KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO UPOŠTEVATI JE TREBA TUDI ARHIVSKE VIRE TONE FERENC V tretji številki XIV. letnika Kronike (1966) je Jože Zom na zanimiv naičin predstavil bralcem »delo ilegalne radijske postaje Osvo- bodilne fronte — Kričača« ali bolje rečeno s primerjavo tistega, kar so dotlej napisali zgodovinarji, publicisti, zlasti pa udeleženci NOB, je opozoril na mnoga vprašanja, ki so sporna ali pa sploh še niso načeta. Sicer Jože Zorn sam opozarja, da ni izkoristil nitd vsega spominskega gradiva, temveč le odlomke naj- pomembnejše literature in pravi, da »-bodo morali zigodovinarji poseči tudi globlje po dnevnem časopisju iz obdobja 1941—1942 in dlje, po zapiskih posameznikov, po vojaških in političnih arhivih tistih dni, če bodo želeli priti do natančneje ugotovljenih dejstev v zvezi s celotnim delovanjem tega oddajnika.^-i Zal se ni doslej še nihče od tistih, ki so pisali o Kričaču, lotil temeljitega pregleda arhiv- skega gradiva., v katerem bi lahko našel mar- sikateri zanimiv podatek, M bi pomagal osvetliti delo te slovite osvobodilne radijske postaje v srcu okupirane Evrope. Tako se da ravno s pomočjo arhivskega gradiva odgovo- riti na nekatera vprašanja, ki jih zastavlja Jože Zorn v omenjenem sesitavku, npr. na ka- teri valovni dolžini je oddajal Kričač, koli- kokrat na teden je oddajal itd. Tone Tomšič je v poročilu CK KPS, ki ga je 5. decembra 1941 napisal za CK KPJ, po- ročal tudi o tem, da vsak dan od 11. do pol 12. ure po radijski postaji na valovni dolžini 41 metrov kličejo CK KPJ, in dodal: »Upam, da se bomo culi, saj je naša postaja dovolj močna. Na druge slabše pa oddajamo propa- gando za Ljubljano in okolico in sicer v sre- do in nedeljo, od 8 zvečer do četrt na 9, na valu 30.« (Dokumenti ljudske revolucije v Sloveniji, I. knjiga, dok. 94.) Tudi Edvard Kardelj je v svojem poročilu CK KPJ z dne 29. marca 1942 (dokončal ga je 5. aprila 1942) navedel: v^Naši imajo v samem mestu majhno oddajno postajo, ki se sliši v glavnem v Ljub- ljani. (Nekateri trdijo, da so jo culi v Zagre- bu in celo v Beogradu.) Ze 5 meseceiv ima 3-krat na teden po 15 minut propaigandistične emisije. Italijani se podijo za njo s celo voj- sko. Nemci so poslali posebno gestapovsko ekipo, da jo iztakne — vse zaman. Niso je našH. Sedaj so pobrali vse radijiske sprejem- nike in taiko rešili zadevo po italijansko.« (Dokumenti ljudske revolucije v Sloveniji, I. knjiga, dok. 151.) Iz obeh odlomkov poročU bi torej lahko za- ključili, da je Kričač vsaj v novembru oziro- ma v začetku decembra 1941 oddajal na valovni dolžini 30 metrov, da je takrat od- dajal dvakrat na teden in sicer v sredo in nedeljo zvečer po četrt ure, marca 1942 pa trikrat na teden tudi po četrt ure. Zanimivo bi bilo ugotoviti, kdaj je začel Kričač oddajati trikrat na teden. Morda bo to teže natančneje ugotoviti, dejstvo pa je, da se je to zgodilo v mesecu januarju 1942. Se 6. januarja je namreč Slovenski poročevalec opozarjal ljudi, da »Radio Osvobodilne fronte oddaja vsako sredo in soboto ob 7.45 uri na valu 20—40« in da nekaj minut pred začet- kom oddaja kot znak tiktakanje ure, kar naj. bi pomenilo »Naš čas — prihaja«. Ze v zar- četku februarja 1942 pa je oddajal tudi ob ponedeljkih. Jože Zom tudi vprašuje, kdaj naj bi bile oddaje, in išče podatke o tem v KoTonološkem pregledu dogodkov v Ljubljani, objavljenem v drugi knjigi zbornika »Ljubljana v ilegali« (Ljubljana 1961), str. 475—493. Naj ga opozo- rim, da sestavi j avec tega pregleda ni navedeO. vseh podatkov o oddajah, ki jih je moč dobiti iz arhivskega gradiva italijanskega okupa- torja v arhivu Inštituta za zgodovino delav- skega gibanja v Ljubljani. Popolnejše podat- ke o datumih oddaj Kričača ima Kronološki pregled dogodkov v Ljubljani v prvi polovici 1942. leta, ki je objavljen v Letopisu Muzeja narodne osvoboditve 1958, str. 265—303. Iz italijanskih virov se da ugotoviti, da so bile oddaje 4. (sreda, 7. (sobota), 9. (ponedeljek), 14. (sobota), 16. (ponedeljek), 18. (sreda), 23. (ponedeljek), 27. (petek) in 28. februarja (so- bota), 2. (ponedeljek), 7. (sobota), 9. (ponede- ljek), 11. (sreda), 18. (sreda) in 21. marca (so- bota) 1942. Tudi na temelju tega gradiva se da siklepata, da je Kričač oddajal februarja in marca tri- krat na teden in sicer v ponedeljek sredo in soboto. To pričajo tudi Krioačeve napovedi naslednjih oddaj (npr. »Naša prihodnja odda- ja ibo na sporedu v sredo ob 19.45.« »Opozar- jamo naše poslušalce, da bo naša prihodnja oddaja na sporedu v ponedeljek ob 19.45.« »V soboto bo namesto ob 19.45 oddaja zaradi slo- venskega narodnega praznika na s,poredu ob 19. uri«) V oddaji 7. marca pa je celo povedal, kdaj oddaja: »OF oddaje so vsak ponedeljek, sredo in soboto ob 19.45 uri in vsak Slovenec jih mora poslušati in širiti.« V zadnjem času, zlasti pa ob praznovanju 25. obletnice Kričača, so pisali in tudi govorili, da je bil Kričač tiste dni edina ilegaiLna od- 56 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA pomdška radijska oddajna postaja v okupirani Evropi. Menim, da bi bilo treba to trditev ze- lo preveriti. 13. novembra 1941, to je tisti čas, ko naj bi Kričač že oddajal, je namreč Slo- venski poročevalec objavil naslednjo novico: -Francija. Ilegalna radijska postaja »-Le Tra- vail-« (Delo) se dobro čuje vsak večer na vaiu približno 48,2. Najpovedovalec je poeival 5. XI. francoske transportne in kovinske delavce k sabotaži in uporu.« Nisem imel namena, da bi v sestavku od- govoril na vprašanja, ki jih je postavil Jože Zom. Hočemo le na enem primeru pokazati, da je mogoče na marsikatero vprašanje odgo- voriti le z uporabo sodobnih pisanih, zlasti arhivskih virov. 57