dala opisati z atributom krat se poskušajo z reformami, sprejetimi od njihovih nekdanjih kolonialnih gospodarjev, včasih pa sprejemajo pomoč, ki jim jo 3. Učne in vzgojne cilje je treba zapisati v taki obliki, da bo na tej osnovi mogoče ocenjevati veljavnost objektiviziranih merskih instrumentov, ki naj bi bili „„d, Unesco. Telo z, iuinn A™- riko na primer eksistira Unescov učbenik v španščini. Fizika svetlobe. Toda tudi tak kurz ni primeren za nas, ker je naše šolstvo vendarle že dosti razvitejše kot v tistih delih Južne Amerike, ki jim nemariti pa ne smemo tudi' sen- laci^ u«}eljev 23 štkudi^ Morda bi bil del denarja, ki bo potrošen za seminarje z obvezno telesno navzočnostjo, bolje naložen, če bi z njim posebej nagrajevali učitelje, ki skrbe za kontinuirano samoizobraževanje in ga lahko prištejemo k naj cenejšim in najuspešnejšim oblikam izobraževanja. Prav je sicer, da finančno podpremo kolege na šolah, ki še nimajo ustrezne izobrazbe, pa kažejo voljo in sposobnost, da si jo pridobe. Toda najbrž bi bil vsaj tako dobro naložen tudi denar, ki bi ga RIS namenila za študijske dopuste kakega učitelja, ki bi se odločil za nadaljevanje študija za magisterij ali pa za do- jih sestavimo v behavioristični obliki, ker se pri tem lahko zgledujemo po nekaterih že precej detajlno izdelanih vzorih. 4. Sestaviti bi bilo potrebno je kurz namenjen. Razen tega multimedijski kurz fizike, ki bi uporablja učne metode, ki bi bi- obsegal: učbenike, metodične pri- ™ le pri nas kot celota nesprejem- ročnike za eksperimentiranje, de- ^ ^ „„ c_________ bilo na- Ijive: povsem programiran učbe- lovne zvezke, osnovni izbor učne pUsr|. V0(jje skupine, ki piše učbe-i in nik, občasno sestajanje z učite- tehnologije in instrumente za pre- jn metodske priročnike, je bilo Ijem v oddaljeni šoli, programi- verjanje dosežkov glede na za- Šolstvo zato nredla- ran eksperimentalni program z stavljene cilje. eam dfra^širi svoTrlSs na iz izredno enostavnimi in cenenimi 5. Sestaviti bi morali program IL.” učili, ki jih ima učenec kar na izobraževanja učiteljev za novi domu, ter radijska šola. kurz ter organizirati čim obsež- še, da čim več učiteljev sodeluje pologa za učila pedagoga, stro-pri ustvarjanju kurza in ga torej kovniaka za pedagoška merjenja, ne jemljejo kot nekaj, kar jim je od zunaj naloženo s silo. Z. zadnjo točko tega programa delavo celotne učne tehnologije za osnovnošolski kurz fizike in zato sestavi delovno skupino, ki mamo le posamezne zamisli in realizacije — hudo dvomljivo pa je, če bi bilo mogoče kje najti kak kurz, ki bi ga bilo moč presaditi v celoti. , Jesenski kongres jugoslovanskih matematikov in fizikov bo razpravljal tudi o enotnem učnem načrtu za matematiko in fiziko za vso Jugoslavijo. Tudi glede te zamisli imam pomisleke. Ni še dolgo tega, kar smo v PD lahko prebirali, kakšno je šolstvo na Kosovu. Najbrž bo že težko napisati učbenik in učni načrt, ki bo »alarmantna«, če bi bila od vče- uporabljiv za vso Slovenijo, kjer pa so razlike med šolami v različnih krajih morda le malo manjše kot pa v vsej Jugoslaviji. Nekateri zastavljajo tudi vprašanje, če je sploh smiselno na stopnji osnovne šole ločevati naravoslovne predmete, tako kot de- kovnjaka za pedagoška merjenja, grafika- ilustratorja in morda še koga. Republiško izobraževalno skupnost pa bi bilo potrebno za-sem že posegel v organfzarijo P™5** 23 namenska sredstva za strokovnega izobraževanja učite- nabavo Potrebne hterature in Ijev. Glede te bi sodili, da najbrž vzorcev tujih učil ter vsaj za del-letos utegne naleteti na težave no enoletno nastavitev vodje teže zato, ker ne more imeti nobene ^ jasnejše orientacije. Tako učbe- ^^J^^^fada, iz katerega ni ki za matematiko kot za fiziko namerava3° zdaj organizirati le-niKi za matematiko kot za liziko tošnje seminarje in plačevati študijske dopuste absolventom PA. Janez Ferbar se bodo v kratkem spremenili in najbrž še nihče ne ve natanko, v kakšno smer. »O rodni dom, o hiše očetove streha ti...« (Iz dnevnika mlade učiteljice) 28. september Včasih razmišljam, kako srečna bi bila, če bi imela ob sebi nekoga, s katerim bi se lahko pogovorila — domače, tebi teljske sestanke, ker tam nikoli nič dobrega o svojih otrocih niso slišali. Že šest let je_ Jaka največji problem na šoli, čeprav je komaj v četrtem razredu. Očeta ne spoštuje, ker je ta velikokrat pijan, mati pa je pred njim nemočna. Dejala mi je, da nima denarja, da težko hrani in plo od srca do srca. Ne bi potrebovala mnogo — le nekaj ra- “^lači pet otrok, ker mož skoraj zumevanja, podpore, priznanja, vse zapiie pere in krpa vedno vzpodbude, da bi laže živela iz dneva v dan. Tako pa sem sama. Te skromne moči, ki jih imam, moram prenašati še na druge, moram jih vedno znova buditi v sebi, da ne bi nenadoma omagala in si priznala, da sem poražena. Vse življenje sem vse zapije, znova, če hoče, da bodo otroci čisti hodili v šolo. Jaka nisem preveč grajala, želela sem si pridobiti njo in otroka. Ob koncu razgovora je prišel ter se ponudil, da me bo spremil do Žar-kovega doma na sosednji hrib. Bedna je Žarkova hiša, polna pravzaprav samo dajala in zelo umazanije in prahu. Dva stara. malo prejemala. Ob vsem tem so vsi moji prijatelji mislili, da sem jaz dovolj močna, da zase ničesar ne potrebujem. Ko bi bil vsaj moj dom drugačen! Ko me ne bi toliko okupiral! Pred petimi meseci se je staršem rodil deseti otrok. Danes mi mlajša sestra piše, da je šla od doma »na delo« brez dovoljenja staršev. Vso pot do nekoliko duševno zaostala človeka sta njegova vzgojitelja. Med goricami nista skoraj nikoli trezna. Žarka je mati zapustila in od njegovega tretjega leta starosti ni nikoli več vprašala zanj. Bister otrok je, a zelo vzgojno zanemarjen in socialno ogrožen. Poln je dobrote, prepoln želja in čustev, pa ničesar ne ve posredovati na miren, do- železniške postaje je jokala, ker . ei e zadirčno, su-« mama ni hotela dati roke. . . , ,________, ji mama ni hotela dati roke. Mlada je, rada bi imela spodobno obleko in čevlje, pa ji starši tega ne morejo kupiti. Dela od jutra do večera na tej krpi zemlje, ki jim še črnega kruha ne da dovolj. Niti misliti ne upam na vse to, ker bi sicer sleherno minuto s pesimizmom gledala na svet. Moji učenci živijo podobno življenje, kot je pri nas doma. Bratje in sestre so mi, zato moram s toliko večjo ljubeznijo delati z njimi. 29. september Ta dan sem hodila po njihovih domovih. Kakor da bi bili vsi iz ene hiše, ti najtežji, ki sem jih obiskala. Razlika je le v skrbi in ljubezni staršev do otrok. Nekateri so tudi v bedi skrbni, drugi pa iščejo izhod v alkoholizmu, kar težko situacijo dediščine svojih očetov in svojih doma še bolj poslabša. domačih razmer ne morejo pu- Jaka se je skril, ko sem pri- stiti pred šolskimi vrati?! šla. K tej družini učitelji niso Pravzaprav tega nihče ne prihajali, starši pa ne na rodi- more. Marija rovo z nemirnimi kretnjami ob nevrotskem smehu. Sošolci se vedno norčujejo iz njega, ker je strgan tako, da krpe visijo z njega, umazanije ima toliko na rokah in nogah, da mu je koža kot skorja trda. V razredu sem ga vzela posebej v zaščito ter mu tako prihranila marsikatero grenko uro. Juretov oče je v vojni izgubil zdravje in živce. Tudi finančna podpora, ki jo družina zaradi tega dobiva, ne more dati družini miru in soglasja. Otroci so čustveno moteni, plahi, brez zaupanja vase. Mati hrabro prenaša vsa bremena zakona, se uničuje telesno in duševno, samo da bi otrokom bilo nekoč lepše. Mož pa pije, jo pretepa, ponoči razgraja, da ne morejo spati. Kako naj bodo otroci teh družin v šoli drugačni, ko pa raj. Ker pa je taka že desetletje in več in kaže, da se na bolje še ne bo obrnilo tako kmalu, bi ji pesimisti rekli, da je brezupna. Strokovna zasedenost po urah pri teh dveh predmetih je 36 "/o in se še spreminja s krajem. Ta- ko je na Primorskem dvetretjin- lamo doslej. Prevzela jih je mo- ška strokovna zasedba, v Prekmurju pa le še 8%. Specializiranih učilnic v starih šolah skoraj ni, normativi za gradnjo novih šol pa so glede šolskih laboratorijev za naravoslovne predmete neustrezni in joo mojem mnenju v tem smislu delajo več škode dema ideja o splošnem naravoslovju (General Science) ali kombiniranem naravoslovju (Combi-ned Science), ki nekatera izbrana poglavja, kot so na primer: energija, gibanje, življenjski procesi..., obdela s stališča vseh treh naravoslovnih ved. Pri nas bi se ALI OCENA VEDNO VZPODBUJA? Ocenjevanje je posebno zahtevno in občutljivo področje ni vzgoji imamo tu pa tam opra- oddahnejo po dobrih in malo učiteljevega dela. Kljub prizadevanju, da bi to najbolje viti še z normami, ki jih neka- pritisnejo po slabih, si pomagajo opravili, pa z njim mnogokrat nismo zadovoljnL Nezadovolj- teri učitelji zahtevajo, učenec pa z bolj ali manj poštenimi prijg- _j i--------1— j j— »----j 1- jih kratkomalo fizično ne zmore mi, so na stalnem oprezu in v in tako ne dobi samo slabše oce- nenehnem spopadu. Učitelji pa ne, ampak ga prizadene še po- trdimo, da je preverjanje znanja kot koristi, ker onemogočajo iz- prav hitro utegnilo pripetiti, da vedbo racionalnejših zamisli. Ob sedanjem prilivu diplomantov s PA in univerze bi mogli na normalizacijo stanja upati šele v kakih' 20 letih. Akademije si zato prizadevajo, da bi končali čim prej vsaj tisti bi ta sicer morda zdrava zamisel postala le modna muha. Vedeti je namreč treba, da v nekaterih zahodnih deželah tradicionalno povezujejo fiziko s kemijo ali kemijo z biologijo bolj, kot je to pri nas v navadi. Pri ni smo učitelji, ker nenehno dvomimo, če nam je res uspelo z redom kar najbolj točno označiti učenčevo znanje in če smo z oceno dosegli še vse tiste pedagoške smotre, ki jih z njo zasledujemo. Zadovoljni niso učenci, ki hitro podležejo še vedno bolj ali manj administrativnemu določanju njihovega učnega uspeha in v borbi zanj stremijo tudi po manj upravičenih dobrih ocenah. Pripombe imajo starši, ki nihajo med zahtevami šole in željami svojih otrok in so tudi zaradi eventualnih spodrsljajev učiteljev močno prizadeti. in ocenjevanje naše najtežje opravilo. Ko smo pred leti uvedli temelje socialistične morale in sklenili, da novega predmeta ne bomo ocenjevali, smo podrli ____„___ _______________ ________ ustaljeno mnenje o redovanju v Zato ni čudno, da že dolgo več matematično določali pollet- veljavo svojemu predmetu, ali iz- obvezni šoli. Bilo je mnogo pri- razpravljamo o problematiki oce- nega in letnega učnega uspeha boljšati disciplino, ki je tu žara- držkov in ugovorov, dvomov in njevanja in iščemo nove rešitve, in da bi pri tem upoštevali tudi di večje sproščenosti včasih tudi omahovanj, vendar predmet se Načelo javnosti ocenjevanja si oceno iz vedenja. bolj problematična. Med negativ- uveljavlja in odsotnost ocen mu na naših šolah počasi, toda v zadnjem času je razprava o nimi ocenami pa najdemo tudi prav nič ne škoduje. smeh sošolcev. Zato mu je telesna vzgoja težka in se je najraje ogne. Naletimo tudi na posamezne primere, kjer učitelj sam ni pojpolnoma prepričan, da so vsi predmeti enakovredni in skuša s strožjim ocenjevanjem dvigniti njihovi absolventi, ki so s svojim nas bolj običajna je kombinacija vztrajno utira pot, predsodkov je ocenjevanju znova oživela, tokj-at take, ki ne odražajo učenčevega Morda imajo tudi ___________________________ ______r __ ___ ____________________ _ telesna fizike z matematiko. Na drugi vedno manj in mislim, da smo gre ^ predmete, ki zahtevajo od neznanja, ampak smo z njimi vzgoja, glasbeni, likovni in teh- strani pa bi se je še bolj kot do- ravno tu dosegli doslej največje otroka še neke posebne, prireje- kaznovali njegovo nerodnost ali nični pouk pogoje, da storimo slej dalo povezati s tehniško uspehe. Razprave o opisnem oce- ne> podedovane, pogojene od te- pozabljivost (ni imel telovadne korak dalje pri reformi našega vzgojo. Pri tem ne gre le za sen- njevanju niso dale posebnih re- lesne konstrukcije, pa tudi sicer opreme, doma je pozabil risalni timentalno ohranjanje tradicij, zultatov in bi jih bilo treba na- pridobljene sposobnosti in nag- pribor). temveč za resnejšo stvar. Upošte- daljevati in znanstveno proučiti, njenja: glasbeni pouk, telesna Vsi primeri, ko hočemo dose-iako kot fiziko poučevali na vati je treba, da so sedanji že Napredovanje z negativnimi oce- vzgoja, tehnični in likovni pouk. či izobraževalni smoter s preti- osnovnih šolah ljudje, ki nimajo tako maloštevilni učitelji izšolani nami pa je menda pokazalo več To so predmeti, ki poleg novega ranimi zahtevami in ne glede na za to ustreznih kvalifikacij. Zato za pouk takih kombinacij. Uvaja- slabih kot dobrih strani in dvo- znanja, spretnosti in sposobnosti učenčeve zmogljivosti, so nega- študijem že preko polovice in že poučujejo. Kaže, da bodo lahko študij dokončevali s plačanim študijskim dopustom. Kljub vsemu temu moramo pričakovati tudi še v bodoče, da bodo tako matema- dičnih priročnikov za ta dva ence bi zahtevalo predhodno pre- k napredku naše šole. Prav zani-predmeta še toliko bolj kočljivo, usmeritev vzgoje učiteljev, če naj mive pa so tendence, da ne bi ocenjevanja. Predvsem gre za ugotovitev, kakšno je razmerje med izobraževalnimi in rekreativnimi smotri teh predmetov in koliko ocenjevanje stimulativno _________________ __ ___________ _______________________ __ _ ali destimulativno vpliva nanje. je vprašanje učbenikov in meto- nje kombinacij tipa General Sci- mim, da^bi kaj prida pripomoglo vnagaj0 v šolsko delo več vedri- tivni. Takrat se zgodi, da se očka Treba je proučiti, če bi bilo po- ’ ” ” 1 .............. trebno spremeniti način ocenje- vanja, uvesti opisno ali kakšno drugo, ali pa bi kazalo ocenjevanje pri teh predmetih sploh opustiti. Svoje mnenje naj bi povedali strokovnjaki, predvsem učitelji prizadetih predmetov. Dejstvo je, da ocena v sedanjem smislu ne more biti edino, niti najpomembnejše gibalo napredka v šoli in bo morala prepustiti brali, ven- prednost drugim nagibom. V fto-ocenjevali? likor bomo manjšali pomen oce- ne, razvedrila, zabave, več živ- poglablja v elektrotehniko in se Ijenjskega optimizma, brezskrb- trudi okrog elektromotorčka, ki ne mladosti in dosti prispevajo ga potem malo manj spretna k psihični in telesni sprostitvi hčerka ponese kot svoj izdelek našega učenca v šoli. Glede na v šolo. Takrat šiva mamica nato, da ti predmeti ne zasledujejo debudnemu sinku šatuljo in mu samo vzgojnoizobraževalnih smot- tako pomaga prislužit oceno, rov, ampak tudi in še zlasti Stimulativnega značaja ocene vzgojnorekreativne, predlagajo, pa nikakor ne kaže spregledati, naj jih ne bi več ocenjevali. Kdo izmed nas še ni doživel v Predlog zasluži vso pozornost in razredu razočaranja, ko smo po-bo potrebno o njem še sprego- vedali, da bomo npr, voriti. dar tega ne bomo Telesno vzgojo, glasbeni, li- Otrok zahteva priznanje za do- njevanja, bo to predstavljalo za kovni in tehnični pouk imajo seženi uspeh, glede na tradicijo učitelje nove in povečane napore, učenci radi. Zato toliko bolj pre- pa je še vedno najbolj zaželena saj je ocena v učiteljevih rokah senečajo primeri, ki govore na- dobra ocena. Ta ga dviga, bodri najmočnejše orožje, s katerim sprotno. V biltenu športnomedi- in vzpodbuja k še večjim napo- sili učenca k učenju in vzdržuje dnskih delavcev berem poročila, rom, prizadevanjem in tako tudi disciplino v razredu. V končni razprave in ankete, ki pripove- uspehom. Zato delajo morda dujejo o visokem številu učen- prav učitelji, ki pri teh predme-cev, ki ne obiskujejo telesne tih uvajajo milejše kriterije, vzgoje. Mnogi Imajo formalno Spremljal sem delo dveh telo-urejena opravičila, ki pa niso vadnih učiteljev. Prvi je z vso prepričljiva, med njimi so tudi resnostjo in s strogimi ocenami dosegal solidne uspehe. Učenci pri tem niso ravno uživali in ko učenci, ki se sicer lepo uveljavljajo v športu. Preseneča podatek, ko je npr. pri likovnem pouku izredno dosti negativnih ocen ali ko je pri tehničnem pouku najnižja poprečna ocena v razredu. Nemalokrat se zgodi, da fazi pa bo učinek verjetno večji, ker se bomo bolj približali postavljenim smotrom in se ne bomo toliko učili za ocene. Ko bo učenec delal z veseljem, ker ga bo predmet zanimal in bo v njem našel izpolnitev svojih želja, bo to najboljše jamstvo za večji so zapustili šolo, je bilo to zanje uspeh. Ce pa še hočemo, da bodo tudi slovo od telesnovzgojnega udejstvovanja. Drugi pa je bil prav radodaren z odličnimi in prav dobrimi ocenami, nižjih učenci prištejejo ravno te pred- praktično ni poznal, videl je trud Ob 200-letnici smrti violinista in skladatelja Giuseppa Tartinija (1770—1970) je bila v njegovem rojstnem mestu Piranu vrsta slovesnosti: koncerti — med njimi tudi koncert orkestra Glasbene matice iz Trsta — predavanja in razstave o znamenitem Pirančanu. Prireditve so pripravili Društvo glasbenih pedagogov Primorske, piranski muzej, piranska Mestna galerija, Glasbena šola v Piranu, Mladinsko gledališče Tartini v Piranu in Glasbena mladina Slovenije. — Na sliki je prizor, kako je — po legendi — skladatelju navdihnil slavno skladbo »Vražji trilček« sam hudobec v sanjah... mete med težje in jih pričakujejo z večjo ali manjšo nelagodnostjo. Ko smo razpravljali o takem stanju, smo prišli do spoznanj, da so za te težave največkrat krivi učenci sami, ker predmet podcenjujejo in mu ne posvečajo dovolj skrbi. Učni načrt pa le predpisuje kopico nalog in vaj, ki jih morajo opraviti, in tudi vsakega posameznika in ni štedil s pohvalo. Učenci pa so se presenetljivo radi zbirali okrog njegovega telesnovzgojnega društva in vse kaže, da so mu ostali zvesti tudi po končani šoli. Učencem tako vneto pripovedujemo, da se učijo za življenje, da ne gre za ocene, ampak za prav ti predmeti bolj načrtno in sistematično vplivali na rekreacijo otrok in jim lajšali zahtevno razumsko delo, je prevrednotenje toliko bolj pomembno. Predmeti, o katerih govorimo, so slej ko prej med prvimi, m pritegnejo našo pozornost. Tu j® bilo doslej in bo tudi v bodoče najbolj potrebno, da ima učitelj res dosti takta in posluha za sposobnosti in zmogljivosti učencev, kajti sicer se mimogrede zgodij da povzroči v vzgojnem VAC* ^-------------* ““ • ---- - - -CT-J. ir — znanje. Naš sistem učnoizobraže- nepopravljivo škodo, dosti vecj^j valnega dela pa je v njihovih kot so uspehi, ki jih eventualn_ zahtevno snov, ki se jo morajo očeh čisto drugačen. Prebijajo se dosega na vzgojnoizobraževalneb1 naučiti in jo obvladati. Pri teles- od ocene do ocene, se trenutek področju. Velimir Batič * PROSVETNI DELAVEC radio in Sola Srednja stopnja: 5. maja ob 9.05 I. program 7. maja ob 14.05 II. program Višja stopnja: 5. maja ob 14.05 II. program 7. maja ob 9.05 I. program ŽIVI SVET TRAVNIKOV PARIŠKA KOMUNA Že naslov oddaje pove, o čem bo govor: o travniku, ki je svoje ime dobil po travi, ki jo je na njem največ, pa še o živalih, ki med to travo živijo. Učenci, ki ne gledajo dan za dnem samo mestnih zidov, gotovo že poznajo najpogostejše travne vrste: visoko pahovko, pasjo travo, travniško latovko, mačji rep in še druge. Tudi že vedo, kateri travniki so boljši in kdaj jih kosijo in kako spravljajo seno. pa kako so jih spomladi gnojili. Tem bo ta del oddaje bolj v ponovitev, drugi pa si bodo z ogledom travnika te trave tudi zapomnili. NIŽJA STOPNJA: 8. in 9. maja: V ODMORU POD KOSTANJEM 15. in 16. maja: KO ZAPIHA VETER Z JUGA 22. in 23. maja: PEDENJPED 29. in 30. maja: V DROBCU SEKUNDE 5. in 6. junija: RIBICI JE ZRASEL NOVI REP 12. in 3. junija: PAJAC IN PETER 19. in 20. junija: GLASBENA SREDNJA STOPNJA: 5. in 7. maja: ŽIVI SVET TRAVNIKOV 12. in 13. maja: LENIN IN OTROCI 19. in 20. maja: IGRAJ KOLCE 26. in 27. maja: PLANINSKO CVETJE IN VARSTVO NARAVE 2. in 3. junija: PAVLIHA SE OGREJE 9. in 10. junija: TEMNA HIŠA 16. in 17. junija: OD ZADNJEGA DO PRVEGA ŠOLSKEGA DNE VIŠJA STOPNJA: 5. in 7. maja: PARIŠKA KOMUNA 12. in 14. maja: ZELENA CELINA 19. in 21. maja: KNJIŽEVNI JEZIK DO PREŠERNA 26. in 28. maja: GLASBENA 9. in 11. junija: KAKO JE PRAVZAPRAV S TEM (pogovori o spolu II.) 16. in 18. junija: KAKO JE PRAVZAPRAV S TEM (pogovori o spolu III.) NENAVADNI POGOVORI 13. in 18. maja: TUDI OTROKU NI VEDNO LAHKO 27. maja in 1. junija: KDAJ BOSTE ŽE ENKRAT ZADOVOLJNI Z MENOJ 10. in 15. junija: CIGARETA ME NAPRAVI BOLJ ODRASLEGA Drugačni od teh nižinskih pašnikov pa so planinski in kraški pašniki, kjer se pase govedo in drobnica in raste drugačna trava; planinske pašnike prerašča trda trava, kiaške pa različne stoklase. Poleg teh trav pa vsi poznajo regratove cvetove, saj so ob koncu maja travniki kar rumeni od njihovega cvetja, pa še travniško kaduljo, kozjo brado, ivanjščice in modro vijoličaste cvetove zvončnic. Pa še trpotec in koprive so se naselili na travniku. Malo več prostora smo posvetili deteljam. Deteljam pravimo zaradi značilno oblikovanega cveta metuljnice. Velik pomen metuljke, sem spada tudi lucerna, grašica in detelja, je poudaril že grški filozof in naravoslovec Teofast, ki je živel 300 let pred našim štetjem, ko je učil, da te rastline gnojijo tla^ Kje pa se skriva ta svojevrstna moč metulj nic so začeli raziskovati šele v 19. stol., njuno skrivnost pa sta odkrila dva angleška znanstvenika. Rastlinstvo je le del živega sveta na travniku. Druge del, ki živi med travnimi bilkami so živali. Tem se je teže približati, kot rastlinam. Ustavili se bomo najprej pri žu-želčjem svetu, ki je najbolj pisan (čebele, čmrlji, metulji, mušice, mravlje kresničke, pikapolonice, murni in druge. Murnu je odmerjeno tudi več prostora, saj je prav naš rojak in dunajski profesor Ivan Regen prvi znastveno dokazal zakaj pojejo murni. Kako je to storil, je prav na kratko omenjeno tudi v naši oddaji. -— Tudi druge rastlinojede bomo omenili: kobilice, gosenice, hroščke rilčkarje, polže s hišico in brez nje, in še mnogo drugih. Ob koncu pa je omenjen še pomen vseh teh drobnih živalic, ki živijo na travniku in ki jih niti ne opazimo, če se ne sklonimo in pobrskamo med travo. Oddajo je pripravil Kazimir Tarman. Srednja stopnja: Praznovanju stoletnice Leninovega rojstva se pridružujemo tudi mi z oddajo »Lenin in otroci«. O Leninu je zelo veliko napisanega, mi pa smo zbrali za našo oddajo nekaj njegovih srečanj z otroki. Znano je, da je imel otroke posebno rad in bil z njimi neznansko potrpežljiv. Le težko jih je bilo odtrgati od njega. Tudi med revolucijo, ko je bilo za vse težko in ko je vsega primanjkovalo, je bila njegova misel, da bo kmalu za vse lepše, vendar pa otroci na ta »kmalu« ne morejo čakati in jim je že zdaj treba nuditi vse, kar se da. Vladimir Iljič Uljanov-Lenin je prešel trnovo, a svetlo pot borca za pravice vseh ljudi, svetlo pot nesebičnega bojevnika, revolucionarja. V boju za končni cilj revolucije — za svobodo in enake pravice za vse ljudi, za oblast ljudstva, je Lenin velikokrat trpel preganjanje. Tako je bil v maju 1897 po carjevem ukazu pregnan v Sibirijo. Tedaj mu je komaj minilo 29 let. V vas šušensko je pripotoval v spremstvu dveh žandarjev in tu je bil prepuščen samoti in izgnan- Zgodovinski pomen Pariške komune za boj delavskega razreda je Fridrich Engels strnil v nekaj stavkov v uvodu v posebno izdajo Marsovega spisa »Državljanska vojna v Franciji«. V tem uvodu med drugim pravi naslednje: »Po mišljenju filozofov je država ^stvaritev ideje’ ali kraljestvo božje na zemlji, prevedeno v filozofski jezik-torišče, kjer se ostvarja ali naj bi se ostvarjala večna resnica in pravica. Iz tega izvira potem praznoverno oboževanje države in vsega, kar je z državo v zvezi, in to praznoverje požene korenine tem laže, ker so se ljudje že z mlada navadili na misel, da se zadeve in koristi, ki so skupne vsej družbi, ne morejo drugače urediti in izvrševati, kakor so se urejevale in izvrševale doslej, se pravi s pomočjo države in njenih dobro plačanih uradnikov. (...) V resnici pa ni država nič drugega kakor stroj za zatiranje enega razreda po drugem, in sicer v demokratični republiki nič manj kakor v monarhiji. V najboljšem primeru je država zlo, ki ga podeduje proletariat, ko zmaga v boju za razredno gospodarstvo in zmagoviti proletariat bo moral prav tako kakor Komuna nemudoma posekati najhujše izrastke tega zla, dokler ne bo nov rod, ki bo zrasel v novih, svobodnih družbenih razmerah, sposoben otresti se vse te državne navlake.« V teh stavkih Engels samo povzema temeljno misel omenjenega Marxovega spisa, točneje: njegovega tretjega dela, kjer Marx govori o medrazrednih razmerjih o tako imenovanem drugem cesarstvu, v katerem se je država prikazovala na eni strani kot zaščitnik buržua-zije pred revolucionarnim proletariatom, na drugi strani pa kot varuh proletariata pred buržoazijo, medtem ko je dejansko — čeprav je buržoaziji odvzela neposredno politično oblast — omogočala nezaslišano bogatenje buržoazije kot LENIN IN OTROCI stvu. A za Lenina izgnanstvo ni pomenilo ločitev od ljudi, ni pomenilo konec dela, kot je želel car. Nasprotno, Lenin je znal živeti med ljudmi, sleherni pogovor, tudi z otrokom, mu je vlival novih moči. Lenin je ljubil otroke. Znal je tudi sredi najzahtevnejšega študija in dela posvetiti svoj dragoceni čas odgovorom na najbolj neugnana vprašanja iz otroških ust. Tako se je Vladimi Iljič Lenin v pregnanstvu v sibirski vasi šušensko spoprijateljil s štiriletnim dečkom Minjko. Ni bilo dnevnega časa in ne trenutka, ko bi mali Mi-njka ne smel obiskati svojega velikega prijatelja. V skromni, sila tesni izbi, a do vrha založeni s knjigami in kupom popisanih listov na delovni mizi, sta se deček Minjka in Lenin pogovarjala. Minjka je bil doma v hiši, nedaleč od Leninovega bivališča, a Leninova delovna izba je postala zanj najpriljubljenejši kraj. »Sem že tukaj!« je ponavadi zaklical že s praga. Lenin je dvignil glavo od svojega pisanja in se dečku nasmehnil: »Le naprej, kaj bo dobrega?... »Nekaj ti moram po- celote in je sama (namreč njena birokracija) bila deležna tega bogatenja. To razmerje, ki se je postopoma razkrivalo med osemnaj tletnim obstojem drugega cesarstva, se je v vsej svoji nesramni goloti razkrilo potem, ko je bila Francija poražena v francosko-pruski vojni leta 1870. Cesarstvo se je naglo razsulo in 4. septembra je bila spet proglašena republika. Toda armada je bila bodisi zajeta ali obkoljena in t. im. »vlada narodne obrambe« — sestavljali so jo pariški poslanci bivše zakonodajne zbornice — je morala oborožiti pariško prebivalstvo. V tej narodni gardi so bili delavski bataljoni v veliki večini, zato so se branilci Pariza v izredno težkih okoliščinah držali tja do 28. januarja 1971, čeprav je »vlada narodne obrambe« od vsega začetka pripravljala izdajo in so nasprotja med vlado in narodno gardo že med obrambo mejila na državljansko vojno. Pogoji za predajo Pariza so bili izredno častni; najvažnejše pri tem je, da so Prusi zasedli le majhen del mesta. Narodna garda je ostala oborožena in je obvladovala ves preostali Pariz. Državljanska vojna je izbruhnila potem, ko je vlada, ki se je bila umaknila prej v Vaer-sailles, poskusila razorožiti narodno gardo. Po izbruhu sovražnosti je centralni komite narodne garde izročil oblast Komuni; ta je bila izvoljena 16. marca 1871, proglašena pa dva dni pozneje. Obdržala se je do 28. maja istega leta, ko je začasna vlada ob pomoči izdajstva in pruske vojske strla zadnji odpor. Sledil je krvoločen obračun s premaganimi — zverinski pokol moških, žensk in otrok. Oddaja skuša kolikor mogoče preprosto zajeti bistvo dogajanja v času Komune in le mimogrede razlaga druge zgodovinske okoliščine, potrebne za razumevanje tega dogajanja. 12. maja ob 9.05 I. prog. 13. maja ob 14.05 II. prog. vedati... na uho ... na samem ... je skrivnostno začel Manjka. »Ampak, vidiš, delo imam,« je po navadi rekel Lenin. »Pomagal ti bom, potem pa pojdeva na sprehod! je odgovoril Minjka. »Moje delo je težko,« je pristavil Lenin ... »Nič ne de, tudi težko znam delati,« se je odrezal Minjka in pogovor je bil načet... Od dela se je tedaj Lenin obrnil k Min j ki in se sprehodil z njim po naj čudovitejšem svetu otroške domišljije. Kjerkoli je Lenin živel, povsod si je kmalu pridobil najmlajše prijatelje. Z velikim razumevanjem, z brezmejno potrpežljivostjo in ljubeznijo je znal prisluhniti otroškim željam. Tako je bilo tudi nekoč v Švici, v Ženevi, kjer je bil Vladimir Ilič-Lenin v emigraciji. Zelo skromno sta živela Lenin in njegova žena Nadežna Konstantinova Krupska, a z njima je prebival v Ženevi tudi Leninov prijatelj z ženo in petletno deklico. Med Leninom in deklico se je tedaj spletlo trdno prijatljstvo. O tem in o drugih srečanjih Lenina z otroki, pa bo govorila naša oddaja, ki jo je pripravila Boža Novak. f Nižja stopnja: 15. maja ob 14.05 II. program 16. maja ob 9.05 I. program Višja stopnja: KO ZAPIHA VETER Z JUGA KNJIŽEVNI JEZIK DO PREŠERNA Danes se bomo učili, kako se človek znajde, kadar se zgubi — kako določi smer, v katero naj gre. Kar počasi naprej! — boste rekli. Nekam že prideš — pa vprašaš ljudi, kod se gre domov. Kaj pa če ni ceste, če se človek znajde na samoti? Moj dedek pravi tako: kar v tisto smer, kamor teče voda. Manjša voda se vedno izliva v večjo, ta še v večjo — in ob potokih in rekah so vasi. Tako prideš do ljudi. Pa si predstavljajte, da tudi vode ni, niti potočka. To je pa smola! Jaz bi splezala na največji grič — in na najvišjem griču na naj- višje drevo. Nekaj bi se že videlo. Kjer bi bila kakšna hiša, tja bi šla. Tudi sonce nam lahko pokaže pot. Vse to in še več si je Lenčica zapisala v svoj šolski zvezek, pozneje pa je iz tega zvezka iztrgala list in naredila iz njega avionček. Na poti iz šole se je igrala in zaigrala tako, da bi skoraj v gozdu zašla. Vse pametne nauke je s svojim papirnatim aviončkom odposlala. Kako je vendarle našla domov, bomo izvedeli iz oddaje »Ko zapiha veter z juga«. Oddajo je napisala Neža Maurer. 12. maja ob 14.05 II. program Višja stopnja: 14. maja ob 9.05 I. program ZELENA CELINA V zadnji izmed oddaj našega cikla »Vse dežele sveta« se pomudimo — v mislih seveda — na zeleni celini, v Latinski Ameriki, pravzaprav pri njenem najbolj perečem problemu: pri njeni politični in predvsem ekonomski podrejenosti Združenim državam Amerike. Oddaja bo, kot vse naše oddaje iz tega cikla, kolikor mogoče plastična v svojem prikazu razmer, značilnih za ta bogati, a nerazviti, v bedo človeških milijonov še zmerom pogreznjeni kontinent, odvisen — kljub vsem lastnim naporom in progresivnim težnjam — od bogate imperialistične sosede na severu ameriške poloble. Povprečni državljan Združenih držav je seveda prepričan, da njegova dežela velikodušno pomaga nerazvitim predelom Latinske Amerike z denarjem in strokovnjaki. O številkah je obveščen vsekakor enostransko. Znano mu je sicer, da je Latinska Amerika v zadnjih petnajstih letih prejela od Severne 3,8 milijarde dolarjev, ne pa tudi, da so njeni dobički na račun »gospodarjenja« v Južni Ameriki znašali kar trikrat toliko: 11,3 milijarde. Latinska Amerika — zelena celina — je eno izmed eksploatiranih področij, tega pa se siromašno kmečko prebivalstvo in proletariat njenih dežel v polni meri zavedata. Tega se še zlasti zaveda mlada inteligenca. In prav v tej prebujeni zavesti je vir uporniškega gibanja, ki prerašča v vseljudsko gibanje, ki daje aktualno podobo vsem deželam Latinske Amerike. Srednja stopnja: 19. maja ob 9.45 I. program 20. maja ob 14.05 II. program IGRAJ KOLCE Kulturno delo v slovenščini, ki je oživelo v vseh deželah s slovenskim prebivalstvom konec XVIII. stoletja, je bilo lahko plodno šele, ko je slovensko knjižno ustvarjalnost preneslo od cerkvenega slovstva v svet večine prebivalstva, v svet laičnega, prosvetnega. Šele na tej stopnji je namreč slovenski knjižni jezik oziroma tisti jezik, ki je bil tedanjim različicam knjižnega jezika v pogovoru najbližji, začel osvajati miselni svet na najvišji ravni, to je miselni svet slovenskega izobraženca, ka je bil dotlej nekako vajen na tej ravni misliti nemško. (To časovno razmejitev lahko dokumentiramo z jezikom, v katerem so si slovenski izobraženci izobraževali.) Da je to na tej stopnji pomembnejše kot zgolj modifi-ciranje naloge, ki so si jo zastavili razsvetljenci (pisati v prvi vrsti za preprosto ljudstvo), sta vedela Čop in Prešeren, ki sta v razpravljanju s Kopitarjem zagovarjala ravno ustvarjanje na najvišji ravni. Pisanje za preprosto ljudstvo v obliki, ki bi bila razumljiva predvsem bralcem, je namreč v možnostih knjižne besede ustvarilo vrzel in prav nič čudno ni, da se je iz tega porodila znana misel o slovenščini, nekakšnem knjižnem jeziku, ki naj bi ga gojilo preprosto ljudstvo, in o ilirščini, pozneje srbohrvaščini, v kateri naj bi se sporazumevali slovenski izobraženci. Nerealna misel je sicer propadla, kajti porodila se je nekako takrat, ko smo že imeli dokaze slovenskih možnosti na najvišji izrazni ravni v Prešernovi poeziji. A samo dejstvo, da se je kljub več kot dvestoletni knjižni tradiciji v cerkvenem slovstvu lahko porodila, opozarja na pomembnost vseh plasti izražanja v narodnem jeziku, torej na tisto, kar je danes skoraj dve sto let po teh polemikah, samo po sebi umevno. V zadnji oddaji iz cikla glasbenih oddaj je ostala še Bela Krajina, saj smo med šolskim letom že spoznali narodno ustvarjalnost Gorenjcev, Dolenjcev, Korošcev, pesem iz Prekmurja in Štajerske, vmes pa sta bili dve oddaji iz glasbene teorije (molova lestvica in trizvok). Ob imenu Bela krajina se spomnimo na zelenega Jurija, pa na belo oblečene deklice in fantiče, in na njihove lepe plese. Spomnimo pa se tudi na skladatelja Marjana Kozino, ki je s svojo simfonično pesnitvijo »Bela krajina«, posnel ljudsko melodijo daleč izven domačih meja. V oddaji je odlomek iz te simfonične pesnitve, in sicer vodilni motiv jurjevskih kolednikov. Niso pa jurjevske pesmi povsod enake. Znano je jurjevanje v Črnomlju, saj so ga pred stoletjem priredili na glavnem trgu in se ga je udeležilo vse mesto. Zdaj je to jurjevanje obnovljeno in je postalo turistična prireditev. Prihod Zelenega Jurija naznanijo rogovi, ki smo jih vključili tudi v našo oddajo. V Beli krajini je znano praznovanje ptičjega pira, na Gregorjevo, to je 12. marca. Učenci se ga gotovo spomnijo iz Župančičeve pesmi, v oddaji pa bodo slišali, kako jo pripovedujejo domačini. V oddaji so še druge običajne pesmi: tepežne, novoletne, kresne. Iz Bele krajine je znana tudi »Ali ( je kaj trden most?«, ta ljudski običaj so igrali na velikonočni pone- deljek, danes pa je v sklopu turistične prireditve. Oddajo je pripravila dr. Zmaga Kumrova. Čas pred Prešernom, razgibana doba po francoski revoluciji, Napoleonova preobrazba razmer v Evropi, začetek dokončnega prevrednotenja nekdanjih vrednot, ta čas 26. maja ob 9.05 I. prog. Srednja stopnja: 27. maja ob 14.05 II. prog. PLANINSKO CVETJE Oddaja je mišljena kot sprehod po Triglavskem narodnem parku in sicer sprehod skupinice, ki jo vodi študent biologije vse pa zanimajo rastline, ki jih po poti srečujejo. Tako vidijo mali jesen in črni gaber, ki sicer rasteta predvsem na Primorskem in na Krasu, uspevata pa tudi na prisojni strani Komarče, ker je dovolj toplo, čim više se vzpenjajo, tem več redkih rastlin najdejo. Mimogrede izvedo še kaj več o svišču ali encijanu pa o košutniku, in o njegovih zdravilnih koreninicah. Ob rožah, ki so redke zaživi pogovor o cvetju, ki je zaščiteno in zakaj se ga potemtakem ne sme trgati. Pred desetletji se nihče ni čudil, če so planinci nosili s seboj velike šopke planik in drugega cvetja in če bi danes ob tako množičnem planinstvu vsi to počeli, ne bi bilo nikjer več nobenega cvetja. Mnogo cvetja jim je pokazal študent na izletu skozi Triglavski narodni park, ob sestopu pa jih je opozoril še na eno cvetlico, na Triglavsko rožo. Avtor jo je takole opisal: To je blazinasta rastlinica s cvetovi, ki spominjajo na breskvi-ne: Triglavska roža. Ni samo prelep okras naj višjih slovenskih vrhov, temveč tudi čudodelna roža iz pravljice o Zlatorogu. Ta slovenska pravljica pripoveduje, kako so nekoč današnjo kamnito in pusto Komno prekrivali sočni pašniki. Po njih so se pasli gamsi, ki jih je vodil Zlatorog. Kdor bi ga ustrelil, bi mu njegovi rogovi odprli vrata do zakladov v Bogatinu. Vendar nihče ni mogel Zlatoroga smrtno zadeti, kajti iz kapljic njegove krvi zraste triglavska roža, ki jo ranjeni Zlatorog popase in takoj ozdravi. Trentarskega lovca, ki je nekoč streljal nanj, je pahnil v prepad, potem pa razril pašnike in s svojo čredo za vedno izginil.« Oddajo o planinskem cvetju je pripravil Tone Wraber in upamo, da bo bogata dopolnitev k učni snovi dobrodošla vsem, ki radi hodijo v hribe. je v razvoju slovenske knjižne besede nekakšno pripravljanje na Prešerna. Kakor za razsvetljenstvo je tudi za to dobo značilno živahno prizadevanje po ustaljeni normi knjižnega jezika, le da so ob možnostih mlade jezikoslovne znanosti v svetu tudi prizadevanja druge skupine slovničarjev globlja in resnejša (Kopitar, Metelko, Murko). Živa prizadevanja po izoblikovani besedi pa se kažejo tudi v visokem cerkvenem ustvarjanju (pridige, razmišljanja), ne toliko glede di-sciplinine v oblikah, kolikor v besedju in v podobah. V tem času lahko vsaj pri enem pesniku dokažemo tudi neposredno zvezo med cerkvenim in posvetnim ustvarjanjem. Po slogovni plati je za to pred-prešernovsko obdobje v slovenskem knjižnem jeziku značilno iz-zvenevanje baročnega klasicizma, kar se pozna zlasti v kompoziciji in v večjih oblikovnih enotah (kot so stavki in podobno), v besedju in metaforiki pa smo pozorni na rahlo sled romantike, ki se ji pa seveda ne posreči prekiniti trdnih temeljev prejšnjega. Nižja stopnja: 22. maja ob 14.05 II. program 23. maja ob 9.05 I. program PEDENJPED Pedenjpeda in pesnika Nika Grafenauerja otroci poznajo. Ob imenu Pedenj ped se otroci nasmehnejo. Tudi ob oddaji, ki jo je napisal Niko Grafenauer za naše najmlajše šolarje, se bodo nasmejali in razveselili. S to oddajo smo želeli čestitati mladim poslušalcem ob Dnevu mladosti in jih popeljati v carstvo kralja Pedenjpeda. To carstvo leži za devetimi gorami in je najlepša dežela na svetu. V pedenj carstvu umno vlada visočanstvo Pedenjped. Tam se toči limonada in ponuja sladoled. Torta, puding, čokolada, vse leti v prepad brez dna. V pedenjcarstvu je navada, da se car ves dan sladka. Kakor boben se napoka, niti hip ni praznih ust. Potlej se krivi in stoka, v posteljo gre na dopust. Takšen car in takšna vladavina ■— to res ni kar tako. Zato je radijski urednik poslal reporterja v to čudežno deželo Pedenjpeda. Od tam naj bi vsem sporočil, o vsem, kar bo videl in slišal na svoji poti. Naj vam izdamo samo še to, kakšen je kralj Pedenjped: Pedenjstrajčka, pedenjhlače pedenjčevlji na nogah. Gromozanski kos pogače neprenehoma v rokah. Vsi iz sebe so lasje, ne prenesejo glavnika, in kazalec nevede venomer po nosu stika. Uhlja kot dva sprta strica muhasto štrlita v svet Pedenjjamica sred lica — To je mali Pedenjped. JTKAN 2 Nižja stopnja: 29. maja ob 14.05 II. prog. 30. maja ob 9.05 I. prog. Nižja stopnja: V DROBCU SEKUNDE V tem našem primeru gre za prometno-vzgojno oddajo. Na naših cestah zaskrbljujoče narašča število prometnih nesreč, še posebej tistih, pri katerih so udeleženi otroci. Kakor zahrbtna bolezen prihaja to nad nas — pa se nam zdi prav, da skušamo tudi z radijskimi medijem pomagati pri vzgoji uporabnikov cest. Videti je morda nasilno takole dodatno nizanje nasrečnih primerov še v oddaji radijske šole, ko jih je že v tisku dovolj, a morebiti bo opomin vendarle obsedel bolj v ušesih, če ga sliši otrok tako, kot da je sam priča dogodku. Matjaž je za popoldne izmaknil stricu kolo, lepo, novo, da bi se postavil z njim pred sošolci. Med vožnjo po klancu navzdol se je ustrašil avtomobila, ki je naglo pripeljal za njim, zapeljal je s ceste in se prevrnil čez skalnat previs; živ je na srečo ostal, polomil si je pa noge. Zdaj ga pelje mati na drugi pregled, morda mu že snamejo mavec, a zamudila sta avtobus; v svojo kabino ju vzame šofer tovornjaka. Ta šofer je eden tistih vestnih šoferjev, kakršnih je gotovo še kaj — previdnih obzirnih, a tudi zaskrbljenih nad vsakdanjimi dogodki. V tej svoji zaskrbljenosti izrezuje vse članke o premetenih nesrečah in jih hrani v posebni mapi, ki jo ima v kabini, da, malone na pamet ve, kako se je ta ali ona nesreča zgodila in kdo je bil v njej prizadet. Tudi Matjažev primer po- Višja stopnja: POGOVORI O SPOLU — I. Letošnjo radijsko šolo za višjo stopnjo bomo sklenili s tremi oddajami, ki so za radijsko šolo novost: s tremi »pogovori o spolu«. Z njimi nimamo kdo ve kakšnih ambicij: za začetek je naša želja, da bi tudi po tej poti in z možnostmi, ki jih ima radio, vnesli v šolo snov, ki jo imajo marsikje še za kočljivo in se ji raje izognejo. Prva oddaja ciklusa je posvečena splošnemu pregledu vloge spola pri ohranjanju vrste, torej funkciji, glede katere se človek kot naravno bitje vključuje v rastlinski in živalski svet okrog sebe. Ob tem je na kritko opisana fiziologija spola in ženske ter moške vloge pri oploditvi, seveda s posebnim ozirom na človeka in na dejstvo, da se človekova spolnost ne omejuje zgolj na prokreativno funkcijo, temveč da se — kot vsaka druga človekova potreba zadovoljuje na specifičen človeški način, torej v zgodovini in v družbi. 9. junija ob 14.05 II. program 11. junija ob 9.05 I. program Druga oddaja je posvečena prav tej zgodovinskosti in družbenosti človekove spolnosti in družbenim institucijam, ki jo regulirajo. Gre za kratek zgodovinski in geografski pregled institucije spola in zakona, ki naj poslušalcem posreduje vtis o zgodovinski in geografski relativnosti teh institucij, predvsem pa o tem, da so vedno obstojale kot družbene institucije. Tu ne gre za pridiganje in za moralni pouk, temveč predvsem za prebujanje zavesti o družbenosti človeka in za posledice, ki iz tega sledijo. RIBICI JE ZRASEL NOVI REP zna iz časopisov. Tako pove med vožnjo sopotnikoma še nekaj takih zgodb. Pove zgodbo o mali, objestni razvajenki, ki hoče imeti zmerom in povsod svoj prav, ki bi pa svojo otroško trmo skoro plačala z življenjem: na glavni mestni ulici se je iztrgala dedku iz rok in le šoferjevi prisebnosti in dobrim zavoram se ima zahvaliti, da se ji ni zgodilo kaj več, ko da si je razbila kolena. Pove zgodbo o otrocih, ki so se kljub prepovedi sankali na nevarnem mestu. Janko je hotel ostati discipliniran. A ko so ga zmerjali z revo, je stekel po sani in se spustil po bregu. Ni opazil tovornjaka s prikolico, ki je privozil spodaj po cesti. Zgodilo se je v drobcu sekunde. Janko je plačal vse ostale — z življenjem. Nazadnje pove še zgodbo, ki je zanj osebno sila boleča. Nehote in nevede je povzročil nesrečo najljubše deklice, svoje male nečakinje. Ni vedel, da je za tovornjakom, saj sta se bila že poslovila, zapeljal je vzvratno, da bi avtomobil obrnil, tedaj je zaslišal krik ... Mala Anica je ostala sicer živa, tudi nogo so ji rešili, a ostala ji je hroma. »Nikoli več ne bi rad doživel česa tako strašnega, kot je bil tisti drobec sekunde. A tudi pozabiti nočem, zato izrezujem iz časopisov vse te drobne članke, da ne bi nikoli pozabil in — za opomin.« 26. maja ob 14.05 II. program 28. maja ob 9.05 I. program Nekje daleč je ležala vas z belimi hišami in skozi vas je tekel potok. V potoku je živela ribica. Bila je tako lepo rumene barve, kot bi bila zlata. Druge ribice so se ji klanjale, ker je bila tako lepa in ji nosile najboljše koščke hrane. Pa se je ribica prevzela in pričela misliti: Naj lepša na svetu sem in ribice okoli mene so samo moje služabnice. Postala je ošabna in se ni ni hotela več z njimi pogovarjati. Nekega dne se je v potoček priklatila velika, črna, hudobna riba. Prva jo je zagledala najmanjša ribica in je v strahu zbežala v najglobljo luknjo pod koreninami stare vrbe. Tam so se zbrale še druge ribice in najmlajša jim je poveda- la, kaj se je zgodilo. Kmalu so bile opozorjene vse ribice v potoku, le zlata ribica ni o tem ničesar zvedela, ker se ni hotela pogovarjati z njimi. Tako je plavala po potoku in ni vedela, da ji grozi nevarnost. Velika, črna, hudobna riba jo je zagledala. se zapodila vanjo in ji odgriznila rep ... Kako je ribici zrasel novi rep in kaj vse so otroci doživeli, in kaj vse so našli, ko so kopali v potoku, bomo zvedeli med oddajo, ki jo je napisala Nada Podlogar. (Srečali pa so piškurja, bogomoljko, deževnika, belouško, žabo, kačjega pastirja, martinčka, tudi martinčku se je odlomil rep. Ali bo zrasel tudi njemu novi rep?) Srednja stopnja: 9. junija ob 9.05 I. program 10. junija ob 14.05 II. program TEMNA HIŠA hiša je ze-pomlad- 16. junija ob 14.05 II. program 18. junija ob 9.05 1. program Tretja oddaja je posvečena problemu dozorevanja in ljubezni. Pogovor ima namen — ob menjavi odlomkov iz literature in pogovora — opozoriti poslušalce na problem nasprotja med individualnimi željami in družbenimi zahtevami in prepovedmi, oziroma za naš čas značilnim nasprotjem med fiziološko in mentalno zrelostjo za ljubezen in spolne odnose. Naša oddaja Temna lo popembna posebno nih in prvih poletnih dneh, ko se ljudje tako radi predajajo neki brezskrbnosti in veseli hitrici po po mestnih ulicah in po cestah zunaj mesta. Pri otrocih je poleg brezskrbnosti in objestnosti še neizkušenost in — nesreča je tu. Dnevno beremo poročila: v dveh dneh 56 nesreč, v Sloveniji v enem dnevu 20 nesreč, 4 smrtne žrtve itd. Skozi koliko nevarnosti gredo naši šolarji vsak dan na poti v šolo, domov in še potem v igri? Ne moremo biti vedno z njimi, vendar bi jih mnogokrat obvarovala nevarnosti misel na materino ali očetovo svarilo. Pričujoča oddaja spremlja takega šolarja med igro na dvorišču in potem na cesti. Samo skrbnemu, Srednja stopnja: spretnemu šoferju se mora zahvaliti, da je še pravočasno zavil avto in ga ni podrl. V nadaljevanju zgodbe doživlja Janko (tako je našemu prvemu junaku ime) pretresljivo srečanje v Temni hiši. Tam ga molče spremljajo njemu podobni otroci, a neprimerno nesrečnejši. Njihova neprevidnost, objestnost in neubogljivost je bila hudo, prehudo kaznovana. To so invalidi brez roke, brez noge, oslepela deklica itd. Janku se predstavljajo v kratkih filmih, v katerih vidi vse njihove napake, ki so privedle do usodne nesreče. Tudi njegov lastni film na koncu zavrtijo. Šolarji, ki bodo oddajo poslušali. bodo v mislih videli še svojo zgodbo, ki se naj nikoli ne konča nesrečno. 9. junija ob 9.05 I. prog. 10. junija ob 14.05 II. prog. OD ZADNJEGA DO PRVEGA ŠOLSKEGA DNE Srednja stopnja: Zadnja oddaja v tem šolskem letu je že kar počitniška. Pravzaprav je to splet počitniških dogod- 2. junija ob 9.05 I. prog. 3. junija ob 14.05 II. prog. PAVLIHA SE OGREJE Naslov oddaje bi bil lahko: Kako pripravljamo lutkovno igro. Ne, kako jo pripravljajo v gledališču, pač pa, kako jo pripravljajo učenci sami, ki nimajo niti dovolj lutk in lutkovnega odra in druge opreme, imajo pa voljo in željo, da bi zaigrali igrico. Radijska šola, ki smo jo namenili za zadnje tedne šolskega leta je zabavna in skuša dati učencem, ki pripravljajo za zadnji dan šole kaj veselega, nekaj idej za njihovo slovo od tega šolskega leta. Mimogrede bi omenila še eno dobro lastnost, ki jo imajo lutke: učenci, ki so po naravi bolj plahi in si ne upajo nastopati pred občinstvom, se za lutko imenitno skrijejo in z njo zaživijo in jih ni sram igrati. Oddaja govori o dedku, ki je v parku na klopi našel lutko. Bila je bolna, tresel jo je mraz. Odhitel je k babici, da jo bo ozdravila. Lutka doma res zaživi in se predstavi: Pavliha. Ker mu je samemu dolgčas — zato je tudi zbolel — si želi še ženico Marjano in prijatelja Kl jukca. Dedku in babici res ni kazalo drugega kot da sta pljunila v roke in začela delati. Pavliha sicer zlepa ni bil zadovoljen, zato je babica izmaknila dedku žepni robec za obleko njegovi ženici, in dedek babici nogavice. In tako sta iskala po hiši, kar sta rabila. Potem se je dedek lotil risanja obraza, pa Marjana kar ni bila zadovoljna : enkrat so bila usta preveč postrani, pa oči so škilile in las ni imel in sploh je bilo vedno kaj narobe, s Kljukcem pa prav tako, dokler končno le nista ustregla vsem trem. Nista si še oddahnila od dela, ko je Pavliha že šepetal dedku, da bi rad še lutkovni oder. In dedek je premišljeval, kako naj ga naredi in kam naj ga postavi. Ko sta vse naredila in si za silo odpočila so prišli vnuki in zaigrati sta jim morala igrico. Vsi so se ji do solz nasmejali in nasmejali se ji bodo gotovo tudi učenci, ki jo bodo poslušali. Oddajo je pripravil Frane Puntar. kov Borisa, ki gre na deželo in pomaga na kmetiji, vmes je še spomin na neke prejšnje počitnice, ko se mu je na morju zgodila krivica in se mu je morje zamerilo, pa še Ivankine počitnice so omenjene. Ona je namreč šla del počitnic v službo in ves svoj zaslužek prispevala maminemu in očetovemu, da so potem za nekaj dni lahko odšli na počitnice na morje, kamor so si vsi trije tako želeli. Ne manjka tudi zgodbica o Borisu in njegovem prijatelju Marku in psu Alfu, ki pa se je za psa nesrečno končala. Lazil je namreč za mladimi srnami, pa ga je lovec ustrelil. Marko bi namreč moral vedeti, da je tudi na počitnicah treba paziti na pse. Življenje se nič ne spremeni niti v mestu niti na počitnicah: povsod veljajo enaka pravila, kako se je treba vesti. Mnogi pa tega ne vedo in na počitnicah postanejo pravi divjaki. To je tudi misel, ki se kot nitka vleče skozi vse počitniške zgodbice in naj bi bila obenem vsem učencem tudi majhen napotek za lepe počitniške dni. Oddajo je pripravil Herman Škofič. STRAN 3 Nižja stopnja: 13. junija ob 9.05 I. program 27. maja ob 9.05 I. program 12. junija ob 14.05 II. program Nenavadni pogovori: 1. junija ob 14.05 II. program PAJAC IN PETER KDAJ BOSTE ŽE ENKRAT ZADOVLJNI Z MENOJ »Vse kar je prav, ampak nekje je le razlika med otrokom in pobalinom,« pravi nekje med tekstom avtor oddaje. Gre namreč za problem kako vzgojiti v otroku čut, da ve pravo mero, da pogodi o pravem času tisto mejo, prek katere ne sme, če hoče ostati dostojen, tovariški, obziren; in kako ravnati, če otrok to mero izgubi ali čez mejo prestopi. V zvezi s tem zadnjim nakaže avtor drobcen, a prisrčen prijem; otrokovo vest predstavlja pajac, nepomembna igračka. Peter je sicer fant, ki že hodi v šolo in torej ve, da nagačena lutka ne more uravnavati njegovega dejanja in nehanja. Pa mu je igračka iz detin-skih let vendarle ostala vse do zdaj opomin ob njegovih drobnih pregreških (če so domači zvedeli zanje). Še majhnega pobiča so starši namreč navadili, da je pajac »izginil«, če je Peter ušpičil kakšno nerodnost, in ga s tem brez plohe besedi, opozorili, naj gre vase in popravi. kar je bilo narobe. — Tokrat gre za Petrovo »junačenje«. — Andrej je prišlek v razredu. Ni eden tistih, ki bi se zavoljo pravil ali dvomljivih kvalitet na mah uveljavil v novem kolektivu, vrh vsega pa še jeclja, zlasti če je razburjen. Vendar pa si tudi Andrej želi biti tovariš med tovariši. Nekega popoldneva bi se rad pridružil »grizlijem«, skupinici, ki jo vodi Peter. Njegove jecljajoče prošnje vzbujajo smeh in norčevanje, končno ga Peter celo še nabunka. Andrej jokaje zbeži, za njim pa stečeta še dve deklici. — Tu se zgodba zaplete. Deklici namreč slučajno sreča Nenavadni pogovori: TUDI OTROKU NI Prepričani smo, da je otroštvo čas brezskrbnosti, sreče in veselja, in da žalost in potrtost nimata mesta. Kaže, da smo močno nagnjeni k temu, da pozabimo na neprijetna doživetja v lastnem otroštvu in s tem izgubimo tudi posluh za stiske otrok, s katerimi živimo. Temu, da ne znamo prisluhniti težavam niti odraslih niti otrok, je kriv današnji način življenja, saj ob prizadevanju za tem, da bi ustvarili sebi in svojim otrokom čim boljše življenje, nam ostaja premalo časa in energije in zato tudi čustvene pripravljenosti prisluhniti dogajanju okrog sebe. Slepota za otrokove probleme in za variacije v otrokovem razpoloženju in predstava, da je vzgoja tem bolj uspešna, čim bolj je dosledna, vodi mnoge starše k togemu vzgojnemu ravnanju in ne upošteva sprememb v otrokovem razpoloženju in v nihanju njegove storilnosti. Ta nihanja so največkrat posledica neugodnih doživetij, včasih jih pa povzroči tudi slabše zdravstveno stanje, na primer utrujenost, obdobje hitre rasti in podobno. Poleg tega pa so otroci, še bolj kot odrasli, podvrženi vremenskim spremembam in so zato včasih bolj razdražljivi in manj pripravljeni storiti to, kar se od njih pričakuje. Odrasli si ob takih dnevih zrahljajo svoj delovni program in delo preložijo na drug dan, se ogibajo nekaterim situacijam ali pa preprosto stresejo svojo sitnobo na kako drugo osebo, ponavadi kar na otroka, ki je staršem podrejen in se zato ne sme upirati. Mnogi starši mislijo, da imajo le oni skrbi in zato tudi pravico do Petrov oče in privrta z vprašanji stvari do dna. Peter pride domov s tesnobo v srcu, ker je v bistvu dober fant. Ko vidi, da na omari ni pajaca, se tesnoba v njem še poveča, vendar vzdrži mamino zasliševanje. Toda ponoči ga v sanjah popelje pajac med tovariše. »Grizliji« Petra na lepem ne poznajo več, imajo ga za tujca in ravnajo z njim še huje. kot je ravnal popoldne on z Andrejem. Zmerjajo ga s kruljavcem, oslom, krivonosom, škilavcem in ušivcem. Petru je tako hudo, da zakliče na pomoč. Mama ve, kaj muči sina, vendar ni vsiljiva. Ko jo poprosi za pravljico. mu pripoveduje o sicer lepi, a naduti in neumni deklici, kraljični na čistem majčkenem planetu, in o njenem ministru, ki je vrh drugih nelepih lastnosti še hudo-benr Iz same zlobe nagaja mirnim prebivalcem sosednjih planetov. Mamina pravljica ostane brez pravega konca. Peter pa si zaželi, da bi si z njo olajšal vest. In zdaj mu mama naravnost pove: Skoraj tako pogosta kot popustljivost in razvajanje je pri naših vzgojiteljih strogost, saj se zdi, da s strogostjo manj tvegamo kot z milim ravnanjem. Zato tudi na roditeljskih sestankih pogosteje slišimo priporočilo, naj otroka doma trše primejo. Starši pa se navadno že sami nagibajo k preveliki zahtevnosti; za takim ravnanjem se skrivajo običajno različni problemi staršev ali pa skušajo s pomočjo otrok realizirati svoje neuresničene želje. Zahtevnost staršev se izraža na najrazličnejše načine, naj jih navedemo samo nekaj: Čeprav se je otrok že naučil snov, mu skušajo čas učenja še podaljšati in z naučenim niso nikdar dovolj zadovoljni. Če se otrok nauči po 'svojih besedah snov, zahtevajo od njega, da zna povedati natanko tako, kot je v knjigi, in nič ne zaležejo besede, da je »tovarišica rekla, daj se drugega kot pesj mic ne učijo na pamet.« Drugič spet niso zadovoljni z otrokovim spričevalom in jim nobena ocena. ki ni odlična, ni dovolj dobra in mu pri tem delajo neprestane »pridige«, da bi bilo lahko boljše, če bi se bolj učil in če bi bil bolj pameten. Nekateri spet niso nikdar zadovoljni z otrokovo družbo. Brž, ko ga nimajo pred očmi, mu očitajo, da se druži s huligani in vse je narobe, če ne pride do minute točno iz šole domov. Posebno mučno pa je otrokom, če jih pred tujimi ljudmi neprestano opozarjajo, kako naj se obnašajo in podobno. Če je otroku doma pritisk prehud, se začne domu odtujevali in mu ljudje, ki imajo do njega manjše zahteve postanejo ljubši in se nanje bolj naveže. Namen oddaje je opozoriti učitelje na prezahtevne starše, omogočiti dialog med otrokom in starši ter opozoriti starše in vzgojitelje na škodljivost prevelike zahtevnosti za otrokov razvoj, zlasti za pozitiven razvoj čustvovanja. Predlogo za oddajo je pripravjl Zoran Jelenc. 10. junija ob 9.05 I. prog. Nenavadni pogovori: 15. junija ob 14.05 II. prog. CIGARETA ME NAPRAVI BOLJ ODRASLEGA »Vem, Peter. Nekaj te tišči, zato bi rad poučno pravljico. Ampak v tej res ni pouka, razen morda tega, da ni dobro biti neumen in nadut. Če pa že hočeš, ti povem brez pravljice: danes si se obnašal zelo grdo. Vsi ljudje imajo napake — ti bolj, drugi manj vidne. Vsi se otepajo z njimi, kakor se tvoj sošolec bori z jecljanjem. Najvažnejši pouk je tale: napaka — takšna ali drugačna — še ni cel človek. Še najmanj; če je ni sam kriv.« 13. maja ob 9.05 I. program 18. maja ob 14.05 II. program VEDNO LAHKO bolj fleksibilnega urejanja lastnega dnevnega reda in sproščanja svoje notranje napetosti na račun drugih, ne pomislijo pa, da tudi otrokovo razpoloženje niha in da včasih prav težko naredi, kar od njega zahtevajo. Nekateri starši pa poznajo in razumejo ta otrokova razpoloženjska nihanja, vendar pa se bojijo, da bi otroka razvadili in zato vztrajajo pri vedno enakih zahtevah glede dela in discipline. Predlogo za oddajo, ki govori o otrokovih težavah je pripravila dr. Anica Kos. Po civiliziranem svetu je kajenje močno razširjeno in mnogim predstavlja simbol odraslosti in osebne neodvisnosti, otrokom in mladoletnikom pa je prepovedano. Ker so dolgo smeli kaditi le moški in je bilcT kajenje ženskam prepovedano, je kajenje postalo emblem odraslosti, neodvisnosti in možatosti. Mladini pa jo predstavlja ta način čim hitreje in čim laže priti do tako dragocenega dosežka — občutka lastne neodvisnosti in odraslosti. Ker je želja po osebni nedvisnosti ena izmed najmočnejših človekovih želja, ni čudno, da tako veliko mladih skuša po tej najlažji poti zadovoljiti to svojo željo. Kajenje pa na simboličen način kaže osnovno karakteristiko naše industrijske civilizacije: znašli smo se v situaciji, ki grozi uničiti naše lastno delo pa pomislimo na jedrsko in biološko orožje ali pa na zastrupljanje zraka, zemlje, rastlin, živali ter človeka. Pri kajenju pa se človek znajde v isti situaciji, m če bi v sebi našel toliko moralne moči, da se izkoplje iz nesmiselnega kajenja, potem bi lahko tudi upali, da se bo iztrgal iz obroča nenehnega oboroževanja. V kajenju in vojaškem oboroževanju se razodeva predvsem nemoč, odvisnost in nezrelost. Kajenje je izraz človekove moralne nemoči, je torej izraz dejansko nezrelega, duševno neodraslega vedenja. Psi-hoanalitske razlage, ki so se izkazale kot točne ali pa zelo blizu resnice, trdijo, da cigareta predstavlja le nadomestek za dudo oziroma materino dojko, se pravi, da je potrebna ljudem, ki v psihičnem pogledu niso prišli do razvojne ravni odstavljenosti. Oddaja ima namen poudariti, da kajenje predstavlja simbol zrelosti le čustveno in miselno nerazvitim ljudem in da kajenje zrelemu razumnemu človeku pomeni simbol nezrelosti, nespameti in slabega okusa. Predlogo za oddajo je pripravil Janez Svetina. OTROŠKI VRTEC IDRIJA razpisuje prosto delovno mesto vzgojiteljice, VZG Rok za prijavo je do 25. avgusta 1970, nastop službe 1. september 1970. Šolski industrijsko kovinarski center Štore razpisuje prosto delovno mesto za učitelja elektrotehnike, PRU ali P — 6 ur tedensko. OSNOVNA ŠOLA VIPAVA razpisuje dodatno prosto del. mesto učitelja razrednega pouka — za odd. Goče > GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER V MARIBORU < s razpisuje ? S naslednja prosta delovna mesta za nedoločen s S delovni čas: c j> 1. POMOČNIKA DIREKTORJA i < 2. 3 UČITELJE STREŽBE > i 3. UČITELJA KUHARSTVA S > 4. EKONOMA < > Poleg splošnih pogojev za učitelja na srednji šoli morajo kan- s > didati izpolnjevati tudi naslednje pogoje: < S 1. visoko šolo in 10 let vzgojno izobraževalne prakse, > i 2. hotelsko šolo, 5 let prakse in pedagoški izpit, S S 3. hotelsko šolo, 5 let prakse in pedagoški izpit, č S 4. gostinsko ali njej sorodno šolo in 10 let prakse (po- ? S skusna doba 4,5 meseca). > > Kandidati naj pošljejo prošnje na tajništvo gostinskega šol- č s skega centra v Mariboru, Mladinska 14 najkasneje v 15 dneh > < po objavi razpisa. K prošnji naj priložijo: kratek življenjepis, s ? dokazilo o strokovni izobrazbi in potrdilo o nekaznovanju. < STRAN 4 Dokumenti in pričevanja V prevodu smo dobili znamenito delo L. Adamiča »OREL IN KORENINE«, četrto knjigo »LJUBLJANE V ILEGALI«, odlomke iz Erenburgovih spominov in Adamičev »BOJ« TEKMOVANJE V ZNANJU RUSKEGA JEZIKA Dolgoletne izkušnje, ki so jih jak naj bi, potem, ko je Državna založba Slovenije ni mogla lepše prispevati k našim letošnjim vsenarodnim Praznovanjem osvoboditve in Vstaje, kot je to storila z izdajo četverice pomembnih knjižnih izdaj. Med njimi naj na prvem mestu omenimo četrto knjigo »Ljubljana v ilegali-« — spomenik herojskemu uporu našega mesta v dneh okupacije. Množica dokumentarnega gradiva (v celoti je sodelovalo pri nastajanju te knjige več tisoč aktivistov s prispevki ali pripovedovanji, glavni urednik je bil dr. Vlado Krivic), bogato ilustrirana in lepo opremljena knjiga nam zbuja spomine na viharne dogodke, hkrati pa je to gradivo prikaz tistega, kar so že ugotovili zgodovinarji: boj slovenskega — in seveda jugoslovan- skih narodov je nov prispevek k boju mednarodnega delavskega gibanja. Mi smo še posebej lahko ponosni, da je bila prav naša Ljubljana tista, ki je vodila oborožen boj v trdnjavi evropskega nasilja — in to načrten in uspešen boj. Prav kot dopolnilo »Ljubljane v ilegali« beremo drugo edicijo DZS: Louisa Adamiča znamenito delo »Orel in korenine«, ki smo ga tako naposled le dobili v slovenskem prevodu Mire Miheličeve. (Original je prvikrat izšel v ZDA leta 1952.) Kot poudarja v uvodni besedi h knjigi Ivan Bratko, je Adamič najmočnejši pripovednik tam, kjer se hoče iz množice dokumentarnega gradiva dokopati do resnice o nekem času, kjer mu ne gre toliko za literarno ustvarjanje. Obsežno delo »Orel in kore-nine,< (ki je avtorja pravzaprav lme2; ugitelji francoskega jezika neko besedilo, odgovoril na ne- ^‘vst,iVs,rLS sirar ameriški (in hkrati svetovmi) Sl', S~' je besedilo javnosti kmsa. po informhjrtj SS irp1ev?Sf .i^„ri!an^ ugos J noHrvKno +k»irmkvtresnturu -ra r«. jaki so morali dopolniti stavke s pravilnimi oblikami besed, ki so bile navedene ob robu. Tretji del je skušal ugotoviti razumeva- HSH rasti —5 navzel nove, ameriške mentali- se ucl]° ruščlne-tete, psihologije in pogledov na Spričo pomanjkanja izkušenj svet, pa vendar tako, da vse- v takih oblikah dela je aktiv slišal moremo poročati, ker jih bodo razglasili na svečani akademiji v počastitev 100-letnice rojstva V. I. Lenina 16. maja. Razglasila jih bo posebna komisija, ki jo sestavljajo učitelji ruskega jezika na filozofski fakulteti, ki naj zagotovi popolno objektivnost ocenjevanja. Že sedaj pa smo lahko zado- povsod čutimo, kako’ je pisec rasistov pri društvu zaprosil za naš človek, kako so njegove ko- Porn°č oddelek za slovanske jezi nje pisanega besedila. Podobno voljni z doseženimi uspehi. Našli kot prvi nalogi, je dijak z odgo- ......... vori moral dokazati, da je besedilo razumel, le da je sedaj imel renine tu nekje. (Kljub nekaterim pogledom in mnenjem, s katerim bi hoteli diskutirati...) Skratka — »Orel in korenine« predstavlja daleč daleč največ in najimenitnejše, kar je bilo v svetu povedano o nas, o naši ke na filozofski fakulteti v Ljubljani. Po vzoru na naloge za zaključni izpit iz ruskega jezika je lektorica za ruščino na filozofski fakulteti L. I. Pirogova pripravila naloge objektivnega tipa za dija- zofski ke tretjih in četrtih razredov smo obliko, ki spodbuja dijake k intenzivnejšemu učenju ruščine, pa tudi lepo priložnost, da besedilo pred seboj. Končno, četrti seznanimo dijake z obliko pisa- del je bil prosti spis, ki naj bi pokazal sposobnost pismenega izražanja v tujem jeziku. nja nalog objektivnega tipa, ki jih zahteva novi pravilnik o opravljanju zaključnih izpitov. Tekmovanje s takimi nalogami Dalje, znova se je pokazalo, kako je bilo 19. aprila letos na filo- potrebno je sodelovanje učiteljev fakulteti. Vse udeležence srednjih šol ter vseh tistih, ki po-so najprej pozdravili predstavni- učujejo na univerzi, in kako je usodi v času in prostoru kjer srednjih šol. Zaradi sorazmerno ki fakultete, Doma sovjetske kul- mogoče to sodelovanje uresničiti živimo. Zato smo samo veseli, majhnega števila šol, kjer pouču- ture v Beogradu ter zavoda za T-----------------..............li " da lahko vzamemo v roke knjigo tudi v slovenščini. UČITELJI, PREDMETNI UČITELJI, PROFESORJI IN RAVNATELJI! Pri uresničevanju vzgojnih in izobrazbenih smotrov vseh učnih predmetov od tretjega razreda osnovne šole dalje je vaš nepogrešljiv zaveznik SLOVENSKA ENCIKLOPEDIČNA BARVNA REVIJA ZA MLADE PIONIR V 9. številki, ki stane samo 1,50 dinarja, izidejo naslednji bogato ilustrirani prispevki: — Pred izbiro poklica — Moja domovina Jugoslavija postaja industrijska država — Nikolaj Vasiljevič Gogolj — Taras Buljba — Zadnji boji druge svetovne vojne — Slikarjeva paleta — Rihard Jakopič — Dragi kamni — Resnica rodi sovraštvo — Na poti proti Luni — in ne nazadnje prehrana — Živčna vojna ob robu vesolja — Zvezdno nebo v maju in juniju — Od Slovenskega Primorja do Triglava — Brez besed — Pionirjeva pošta — Spominski koledar — Pionirjev koledar — maj — mali traven — Uganke in šport ne pozabite revija PIONIR je vaš nepogrešljiv zaveznik, zato jo toplo priporočite vsem svojim učencem in dosegli boste še boljše vzgojne uspehe! Naročila sprejemajo poverjeniki Mladinske knjige na vaši šoli. to iei° ruščino, je aktiv sklenil, da naj se tekmovanja udeležijo ne le četrtošolci, ampak tudi dijaki Tretje delo, na katero želi- tretjih razredov. Naloge so bile 39 četrtošolcev- in 25 tretješolcev Razdelili so jih udeležencem tekmo, opozoriti, je prevod knjiži- sestavljene iz štirih delov. Prvi iz 16 srednjih šol, v katerih po- šolstvo SR Slovenije, nato pa so se razdelejni v dve skupini lotili dela. Tekmovanja se je udeležilo In ne nazadnje smo veseli, da so se okrepile naše zveze z Domom sovjetske kulture v Beogradu, ki je prispeval skoraj dvesto knjig. ce »Boj«, avtorja Louisa Ada- del naj bi preveril dijakovo ra- učujejo ruski jezik. To je prva in najcenejša slovenska in jugoslovanska poljudnoznanstvena revija. Nastaja iz naših potreb in streže potrebam učencev in učiteljev po vsej Jugoslaviji. Zato sprejema revija PIONIR vsak dan številna priznanja mladih bralcev in prosvetnih delavcev. PIONIR je bil odlikovan z redom zasluge za narod s srebrnimi žarki. Priporočajo ga pokrajinski in republiški zavodi za šolstvo. Ul miča. (Izšlo 1934.) Kot zanimiv zumevanje govorjene besede. Di-dokument beremo knjižico prav v teh dneh: njen osrednji del je namreč pripoved Edvarda Kardelja, takrat mladega revolucionarja, avtorju o metodah diktatorskega režima v takratni Jugoslaviji ter o mučenjih v zloglasnih zaporih, kot je Glav-njača in druge. O tem pripovedovanju je takrat Adamič napisal brošuro in jo izdal v angleščini. Posledica tega je bilo protestno pismo vrste svetovno znanih ameriških pisateljev in javnih delavcev. Vse skupaj — Adamičev predgovor, pripoved mladega študenta in protestno pismo imamo zdaj v eni knjižici v prevodu Jožeta Stabeja. Posebej bi bilo treba pisati o četrti knjigi DZS: »Portretih« - odlomkih iz knjige Ilije Erenbur-ga »Ljudje, leta, življenja«. Iz obsežnih spominov na srečanja s pomembnimi ljudmi njegovega časa je Dušan Željeznov izbral nekaj odlomkov in jih zbral v samostojni knjigi — med njimi so spomini na Lenina, A. N. Tolstoja, P. Picassa, Majakov-skega, Pasternaka, Jasenina in druge. Prevod se lepo bere, o avtorju pa imamo na začetku knjige tudi kratko portretno študijo. -ham movanja ali pa čakajo, da bodo izročene kot nagrade zmagoval- ci rezultatih tekmovanja še ne cem tekmovanja. M. R. Vprašanja in odgovori PROSVETNI DELAVEC ' Ust Izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenlb dejavnosti SRS. zhaja Štirinajstdnevno med Šolskim letom. Ureja uredniški odbor, odgovorni urednik Drago Ham. Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanska 6-11. telefon 315-583. Naslov uprave: Ljubljana. Nazorjeva 1 telefon 22-284. Postni predal: 355-VT1. Letna naročnina: 12 din za posameznike. za Sole In druge ustanove 30 din. St. tek. raCuna: 501-8-26-1. Tiska CZP Ljudska pravica. POSEBNA OSNOVNA SOLA V LAŠKEM razpisuje delovni mesti za DVA ORTOPEDAGOGA (Sprejmemo tudi učitelja, izr. sluš. ortoped.) Nastop službe 1. septembra. Razpis velja 15 dni po objavi. Vprašanje: Vzgojno varstveni zavod Kranj je pri sprejemanju pravilnika o delovnih razmerjih naletel na težave pri ureditvi naslednjih dveh vprašanj: 1. V pravilniku imajo določilo, po katerem imajo delavci, ki delajo neprekinjeno polni delovni čas 7 ur, pravico do polurnega odmora. V zvezi s tem pa se postavlja vprašanje, kako naj vzgojno osebje, ki dela neposredno z otroki od 3 mesecev do 7. leta starosti, izkoristi med delom polurni odmor, kajti nemogoče je pustiti pol ure otroke same brez nadzorstva. Ali bi se lahko to določilo črtalo iz pravilnika oziroma kako naj to situacijo rešijo? 2. Koliko dni lahko traja dopust vzgojnega osebja v vrtcih, ki poslujejo preko celega leta? V pravilniku imajo določeno, da znaša letni dopust največ 30 delovnih dni, in smatrajo, da je to določilo pravilno, toda nekateri vzgojitelji zahtevajo daljši dopust z utemeljitvijo, da je dopust v šolah tudi daljši od 30 delovnih dni. Odgovor: 1. Temeljni zakon o delovnih razmerjih (Ur. 1. SFRJ, št. 12/70 — prečiščeno besedilo) daje delavcu pravico do odmora med delovnim časom. Ta pravica pa pripada delavcu, če dela naenkrat poln delovni čas. Ce je torej delavčev delovni čas deljen, tako da na primer opravi dopoldne polovico, popoldne pa drugo polovico svojega polnega delovnega časa, mu ta pravica ne gre. Prav tako nimajo pravice do odmora tisti delavci, ki delajo manj kot polni delovni čas, in tudi ne delavci, ki delajo krajši kot polni delovni čas zaradi invalidnosti, kakor tudi ne delavke-matere, ki jim je priznana pravica do štiri ure dela dnevno. Pač pa gre ta pravica tistim delavcem, ki sicer delajo krajši delovni čas, ki pa je izenačen s polnim delovnim časom zaradi posebnih pogojev dela. Sploh je treba pravico do odmora vedno razlagati v zvezi z namenom, ki naj ga odmor Ima, tj. da se človeško telo sDočije in dobi nove delovne energiie. *kajti delo zahteva psihično in fizično napetost. Delavčeva pravica do odmora mora biti urejena v splošnem aktu, sicer zadene delovno organizacijo prekršek po 6. točki 149. člena TZDR. Odmor sme po zakonu trajati največ 30 minut. Glede na zahteve delovnega procesa pa lahko delovna skupnost ta odmor razdeli na več »obrokov«, na primer trikrat po 10 minut ali nodobno, kajti zakon glede take ureditve ne postavlja nobene omejitve. Omejitev je po zakonu le. da ta odmor ne sme biti določen niti na začetek niti na konec delovnega časa. Svetujem vam torej, da v okviru povedanega uredite odmor med enkratnim delovnim časom v vašem splošnem aktu. V nobenem primeru pa na pride v noštev črtanje togfa določila iz splošnega akta. Mo^no pa bi mogoče tudi bilo. da se odmori za te delavce urede tako. da jih izmenično izkoristilo, ko gredo otroci počivat oziroma snat in le notreben nadzor le enega ali dveh delavk. 2. Temeljni zakon o delovnih raz- merjih (Ur. 1. SFRJ, št. 12/70 — prečiščeno besedilo) določa sicer, aa učno in vzgojno osebje na šolah in drugih vzgojnih zavoaih izrabi ietni dopust med letnimi šolskimi počitnicami in da sme ta dopust trajati največ toliko časa, kolikor trajajo šolske počitnice. Smisel te določbe pa je popolnoma jasen: učno in vzgojno osebje ima pravico do takšnega dopusta med šolskimi počitnicami le v primerih, če šola oziroma vzgojno varstveni zavod ima šolske počitnice. Zato v takih primerih ni razlike med šolo in vzgojno varstvenim zavodom. Ker pa vaš zavod posluje skozi celo leto in v vašem zavodu torej ni letnih šolskih počitnic, določba prvega odstavka 67. člena TZDR za take vzgojno varstvene zavode ne velja. To potrjuje tudi določba tretjega odstavka 48. člena zakona o srednjem šolstvu (Ur. I. SRS, št. 18/67), kjer je predpisano, da se letni dopust vzgojiteljev v domovih kjer ni šolskih počitnic, določi v skladu s 66. členom citiranega zakona (TZDR). Določba o višini letnih dopustov je torej v vašem pravilniku o delovnih razmerjih popolnoma pravilna. Vprašanje: I. A. poučuje kot učitelj na osnovni šoli. Letos je začel izredno študirati na PA, kjer bi moral opravljati izpit iz predmeta »Narodna obramba«. Ker pa je odslužil vojaški rok, sprašuje, če je morda lahko oproščen od opravljanja izpita iz tega predmeta. Odgovor: Po 141. členu zakona o narodni obrambi (Ur. 1. SFRJ, št. 8/69 organizira osnovna, srednja, višja in visoka šola pouk za obrambo in zaščito v okviru pouka in drugih aktivnosti, ki jih organizira šola. Programe za ta pouk predpiše pristojni republiški organ v skladu z orientacijskim programom, ki ga določi državni sekretar za narodno obrambo. Po 142. členu citiranega zakona pa se pouk za obrambo in zaščito sestoji iz osnovnega in dopolnilnega pouka. Osnovni pouk zajema vse ob-čpane od 16. do 65. leta starosti razen oseb, ki so končale pouk med šolanjem na osnovni, srednji, višji in visoki šoli, ter osebe, ki so odslužile vojaški rok ali končale pouk v enotah civilne zaščite. Ker ste torej osnovni pouk iz tega predmeta že opravili, ko ste služili vojaški rok, sem mnenja, da obstaja možnost za oprostitev od opravljanja izpita iz tega predmeta na PA. Za ureditev tega vprašanja se obrnite na šolo, kjer boste dobili konkretne napotke. Vprašanje: Osnovna šola D. J. navaja, da ima v tem šolskem letu toliko oddelkov, da znaša skupno število učnih ur biologije in kemije 28, kar zadošča za eno polno zaposlitev in ostane še 6 nadur. Na zavodu sta zaposlena dva profesorja te skupine in imata porazdeljenih teh 28 učnih ur tako, da do dopolnitve učno obveznosti poučujeta še fiziko in matematiko. Zanima jih, ali bo po letu 1972 tak- šno dopolnjevanje učne obveznosti protizakonito. V primeru, da bo to protizakonito in bo torej ostal na šoli le en profesor te skupine, kdo naj potem uči ta dva predmeta za preostalih 6 učnih ur? Odgovor: Kdaj po 45. členu TZDR (Ur. 1. SFRJ, št. 19/70 — prečiščeno besedilo) delavec mora delati dalj kot polni delovni čas, je znano. Toda 44. člen citiranega zakona določa, da morajo delovne organizacije delovna mesta z nepolnim delovnim časom razpisovati in jih zasedati najprej z nezaposlenimi, dalje, če nezaposlenih ni, z delno zaposlenimi delavci itd. Glede tega vprašanja in glede »nadur« pa je republika pooblaščena, da lahko s svojo predpisom drugače uredi ta vprašanja. V Sloveniji je že v postopku osnutek zakona o zaposlovanju delavcev z nepolnim delovnim časom, o uvedbi dela preko polnega delovnega časa in o opravljnju dela, ki se ne šteje za delovno razmerje. Ce bo osnutek zakona sprejet v predloženem tekstu, bo lahko delovna organizacija uvedla »nadurno delo«, če bo predhodno javila pristojnemu komunalnemu zavodu za zaposlovanje. Ce bo zavod imel v evidenci osebe, ki iščejo zaposlitev in izpolnjuje pogoje za delo, ki jih v delovni organizaciji opravljajo preko polnega delovnega časa, ne bo smela delovna organizacija več uporabljati takšnega nadurnega dela. Treba bo torej za rešitev tega vprašanja počakati na izid republiškega zakona o teh zadevah. Vprašanje: M. M. in A. S. sprašujeta, če lahko ravnateUa dveh šol, ki se 7druž*Heta v dovovoni z občinsko skupščino ?n pedagoškim svetovalcem. določita delovna mesta, tj. si-stemizaeiio delovnih mest, in če se lahko učitelj s strokovnim izpitom in prak«o premesti v varstveni oddelek ter čo 1* na tako premestitev dopustna nritožba in kam? Odeovor: Tudi sistemizaeiio delovnih mest, ki ima nomen splošnega akta delovne orgopi/.nriie, no moreta določiti oba ravnatelia šol v dogovoru s skupščino obline in pedagoškim svetovalcem Vsi pašteti sicer lahko daio predlog za akt o sistemizaciji, o katerem pa mora nujno razpravljati delovna skupnost šol, ki sta se združili. Po 32. členu TZDR (Ur. 1. SFRJ, št. 12/70 prečiščeno besedilo) pa je delavec lahko premeščen na drugo delovno mesto (v danem primeru v varstveni oddelek), če delovno mesto, na katero je premeščen, ustreza stopnji njegove strokovne usposobljenosti za posamezen poklic oziroma smer. Ce se torej v varstvenem oddelku zahteva učitelj s strokovnim pitom in prakso, je torej taka premestitev dopustna Zoper premestitev je dopusten ugovor na svet delovne skupnosti oziroma drug organ, ki je določen s statutom oziroma splošnim aktom. Janko Brunet, dipl. pravnik OSNOVNA SOLA PlSECE razpisuje proste delovno mesto za: — UČITELJA SLOVENŠČINE IN ANGLEŠČINE, PRU — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU — UČITELJA BIOLOGIJE IN KEMIJE, PRU Mesta so razpisana za nedoločen čas. Na razpolago družinsko stanovanje in samske sobe. Sprejemamo tudi absolvente za določen čas. Komisija za volitve in imenovanja SKUPŠČINE OBČINE TRŽIČ razpisuje prosti delovni mesti — RAVNATELJA OSNOVNE SOLE HEROJA BRAČIČA, TRŽIČ in — RAVNATELJA OSNOVNE SOLE KRIŽE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo visoko, višjo ali srednješolsko izobrazbo pedagoške smeri, opravljen strokovni izpit in 10 let neposredne pedagoške prakse; — da so aktivni družbeno-politični delavci. Ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o strokovnosti, sprejema komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Tržič do vključno 15 dni po objavi razpisa. Nastop službe s 1. septembrom 1970. Komisija za volitve in imenovanja pri skupščini OBČINE GORNJA RADGONA razpisuje na podlagi 12. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli (Ur. list SRS, št. 14-108/69) delovna mesta RAVNATELJEV naslednjih šol: 1. osnovne šole v Kapeli 2. osnovne šole v Slatina Radenci 3. osnovne šole pri Vidmu ob Ščavnici 4. posebne osnovne šole v Gornji Radgoni Pogoji: — za ravnatelja osnovne šole Kapela: učitelj s srednješolsko, višjo ali visoko izobrazbo in najmanj 5 let dela na vodilnih mestih v šolah; — za ravnatelja osnovne šoie Slatina Radenci: učitelj s srednjo, višjo ali visoko izobrazbo, najmanj 10 let pedagoške prakse in opravljen strokovni izpit; — za ravnatelja osnovne šole Videm ob Ščavnici: učitelj s srednjo, višjo ali visoko izobrazbo, najmanj 5 let vzgojno izobraževalne prakse in opravljen strokovni izpit; — za ravnatelja posebne osnovne šole Gornja Radgona: predmetni učitelj defektolog ali profesor, najmanj 7 let pedagoške prakse na posebni šoli in opravljen strokovni izpit. Rok za prijavo ze 15 dni po objavi. Kandidati naj pošljejo prijave, kolkovane z 1 din ter priložijo: življenjepis, dokazila o strokovnosti in vzgojno-pedago-ški praksi na naslov: Komisija za volitve in imenovanja pri skupščini občine Gornja Radgona Aktivna gledališka vzgoja Kakšna naj bi bila in kakšna j e pri nas? dii(wn! gledališčniki pogosto tr- oziroma majhnih vlog. Velike vlo- jo na posamezne elemente in jih Resda ni za režijo — kot sploh delj neprimerno teže razbirati; grama. V kratki igrici otrok lah-nadaripni° ^ ieaCr??Piieen°.t>0^ ge s0 za mla_vhj- jjiuvizavij jjuuk. nmune, k-i raz- sprusna Kuuura, ampait iuui po- rini hi ivi rravnost: Šemama, če večerne igre, če naj privede do vija hkrati s telesno sproščenost- znavanje sodobnega jgralskega iz- Vse napake našega »klasične- kom nalagamo pretežke naloge, vnitim i & K°S T56™ Pomapildji- količkaj zadovoljivega rezultata, jo tudi smisel za izraznost kret- raza in čut za pristnost igralskega ga« krožkarstva, kot so: pomanj- jih dobesedno silimo v mehanično t . 51 omotam poklicne in preambiciozna naloga za ansam- nje in gibanja. Sele po tej pred- izraza so potrebni režiserju, če kanje pedagoških izhodišč, prilož- deklamatorstvo in prenapeto di- dališkp- > a cflv:ne Pasivne gle- bel, ki ne obvlada abecede igra- pripravi, ki je pri nji otrok ali hoče ustvariti ustrezno, živo in nostni značaj, nenačrtnost in ne- letantsko spakovanje. • . Zo°Je’ kakršna prevla- nja; še celo pa taki nalogi ne mlad človek spoznal izrazne mož- prepričljivo odrsko podobo dram- enako obravnavanje gojencev, iz- In tako se to, kar naj bi bilo L, J; n.as' Vendar pa ni moj more biti. kos amaterski .režiser, nosti svojega telesa in govora, skega besedila. Sodobna pedago- hajajo iz strokovne nezadostnosti aktivna gledališka vzgoja, se pra- Pr°bleme naše Ce pomislimo, da pripravljajo da- sledi oblikovanje igralskega lika, ška režija pa terja razen obvla- pedagogov. Posebno zgrešeno pri vi oblikovanje sproščene, pristne a ,c Q i„ da se brez ustvarjalne osebnosti, hočeš nočeš poklicne gledališke vzgoje, ki so v dani situaciji skupaj s slovito gledališko krizo itak za nekaj prihodnjih, desetletij nerešljivi; namen pričujočega sestavka je, da opredeli izhodišča, cilje in pomen sodobne aktivne gledališke vzgoje po sproščevalni metodi, da opozori na bistvene like med le-to in med preživelim amaterskim prak-ticizmom, ki prevladuje v naših šolskih dramskih krožkih. Če danes napredna šola po svetu vse bolj in bolj uvaja aktivno gledališko vzgojo ne samo v dopolnilni, ampak tudi redni pouk, dela to predvsem s svojega, se pravi pedagoškega vidika. Dejstvo je, da je mogoče s pravilno gledališko vzgojno metodo vaditi otroka pravilne izgovorjave, osnov dihalne in govorne tehnike, telesne spretnosti in skladnega gibanja, sproščenega ponašanja in nastopanja, razvijati njegovo domišljijo, iznajdljivost in čut za opazovanje, njegovo čustveno dojemljivost, bogatiti njegov intimni notranji svet, njegov estetski in etični čut, razvijati njegov smisel za kolektivno delo, odgovornost in disciplino. Te pridobitve, ki imajo nemajhen delež pri oblikovanju sproščene, samostojne, celovite osebnosti, pomenijo smisel in cilj gledališkovzgojnega dela z otroki in mladino. Pri sodobni gledališki vzgoji torej ni pogla- Študentovsko gledališče; uprizoritev Molierovega Namišljenega bolnika tem načinu dela je, da se vsake predpriprave loteva študija sprevrača v svoje nasprotje, V dramskih besedil. Tako je otrok slabo posnemanje slabih gledali' i ali mlad človek postavljen pred ških razvad in zastarelih šablon, isto nalogo kot poklicni igralec, v nenaravno prenarejanje, škrat« I le s to razliko, da ga vodi reži- ka, v brezosebni šušmarski dile-ser-amater. tantizem. Nikomur ne pride na misel, da Vem, da bo, kot se to pona« j bi na primer od človeka, ki ni vadi dogaja ob takih prilikah, I nikoli imel v rokah violine in ne marsikdo navedene ugotovitve za-pozna not, terjal, da zagode neko vrnil kot črnoglede, pretirane in ; skladbo, četudi še tako preprosto, nekonstruktivne, češ da tako pi' Igralčev instrument, to je njegova, sanje jemlje pogum tistim, ki i2 celotna psihofizična pojava, pa je gole požrtvovalnosti in zavzetosti j še neprimerno bolj občutljiv, za- vodijo dramske krožke. Vsa čast ; motan in neprimerno manj ubog- požrtvovalnosti in zavzetosti, ven-Ijiv od kateregakoli glasbenega dar pa sta za resno, temeljito in instrumenta, in ga je zato še ve- perspektivno delo ti dve lastnosti liko teže obvladati. Kako je mo- premalo. Razen tega menim, da goče igrati na instrument, ne da prava zavzetost in požrtvovalnost bi poznali njegove osnovne pri- ne smeta odnehati, kadar gre za i jeme? Očitno ši pri nas vodje pridobitev neobhodno potrebnega dramskih krožkov tega logičnega osnovnega znanja. Vsaka vzgoja ■ vprašanja večinoma ne zastavlja- je dajanje; da pa lahko daješ, je jo, ali pa, sodeč po tem, kako se treba tudi kaj sprejeti, tega posla lotevajo, menijo, da Seveda pa ne bi bilo pravično, sta režija in igra zgolj stvar lju- če bi krivdo za neustrezno gleda- | biteljske zavzetosti, prirojene na- liško vzgojo pri nas videli samo darjenosti in domišljije. Seveda v nespecializiranih pedagogih, stvar danes še daleč ni več tako Navsezadnje se lahko vprašamo, j enostavna, kot je bila v času či- kakšna pa je pri nas materialna talniškega amaterstva. Gledališki ali moralna stimulacija za stro-in igralski izraz sta v zadnjem kovno sposobnost in znanje. Ali stoletju dosegla večji razvoj kot lahko karkoli očitamo pedagogom v vsem tisočletju poprej; to dej- z diplomo, ki je njihovo delo na- ; stvo skupaj z razvojem množič- grajevano komaj toliko kot delo nih občil pogaja tudi razvoj gle- polkvalificiranega delavca? Zna-dališkega amaterstva. čilrio je, da se materialistični na- Kako si pomaga otrok ali od- zor naše družbe neha ravno pri j vitnega pomena javni nastop ozi- nes poklicna gledališča neko upri- to je študij dramskih besedil. S danja gledališke režije tudi ob- roma predstava, ampak sam de- zoritev šest do osem tednov, po tem postopkom se je v največji vladanje sproščevalne glčdališko- rasli, kadar brez sproščevalne odnosu do kultumoprosvetnega lovni postopek s svojim celovitim štiri ure dnevno, potem bi bilo meri mogoče izogniti najpogostej- vzgojne metode. Res je sicer, da predpriprave in strokovnega vod- delavca ter se edinole od njega psihofizičnim vplivom na otroke treba ta delovni čas za dostojno ši in največji napaki zastarele si človek lahko pridobi znanje stva igra vlogo? Ali jo igra me- terja »idealizem«' in mladino. amatersko izvedbo vsaj potrojiti; poklicne in amaterske gledališko- tudi zunaj rednega šolanja, ven- hanično, enolično, brez osebnega Obstoj in razvoj sleherne de- Prav ta pedagoška stremljenja to se pravi, da bi bilo zanjo po- vzgojne prakse: mehaničnemu dar so taki primeri redki in se odnosa, »naučeno«, ali pa jo pre- javnosti je odvisen od možnosti narekujejo sodobni gledališki trebnih najmanj 120 vaj po tri posnemanju pedagogov in znanih nanje ne gre zanašati. To potr- tirano »izigrava«, tako da neob- oziroma nemožnosti, ki jih po- vzgoji določena načelna izhodišča ure in to pod strokovnim vod- igralcev ter privzemanju forma- jujejo tudi vse glavne napake vladano čustvuje ter pri tem po- gaja družbeni odnos’do nje in de in delovne prijeme. Ker ta de- stvom. lištičnih kalupov, ki hočejo pred- naše gledališkovzgojne prakse, ki, snema šablone 'poklicnega igbanja, tistih, ki jo opravljajo. Zaradi javnost ne daje prednosti gledali- To, kar bistveno razlikuje ,so- stavljati »igralsko osebnost«. :Ak- iščoč predvsem gledališke re- ki se jih njegova podzavest ne- vladajočega »družbenega intere- škim dosežkom, se odreka vsaki dobno aktivno gledališko vzgojo tivna gledališka vzgoja po spro- zultate,. razodeva popolno nepo- prestane navzema. Skratka, po- Sa«, ki favorizira predvsem in poprejšnji selekciji in vključuje od nekdanjega amaterskega prak- ščevalni metodi ničesar ne im- znavanje pedagoškega bistva in snema tisto, kar je pri igranju edino to, kar služi in se prilagaja vsakogar, ki to želi, ne glede na ticizma, je predvsem predpripra- putira, ampak samo razvija, spod- smisla te dejavnosti. posnemljivo: zunanje, prazne in dnevnim političnim potrebam, je prirojeno nadarjenost ter vse ena- va s programom improvizacij, ki buia in' usmerja individualni poeiavitni nroblem sodobne Preživele manire, ki so najslabši interes stvari samih prepuščen ko obravnava. To načelno stali- najprej navajajo k sproščenemu igralski izraz, seveda- v mejah afc*jvne gledališke vzeoie nri nas c*el Poklicnega gledališča, kajti tistim redkim posameznikom, ki šče ji torej ne dopušča, da bi v uveljavljanju lastne osebnosti na posameznikove nadarjenosti. . jores usposobljeni pedagoški umetniška vsebina igral- jim njihova stroka ni predmet svoj program uvrščala celovečer- odru in seznanjajo z osnovami Če je težišče tako imenovanega kader. Drugje se tako imenovani s^e®a 'zraza 5e seveda neposnem- pridobitniških in karierističnih -i.,-- -,-3-,^,- „ ^ r—.i- • iUi7o manipulacij, ampak jim je izbo- na dramska besedila, ki obsegajo igralskega izraza, tako da sestav- »šolskega gledališča« v njegovih režiserji-pedagogi' šolajo na ka- ^iva' nekaj velikih in vrsto manjših Ijeni postopek igranja razstavlja- pedagoških rezultatih, pa ne gre tedri za gledališko vedo ki io Popolnoma zgrešena pa je za dišče in cilj, in ki ta interes de« prezreti tudi izrazito gledaliških danes premore že večina univerz- °^r0^a uPrizoritev daljšega dram- jansko lahko uveljavljajo samo v pridobitev te dejavnosti: zbuja prj' nas take katedre nimamo! skega besec,^a> §lede na specifiko nenehnem spopadu z velikansko zanimanje za gledališče ter obli- Naša AGRFT kot nam pričajo iz- nieS°ve§a igranja. Otrokova igra večino drugih, drugotnih intere-kuje prihodnje kulturno občin- kušnje, se ne zanima za delo resda '.lahk? d“e,že v izj®m?,ih sov'. Kakšen je izid tega neena-stvo; daje zgodnjo predpripravo mladih amaterjev ker bržčas ne Pnme. prav tolikšno umetniško kega boja, dokazujejo življenjska in možnost za preizkušanje pri- upošteva daljnosežnih gledaliških ‘nteP?lvnost> prepričljivost in pre- dejstva od nelikvidnosti gospo-hodnjim poklicnim igralcem in pridobitev te dejavnosti-*zato ji , ,es -]lvos* kot lgra odraslega po- darstva do gledališke krize, od tako omogoča zanesljivejši izbor ne pride na misel da 'bi lahko klicnega igralca, vendar s to raz- pomalomeščanjanja proletariata igralskim šolam; s posredovanjem pomagala oblikovati bedaaoški lik°> otrok ne ustvarja zavest- do poneumljanja mladine z za-abecede igralske tehnike daje po- kader zanjo. Sicer pa sta gleda- no> ampak je njegova kreativnost, kotnim komercialističnim tiskom, trebno osnovno gledališko forma- njki izraz iii metoda ki tam pre- ce labk0 tako rečemo, zmeraj da o drugih »anomalijah«, ki počijo prihodnjim gledališkim afna- vladuieta tako daleč od sodobne stv?f nak?^a in ug°dnih okol- stajajo zakonitost naše družbe, ne terjem in s tem postavlja celotno sproščevalne gledališke vzgoje da nosb ter je kot taka enkratna in govorimo. amatersko gledališko dejavnost na bi njen poseg nemara stvarem nepoP°Y1p,va- Prav . zaradi te'ga Gledališka vzgoja je le drobec nove temelje ter ji odpira nove več-škodil kot koristil Tako ie Pekateri strokovnjaki odsvetujejo, konglomerata, ki ga melje velik' perspektive. Vse to je gotovo po- torej aktivna aledališka vzeoia na ce ne.celp prepovedujejo otroku mlin drugotnih interesov. Ker ta memben. prispevek .h gledališki šolah v glavnem prepuščena liu- v?ak ^J11 nastop. Naše stališče dejavnost ni množična, aktivistič- —3„. -i- ........ ■ ni tako skrajnostno; če že ni mo- na in priložnostna, je za družbe- ivroa+om i. o k- vPbvati na tisti-del pogojev, no-politične forume nezanimiva? j Medtem ko je samo po sebi ki smo jim rekli naključje, in ki gledališčniki vidijo v njej zgolj ^ razumljivo, da mora imeti pevo- predstavljajo otrokovo trenutno postavko, ki njim 'tako rekoč jem- j Ije denar iz žepa; šolnikom Pa Komisija za volitve in imenovanja pri SKUPŠČINI OBČINE MOZIRJE razpisuje na podlagi 12. člena zakona o spremembah Ih dopolnitvah zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, številka 14-108/69) delovni mesti — RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE LUČE (ponovni razpis) — RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE LJUBNO OB SAVINJI Pogoji: da izpolnjuje pogoje za učitelja osnovne šole, določene po zakonu o osnovni šoli in ima vsaj 5 let vzgojno-izobraževalne prakse. Za mesto ravnatelja Luče je na voljo družinsko stanovanje s centralno kurjavo, za ravnatelja osnovne šole Ljubno ob Savinji pa bo na voljo družinsko stanovanje 1. oktobra 1970. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Kandidati naj vložijo ponudbe, kolkovane z 2,00 din ter priložijo: življenjepis, dokazilo o strokovnosti in vzgojnoizobra-ževalni praksi na naslov: Komisija za volitve in imenovanja pri SO Mozirje. OSNOVNA ŠOLA dr. ANICE ROTDAJČ, GRAD razpisuje za nedoločen čas prosto delovno mesto UČITELJA ZA BIOLOGIJO IN KEMIJO Pogoj: PRU. Nastop službe s 1. septembrom 1970. Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa. Samska soba. Zaradi premajhnega števila ur kombinacija pouka z osnovno šolo Kuzma (dva dni v tednu). kulturi in zato tudi napredni gle- biteljem. dališčniki po svetu podpirajo to Medte OSNOVNA ŠOLA ROGAŠKA SLATINA razpisuje delovno mesto UČITELJA ZA SLOVENSKI JEZIK, PRU, za nedoločen čas. Poseben pogoj: opravljen strokovni izpit. Prošnje je treba vložiti neposredno osnovni šoli Rogaška Slatina in priložiti življenjepis, ki naj vsebuje: osnovne podatke, potek službovanja, izvenšolsko udejstvovanje ter druge morebitne okoliščine in overjen prepis diplome. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave. dejavnost in sodelujejo z njo. Kako pa je z gledališko vzgojo pri nas? Če trdim, da pri nas gledališke vzgoje v pravem pomenu te besede skoraj ni, bodo ogorčeno ugovarjali vsi vodje šolskih dramskih krožkov. Kdo ima torej prav? • Mislim, da .si moramo biti predvsem na jasnem, kaj si pod določenim pojmom predstavljamo. Neizpodbitno dejstvo je, da nobena resnična vzgoja, torej tudi gledališka, ni občasna, priložnostna zadeva, predmet aktivističnih akčij, proslav in laičnega prakti-cizma, ki naj daje podatke za izpolnjevanje statističnih rubrik, ampak je sistematična, individualna, neprekinjena strokovna dejavnost z jasnimi pedagoškimi načeli, izhodišči in cilji, z izdelanim programom in sodobno sproščevalno metodo, ki je v bistvu prikladna tako za vzgojo poklicnih kot amaterskih igralcev, otrok kot odraslih in ki so njena osnovna načela danes veljavna za vse panoge estetske vzgoje. Pri nas veliko večino gledališke vzgoje na osnovnih srednjih 7 7 ; 77 7 77 >.,77,7 47 pomeni — zaradi prenatrpanih učnih programov in omejenih finančnih sredstev — predvsem dodatno, zatorej nedobrodošlo programsko in proračunsko obremenitev, Kaj pa samoupravljanje, b° kdo pomenljivo dvignil prst? Učili so nas nekdaj, da je bilo P& stvarjenju sveta rečeno: bodi luč in je bila luč. Samoupravljanj® pa, kot kaže izkušnja, se ne odziva urokom. Strokovnjaki so s' edini v tem, da je za njegovo uresničitev še veliko premalo »luči«. »Proces samoupravljanja torej začenja pri samospoznanjU' nenehnem izpopolnjevanju v znanju in s tem ob samospoznanju 0 odnosu do sebe in drugih.« (Nb’ 20. februarja 1970, Pogovor s prof-dr. F. Černetom.) Povzemimo iz tega spoznanj3 še zaključek, za gledališko vzgojO; Čas bi bil že, da bi se prenehal' samozadovoljno zanašati na iz' jemno nadarjenost Slovencev z3 gledališče in da bi se poskušal} o gledališču in gledališki vzgol1 tudi še kaj naučiti. Pri tem ®e' šofah predstavi ja jo^bčasnV dram- Mladinski dramski studio pri Pionirskem domu; prizor iz Shakes- ?'ef.a mislim na vse ki se kakor-ski krožki, katerih edini namen Pear°™ ig™ Sen kresne noči Stališčem ^ je v tem, da pripravljajo program S' S tudi za proslave in študirajo daljša vodja še tako skromnega pevske- razpoloženje, pa je mogoče s pri- aktivna gledališkT vzgpjf hkrati dei^knastbT»edh303Skv^-Vs-t ^ ha lb0ra osnovno Š^sbeno izo- merno metodo, z dolgotrajnim in pa bi ta pomembna, danes ner3' javnost je brez kontinuitete, brazbo, da mora znati vsaj brati sistematičnim vzgojnim procesom zumljena in zapostavljena ped3' ”aČf"eug-a . daljnorocnega note, nihče ne terja osnovnega ustvariti tiste ugodne okoliščine, goska dejavnost morda le naši3 p ogram^k! bi. sistematično vo- gledališkega znanja od vodje ki sproščajo in spodbujajo otro- kaj več razumevanja pri naši11 dil od lažjega in enostavnega k dramskega krožka. In vendar je kovo ustvarjalnost, mogoče je v odločujočih šolskih g'edaliških 10 sestavljenemu in težjemu; vodijo gledališko besedilo kot uprizorit- veliki meri odstraniti to, kar jo dir.žbeno-političnih dejavnikih- pa jo večinoma ljudje brez osnov- vena »partitura« neprimerno ovira in hromi Pri tem je seveda nega gledališkega znanja. - manj eksplicitno ter ga je zalega, velikega pomena tudi izbor pro- DRAGA AHAČIČ