Vsi na krov! v. ,Novi šolski zakon je prokletstvo za ljudstvo". Dr. Ivan Šusteršič. V V. skupini kandidujejo torej naši klerikalci advokata dr. Ivana Šušteršiča. Tudi naša dolž nost je, da ga predstavimo p. i. volilcem pete skupine. Pokazati ga hočemo prav na kratko kot strastnega nasprotnika nove šole. Bilo je leta 1897. Takrat je bil g. dr. Susteršič državni poslanec. Svojo nsposobnost" za poslanca je pokazal posebno pri proračunski razpravi o ljudskem šolstvu. Poslanec dr. Suess je v imenitnem govoru opisaval uspehe državnega šolskega zakona. Ta veliki državnik je rekel med drugim: Po veliki katastrofi, ki je zadela našo državo 1. 1866, je bilo prepricanje splošno, da srao zastali v splošnem kulturelnern razvoju nasproti sosednim državara. (Živahno pritrjevanje na levi.) Prepričanje je bilo splošno. (Posl. Treuinfels: 0, ne! Hvala lepa za to opazko.) (Prav dobro! na, levi.) Posl. dr. Šusteršic: Med narodom to prepričanje ni bilo splošno. (Ugovor na levi.) Posl. dr. Funke: Kaj veste vi, bili ste še v plenicah. (Zivahen nemir. Predsednik zvoni.) Posl. dr. Suess: nTa zakon je bil blagoslo.v za državo". (Ugovor na desni.) BDa, bil je blagoslov za državo". (Zivahno pritrjevanje na levi.) Posl. dr. Šusteršič: »Novi šolski zakon je prokletstvo za ljudstvo!" (Ugovor in smeh na levi.) Posl. d r. Suess: »Ponavljain, bil je blagoslov za 'državo! (Zivahno pritrjevenje na levi.) Sposobnost vojske se je povekšala, prav tako tudi blagostanje Ijudstva, in vendar pravi neki član te hiše, ta zakon je prokletstvo. (Zivahna veselost in pritrjevanje na levi.) Odgovor naj si poišče pri častnikih". Posl. dr. Stohr: ,On ne razurae kaj boljega". Dovolj. Iz tega že je razvidno, kako strasten nasprotnik nove šole je kandidat klerikalne stranke v peti kuriji. Tovariši, le vsi na krovl Pripeljite na volišče do zadnjega vse, katerira je raar, da napreduje naš narod, ter jih s prepričevalno besedo vzpodbujajte in navdušujte za našega kandidata g. L. Jelenca. Od več strani se nara poroča, da somišljeniki prav pridno delujejo za napredne kandidate, katere je postavila narodno-napredna stranka. Veseli nas pa še posebno to, ko slišimo z rnnogih strani, da deluje napredno uoiteljstvo mirno, taktno in previdno. In to je prav! Bog ne daj, da bi se kdo izpozabil, kaj je, ter bi bil uzrok osobnih žaljenj in izgredov, kakoršne je n. pr. uprizoril goški eksmisijonar. Tudi v volilnem gibanju ne pozabimo, da smo oraikani učitelji, ne pa fanatični agitatorji. Lepa beseda najde vedno lepo raesto. Previdni in pozorni moramo pa vendar vedno in povsod biti, zakaj klerikalcem je treba str.go na prste gledati, ker o tem ni dvoma, da bodo pri volitvah sleparili, kolikor jim bo mogoče. Sleparili bodo na različne načine, zlasti pa z legiti mac i j arai. Zakon določa, da mora politična oblast vsakerau volilcu dostaviti glasovnico in legitimacijo. Ako kdo ni dobil glasovnice in legitiraacije do dneva pred volitvijo, naj jo gre sara iskat. Veljavna je sarao uradno izdana glasovnica, vsaka druga glasovnica je neveljavna. Ako je volilec svojo glasovnico izgubil, sme zahtevati drugo. Dobi jo pri tistem oblastvu, ki je izdalo prvo glasovnico, in pa na dan volitve pri volilnem komisarju. Legitimacije pa se neizdajajo druge in mora torej vsak volilec d o b r o paziti, da svoje legitimacije ne izgubi. Legitiraacija ima dvojen narnen: z njo se obvesti volilce, kdaj in kje sebo vršila volitev — (kar je jako važno za volilce na deželi, ker se bode več občin, ki nimajo po 500 prebivalcev, zložile in bodo skupaj imele eno volišče) — in ž njo izkaže volilec pred volilno komisijo, da inia res pravico v o 1 i t i. V peti kuriji so legitimacije prav nepotrebne, ker iraa tam itak vsak državljan volilno pravico, in bi se sleparije dosti laglje preprečile, če bi se v svrho agnoseiranja volilcev sprejela generalija vsakega posaraeznika v imenik volilcev. V kraetskih občinah pa so legitimacije potrebne, ker ima samo omejeno število davkopiačevalcev volilno pravico. Mi čisto nič ne dvoraimo, da bo klerikalna stranka skušala slepariti z legitimacijami, kar je prav lahko raogoče sosebno tara, kjer bo iraelo več občin, ki so druga od druge oddaljene in bodo imele skupaj eno sarao volišce, kjer torej volilna komisija ne more vsakega posameznega volilca poznati. Kdor se bo izkazal z legitiraacijo, bo smel voliti, četudi ne bo imel volilne pravice, ako komisija slučajno ne bo videla, da dotičnik ni identičen z onirn, čigar legitimacijo ima v rokah. Klerikalci že oznanjajo po cerkvah, da bodo hodili popisovat glasovnice. To se bo dalo paralizirati, ker se bodo dobivale druge glasovnice, in bo torej kraet lahko po svojem prepričanju volil. A klerikalci bodo brez dvoma tudi pobirali legitimacije, ker si na ta način najlaglje pomagajo do zmage. Skušali bodo od nezanesljivih volilcev izvabiti legitimacije, da bi si n e mogli volitve vdeležiti, in da bodo s temi legitiraacijami poslali zanesljive volilce volit. Sleparjenje pri volitvi je za tiste, ki imajo legitimacije v rokah, prava igrača. Kdor ima legitimacijo, tisti ve, da dotični volilec ne more voliti, lahko torej pošlje namesto njega drugega, in ker bodo volilne komisije v obče že posest legitimacije smatrale za dokaz identitete, bodo dotični nevolilci tudi lahko glasovali. Pri nas se vsled krajevnih razmer z legitimacijami pač ne bode tako sleparilo, kakor n. pr. na Dunaju in v Trstu, kjer je vsled določbe volilnega zakona glede legitimacij mogoče, ustvariti na stotine volilcev, ki sploh nikdar eksistirali niso, ali že s tem se lahko naši stranki napravi silna škoda, če se nasprotnikom posreči nezanesljivim volilcem vzeti legitimacije. Ako jih nasprotmki že ne bodo porabili v to, da pošljejo nevolilce volit, bo škoda vendar velika, ker izostanejo od volitve taki volilci, ki bi se dali pridobiti za naše kandidate. Treba je torej legitiraacijara posvetiti največjo pozornost in opozoriti volilce, naj jih na noben način ne izroče nasprotnikom, zakaj kdor se pri volitvi ne izkaže z legitiraacijo, je ob volilno pravico.