Naši dopisi. Iz Ijubljane. — Primorski Slovenci. Ko je baron Pretiš dobil modro polo, pričakoval je vsakdo, da se politična uprava na Primorskem spremeni koreniti, ker jasno je bilo vsakemu, da je narekavala to važno osebno premembo skrb za avstrijske državue interese. Za tržaško namestniško mesto je teško najti na vse strani sposobne osebe, toda, ko je Pretiš odšel, sodil je vsakdo, da ima vlada že zbranega mu naslednika. Pokazalo pa se je, da ni bilo tako, ker izročilo se je začasno vodstvo namestništva Pretis-ovi desnici, dvornemu svetovalcu Rinaldiniju, in takrat se je reklo, da pač ni mogoče tikoma pred volitvami v deželni in mestni zastop postaviti na tako odlično mesto moža, kateremu bi oči-vidno prvi politični koraK, vodstvo, volitev moral spod-leteti in ga s tem spravil ob veljavo. Rinaldini vodil je torej mestne volitve tržaške. Ali je ta korak imel kaj vspeha ali mu je spodletel ? Ves političen svet trdi, da mu je ta korak popolnoma spodletel in sicer so o tem vprašanji čudovito soglasni slovenski in laški tržaški glasovi in prav tako tudi patrijotični nemški časniki in politiki, le tržaški vladni glasovi trdijo, kako sijajno se je obneslo postopanje Rinaldinije-vo, da je bil po teh volitvah sijajno pokopan iridentizem v Trstu in videti je, da je osrednja vlada v Beču te tike tržaške sprejela za prave zlate, ker Rinaldini postal je pravi c. kr. namestnik v priznanje njegove izredne spretnosti, izredne zato, ker je plačilo mu pripoznano za to delo izredno veliko. Po volitvah ostalo je v Trstu lopo vse pri starem, stari mestni zastop (deželni zbor), stari župan (dež. glavar), stari njegov namestnik, stara tržaška lahonska politika, edino, kar je bilo novo, bil je nagovor namestnikov na novo potrjenega župana, v katerem izreka, da Trst mnogo podpor potrebuje od države in da si mora zato prizadevati, da si pridobi dobre razmere z vso državo. (Bivši in sedaj zopet potrjeni mestni župan bi o tem lahko povedal kaj več in dr. Smolka tudi.) — No in kaj je odgovoril spreobrnjen župan Bazoni na to? odgovoril je slovesno, da Trst mora čuvati najskrbnejše svojo latinsko narodnost in zažugal je z brezozirno strogostjo onim (slovenskim) agitatorjem iz okolice, ki bi hoteli motiti to prizadevanje. Upamo, da vsaj vlada ne bode preslišala tega pretenja nasproti domoljubnim Av- ----- 23 ------ striji zvestim slovenskim okoličanom. Primorskim Slovencem pri tej priliki kličemo: Čujte in pazite in glasite se na pravem mestu! Vigilantibus jura! — Shod slovenskih poslancev v Ljubljani. Ker se je od nekaterih gospodov poslancev izrekla želja, da bi se sklical shod slovenskih poslancev tekom t. m., raz-govarjali so se vsled vabila klubovega predsednika o tem vprašanji v Ljubljani bivajoči deželni poslanci in so z ozirom na sedanji politični položaj in na kratek čas do otvorjeoja državnega zbora sklenili, da se shod izkliče ob Veliki noči. — Jezičnik, X&VH. leto, s katerim je gospod pisatelj profesor J. Mam letos pomnožil dolgo vrsto zanimivih spisov svojih, ima uaslov „Svitoslav i Danica" Monsignora Luka Jerana (Svitoslava) kaže nam o tej knjigi gospod pisatelj v zvesti naravni slilri tako, da prihodni pisatelj našega narodnega razvoja nahaja v tej knjigi bogato gradivo, s katerim je do pike zvesto risano delovanje neumorno in nesebično delujočega železno značajnega moža — gospoda Svitoslava, ki sicer sam ponižen in skromen, vse hoče storiti tako, da bi se njegovo ime ne imenovalo in da bi svet ne čul o njegovi dobrotljivosti. — Knjižnica družbe sv. Cirila in Metoda, IV zvezek. Junaki, I. knjižica, je naslov 88 strani obsegajoči ravnokar rasposlani knjižici družbe sv. Cirila in Metoda. Junakov Slovencev kaže nam knjižica, ki je enako v čast vodstvu družbe, kakor pisatelju gosp. Fr. Hubad-u — 24 v prav toliko krajših ali daljih povestih, katerim je na čelo postavljena lepa slika blejskega jezera, vmes dodana slika: „Ernest železni pred Radgono". Gorko priporočamo to knjigo naši mladini, pa tudi odraslim ne samo Slovencem, temveč posebno še političnim nasprotnikom, da se iz živih dogodb prepričajo, kako živo v krvi js domoljubje Slovencem, pa tudi družbi sv. Cirila in Metoda, katero nasprotniki tako radi obrekujejo. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda imelo je dne 8. tm. pod predsedstvom gospoda prvomestnika prof. Tomo Zupan-a svojo 32. sejo, pri kateri je bilo navzočih 6 odbornikov ter je g. prvomestnik naznanil, da je IV. zvezek knjižnice „Junaki" zgotovljen ter se bode prodajal po 25 kr. — Gosp. Jaka Zabukovec, c. kr. računski revident, praznoval je dne 11. t. m. 401etnico svojega službovanja. Z veseljem čestitamo! — Gosp. Jurij Deisinger, trgovec in člen mestnega odbora in krajnega šolsuega sveta v Škofji Loki, umrl je tam dne 10. t. m. — Odbor za Fr. Erjavčev spominek polaga račun o nabranih doneskih 2651 gld. 12 kr., o vsih troških 844 gld. 61 kr., kot ustanova za hčerki Erjavčevi ostane 1810 gld., od te svote dobivate hčerki vsaka polovico obresti, s 24 letom pa vsaka polovico glavnice. Oskrbovanje ustanove pristaja „Groriški ljudski posojilnici" even- tuelno „Matici Slovenski" skupno z varuhom ml. hčerk g. Fr. Ferfiliom. — Vreme. Še le četrti dan je, odkar je z Ljubljane zginila stalna megla in 8© po dnevi zopet vidi solnce. Gorkota nastane deloma v popoludanskih urah in sega do 5 stopinj, sicer pa gorkomer kaže 2—3 ° mraza. Sneg je še po mestu in po polji, vendar pa je že mnogo kopnega. f ------ 24 ------