Kamniški UBČAN St. 9 44. leto Kamnik, 12. maja 2005 Z včerajšnje seje občinskega sveta Predšolska vzgoja bo od junija dražja za šest odstotkov Triindvajseti seji občinskega sveta so dale največji pečat razprave o lanskoletnem zaključnem računu občine Kamnik, plačevanje parkirnine na javnih parkiriščih, financiranje krajevnih skupnosti ter podražitev otroškega varstva. O slednji so svetniki sicer razpravljali že na enaindvajseti seji, vendar so takrat argumente občinske uprave in ravnateljice WZ Antona Medveda zavrnili, tokrat pa jim niso mogli oporekati in so morali popustiti ter pristati na (v povprečju) 6-odstotno povečanje cen otroškega varstva v WZ Antona Medveda, ki bo veljalo od junija. Vzroke za določitev nove cene programov za predšolsko vzgojo v VVZ Aniona Medveda je svelnikom predslavila Katarina Ščeti-nin Sever, višja svetovalka za področje predšolske vzgoje, iz- obraževanja in raziskovalne dejavnosti. Poudarila je, da je od zadnje podražitve programov predšolske vzgoje minilo že leto in pol in da so se medtem stroški dela občutno povečali. »Zato predloga svetniških skupin NSi in SDS, da bi cene povečali samo za štiri odstotke, ne moremo sprejeti,« je pojasnila in dodala, da na stroške, ki so vzrok za podražitev, občina nima vpliva. Poleg dela se je namreč podražila tudi energija, voda, varovanje in telekomunikacije, podražitev pa nenazadnje zahtevajo tudi nekatere nove obveznosti, ki jih vzgojno - varstvenim zavodom nalaga zakonodaja. Ob teh argumentih so bili svetniki potisnjeni v kot, zato so v razpravi večinoma ponavljali že slišane argumente, zakaj podražitve ne podpirajo. Ne spreglejte razpisov! Na 2. strani - razpis za dodelitev proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva, na 4. strani - razpis za subvencioniranje obrestne mere investicijskih kreditov v kmetijstvu, razpis za dodelitev sredstev občinskega proračuna za spodbujanje izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije v letu 2005, razpis za sofinanciranje programov oživitve starega mestnega jedra Kamnika v okviru poletnega festivala. Na triindvajseti seji so svetniki v točki »volitve in imenovanja« za predstavnika občine Kamnik v svetu Šolskega centra Rudolfa Maistra imenovali podžupana Demitrija Perči-ča iz Kamnika, Rafku Lahu iz Vrhpolja pa so izrekli podporo pri njegovi kandidaturi za ravnatelja OŠ Frana Albrehta Kamnik. Več na 3- strani Skupinsko muziciranje, gibanje in ples Deseto obletnico delovanja je zasebna glasbena šola Glasbenega ateljeja Carl Orff obeležila z jubilejnim koncertom v petek, 22. aprila, v polni dvorani Doma kulture Kamnik. Nadvse sproščeno in z očitnim cntuziazmom so muzicirali vsi letošnji učenci instrumentalnih oddelkov: klavir, kitara, prečna in kljunasta flavta, otroški pevski zbor, skupine predšolske glasbene vzgoje, pripravnice in skupine nauka o glasbi na Orffo-vih instrumentih. Učence so na nastop pripravili učitelji: Marjeta Kočar, Judita Kotnik, Primož Kristan, Laura Medved Semrov, Katarina Pustinek in Bernarda Rakar, Več na 5- strani. NA.AKCIJSKEiCElME WYOKOHAMA 0 [0 0 d rlBL (\(\ 165 / 70 R 13 185/ 65 R 14 185/ 60 R 14 195/ 65 R 15 195/ 65 R 15 195 / 65 R 15 195/ 50 R 15 205 / 60 R 15 205/ 60 R 15 205 / 60 R 15 205 / 55 R 16 205/ 55 R 16 205 / 55 R 16 205 / 55 R 16 205 / 50 R 17 225/ 45 R 17 225 / 55 R 17 225/ 40 R 18 235 / 40 R 18 86H V 51 91H S3( 95H AC 91V AC 86V V 5( 95H AC I 95H V 5( 95V A b: 93W A 5: 94H V 5( 91W AC 93W V 1C 88W A 5: 94W V 5! 101VV V 5! 92Y V 11 91V V K I PNEUMATIC CENTER Nacicirijiint protJnt«toc «1 iMMbuMf Valentin Slatnar - Bos, legenda Grintovcev in Kamniške Bistrice, zre v vrhove ljubih mu planin Dolina Kamniške Bistrice in prelepi vršaci nad njo so se v nedeljo, I. maja, praznično lesketali v soncu in v zraku je bilo čutiti, kot da s tem pozdravljajo prijeten dogodek odkritja spomenika Valentinu Slatnarju - Bosovemu Tinctu, bistriškemu gorjanu, plezalcu, lovcu in gorskemu reševalcu (1852 - 1933). Pred Planinskim domom v Kamniški Bistrici odslej zre v vrhove Kamniških Alp legenda Grintovcev, legenda Kamniške Bistrice - mož, ki je vse svoje življenje preživel med temi gorami, z. njimi doživljal svoje življenjske vzpone in padce, vesele in žalostne trenutke. VERA MEJAČ Več o slovesnosti ob odkritju spomenika na 9- strani. iti V Arboretumu pisana parada cvetja Najlepši kotiček naše občine -Arboretttm Volčji Potok je v času prvomajskih prazničnih dni, od 23. aprila do 2. maja, vabil obiskovalce na štirinajsto tradicionalno pomladansko razstavo cvetja. Poleg več kot dveh milijonov pisanih tulipanov, ki se še danes bohotijo na 30 hektarih parkovnih površin, so obiskovalci zaradi hladne pomladi občudovali še narcise, hi- acinte, mačehe, spominčice in drugo spomladansko cvetje. Ob vstopu v park so na desni strani skozi cvetoč travnik na novo speljali skoraj kilometer dolgo pot do otroškega igrišča, kjer so na velikih gredah zasadili več kot 200 različnih sort tulipanov. Tu so po stavili tudi znamenito staro kaščo, ob kateri bodo vse leto negovali kmečki vrt. Predstavili so se slo- venski cvetličarji, vrtnarji, proda jalci vrtne opreme in Podjetna regija Več na 9- strani. VERA MEJAČ Čas trajanja akciie: od 1. do 31. maja 2005. Vse cene so v Sit m vkljudujsjo DDV ter veljajo m gotovinsko plačilo. SALON POHIŠTVA DABOR IMa stari lokaciji - Kranjska 3a, Kamnik • SPALNICE, KUHINJE, DNEVNE BOBE, TALNE OBLOGE • HIŠNE TEKSTI LIJE 10% GOTOVINSKI POPUST DO KONCA MAJA 12-MESEČNI KREDIT BREZPLAČNA MONTAŽA KUHINJ SVEA «5» IN PROGRAMA ALPLES • DOSTAVA DO 30km BREZPLAČNO 051/399 577 Kamniški občan bo ponovno med vami v petek, 27. maja. Članke oddajte najpozneje do petka, 20. maja; oglase in zahvale pa do srede, 25. maja, v uredništvo v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem, 1. nadstropje), tel.: 01/83 91 311 in 041/662 450, faks: 01/ 83 19-860, e.naslov. sasa.mciac@siol.net. Uredništvo odprto: ponedeljek od 8. do 15. ure, sreda od 8. do 12. in od 13 do 17. ure 999 12. maja 2005 PROSLAVA OB DNEVU UPORA Program proslave ob dnevu upora proti okupatorju in 60-letnici osvoboditve so pripravili mladi Doma kulture Kamnik v sredo, 27. aprila. Zal je njihov prijeten program slišalo le malo Kamničanov. Odziv je bil sicer nekoliko boljši kot za kulturni praznik, ko je bilo na proslavi le 14 prisotnih. Moški pevski zbor DKD Solidarnost Kamnik je pod vodstvom Marka Tirana zapel Himno, Nagelj, Župančičevo zdravljico Hej brigade, ki jo je leta 1944 napisal kot vizijo za osvoboditev slovenskega naroda, uglasbil pa jo je Slavnostni govornik, nekdanji gospodarstvenik in predsednik Zveze dništev upokojencev Slovenije Vinko Gobec je spomnil na usodne dogodke iz leta 1941, ki so v Sloveniji in v svetu zahtevali ukrepanje in vključevanje naprednih sil in idej v usodna dogajanja, na boj za slovensko samostojnost ter na prvo obletnico vstopa naše mlade države v veliko družino 25 držav Evropske unije in članstvo v NATO. Viktor Mihelčič. Zaključili so z Mi-helčičevo Domovina naša je svobodna. Mladi Kamničani Andraž Lenarčič in Ana Duša sta prebirala Kocbeka in Kajuha, zapela sta internacionalno pesem O, bella ci-ao, Anja Pibernik pa je ob tem zaplesala. Harmonikar Šlandrove brigade Božo Matičič je. kot mnogokrat doslej ob tovrstnih priložnostih, tudi letošnjo veliko obeležitev počastil z venčkom partizanskih melodij Najuriš, Slovenci krcmc-niti. Kovači smo, Šivala je deklica zvezdo, Počivaj jezero, Bratje le k soncu svobode, Janez kranjski Janez in Himna izgnanci. Kljub 79. letom je Božo neutruden ljubitelj ohranjanja partizanskih in drugih slovenskih melodij in pesmi. S svojo harmoniko je imel prvi nastop že leta 1933. Aktivno se je vključil v NOB in v Šlandrovi brigadi igral borbene pesmi, s katerimi je nadaljeval po osvoboditvi vse do današnjih dni. Igra jih tudi v tujini, celo v Ameriki, kjer mu vedno znova navdušeno prisluhnejo in prepevajo z njim. Slavnostni govornik, nekdanji gospodarstvenik in predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec je v uvodu spomnil na usodne dogodke iz leta 1941, ki so v Sloveniji in v svetu zahtevali ukrepanje in vključevanje naprednih sil in idej v usodna dogajanja: »Na srečo sedanjih generacij in generacij, rojenih po vojni, so bili r Sloveniji kulturniki, preostal miki strank in delavstva ter politiki, ki so zaznali strahote političnega dogajanja, zlasti izjemno ekspanzijo fašizma. Vsi navedeni akterji so se odločili, da organizirajo OF, ki naj bi bila skupni narodni organizator upora proti okupatorju. Ti po-gumni jjosamezniki so bili različnih političnih prepričanj od krščanskih socialistov, sokolov, kulturnikov do komunistov. Temeljno vprašanje, kije tako različne ljudi združevalo, je bila skrb za usodo slovenskega naroda. Udeleženec ustanovnega sestanka OFg. Vidmar, znan kulturnik, je leta 1941 ocenil, daje slovenski narod pred us(xino odločiti njo: ali bo uničen, zbrisan z zemljevida Evrope, ali se bo sredi stare celine zavedel svojih korenin na rodni grudi in se dvignil v Splošni upor proti fašizmu, v upor proti okupatorjem, da obstane in zaživi svobodno življenje in ostane gospodar na svoji zemlji.« Vinko Gobec je med drugim ponosno poudaril, da sc jc v OF vključilo največ delavske mladine, dijakov, študentov, skratka zavednih Slovencev raznih političnih prepričanj in poklicev. Povedal je, da je bil odpor čedalje močnejši, množičnejši in uspehi partizanskih enot so bili vedno bolj opaženi in ob boku s protihitler-sko koalicijo prispevali pomemben delež k zmagi nad fašizmom in nacizmom. »Med vojno seje organizirala in vzpostavljala ljudska oblast, tako da smo po zmagi živeli v skujmi državi Jugoslaviji s številnimi bratskimi narodi. Glavni sad začetka organiziranega upora sredi okupirane Ljubljane, sredi zasužnjene Evrope, je izražen v današnji samostojni državi Republiki Sloveniji. Zgodovinske dogodke ni mogočepreskakova-ti. ker je to razvojno pogojeno. Ni bilo mogoče in realno, da bi Slovenija postala samostojna po koncu I. svetovne vojne leta l')IH ali po koncu II. svetovne vojne leta 1945, temvečsozadeve morale dozoreli. Ocenjujem, da se je boj za slovensko samostojnost pričel in ima korenine v meščanski revoluciji leta 1848, v številnih kulturnih akcijah v preteklosti, da je bila končno leta 1990/ 91 ustanovljena samostojna država Rejniblika Slovenija. Ob Dnevu upora moramo zelo jasno jnmdariti, da je bilo to veličastno dejanje edina izbira za ohranitev slovenskega naroda. Žive generacije moramo biti zato udeležencem in nosilcem NOR zahvalne in ne smemo dopustiti, da bi se žrtve sodelavcev z okupatorjem enačile z žrtvami l not i-Jdšisiočne koalicije. Ve se, kdo je bil na kateri strani, res pa je, da nam je vseh žrtev žal. Kajti slovenski narod je ogromno žrtvoval, več kot bi bilo jtotrebno zaradi izdajalcev, zato da danes živinu* ponosno, končno v samostojni državi. Po štiriletni moriji je bila Slovenija zelo uničena. po-rušena. Toda zanos prebivalstva po vojni je bil izredno velik in s številnimi udarniškimi akcijami nam je uspelo ne le obnoviti porušeno deželo, ampak več, ustvarili smo sodobno gospodarstvo s številnimi tovarnami, gostinsko turističnimi objekti, šolami, bol- Harmonikar Šlandrove brigade Božo Matičič je tudi letošnji program proslave počastil z venčkom partizanskih melodij. nišnicami, vrtci, kulturnimi objekti, stanovanjsko izgradnjo, cestami itd. Na vse doseženo smo jrrebivalei Slovenije lahko ponosni, saj smo del Evrope ne le na kulturnem, am/>ak tudi na gospodarskem /)odročju«, se jc po membnih zgodovinskih dogodkov in dosežkov prizatlevanj številnih generacij v preteklosti spominjal Vinko Gobec. Spomnil sc je tudi prvcoblctni-t e \ stopa naše mlade države v veliko družino 25 držav Evropske unije in članstva v NATU, kar bo soprispevalo k našemu nadaljnjemu razvoju, če bomo to znali izkoristiti. Tudi Kamničani smo lahko ponosni na razvoj občine v preteklosti, ki je bil dosežen z lastnim delom v gospodarstvu, družbenih dejavnostih, kmetijstvu, obrti... Kot ugotavlja Vinko GobeC, pa Kamnik danes razvojno zaostaja na gospodarskem in gostinsko turističnem področju, precejšnje je število nezaposlenih, česar se je treba zavedati in nadoknaditi. Živimo v času z izjemno dinamiko razvoja na vseh področjih, zato je trćba aktivno sodelovati v procesih in postop kih za povezanost v Evropi, Ob koncu sc je zahvalil vodstvu občine z. županom na čelu. vsem občanom in občankam, ki so pomembno prispevali k razvoju Kamnika in Slovenije, ter jim zaželel ustvarjalnega zagona tudi v prihodnje. VERA MEJAČ SKUPŠČINA MKK Vložena zahteva za začasno upravljanje nacionaliziranega premoženja Redna letna skupščina verjetno edine mestne agrarne skupnosti v Sloveniji - Meščanske korporacije Kamnik (MKK) je bila v četrtek, 14. aprila. Poleg članov MKK so bili nanjo vabljeni tudi predstavniki občine Kamnik, ki ima oziroma bo imela v tej skupnosti 21 deležev, predstavniki UE Kamnik, predstavniki Združenja lastnikov razlaščenega premoženja, nekaj novinarjev in sedanji »kamniški« poslanec v državnem parlamentu. Udeležba članov MKK je bila v redu, saj se je lahko skupščina zaradi zadostnega števila prisotnih predstavnikov začela skoraj ob napovedanem času. Od ostalih vabljenih pa se skupščine, razen predstavnice UE Kamnik ge. Judite Mlinar, ki je prenesla tudi pozdrave vodje UE Kamnik g. Miha Novaka, ni udeležil nihče. Po uvodnih formalnostih je vse navzoče pozdravil predsednik MKK g. Milan Deisinger. Žal jim še ni mogel poročati, da je nacionalizirano premoženje tudi dejansko vrnjeno (formalno je bilo namreč vrnjeno okoli 5.100 ha zemljišč, vendar odločba zaradi pritožb ni postala pravnomočna), vendar je izrazil utemeljeno prepričanje, da se bo to zgodilo. MKK je vložila zahtevo za začasno upravljanje nacionaliziranega premoženja, ki je v postopku vračanja. Opravljen je bil tudi sestanek s poslansko skupino SLS, ki je obljubila, da se bo zavzela za čimprejšnjo rešitev tega problema. Predsednik vlade g. Janez Janša pa je za reševanje denacionalizacijske problematike imenoval posebnega strokovnjaka g. Mejaka, kar naj bi pomenilo, da se bo v prihodnosti k temu problemu pristopilo s strokovnimi rešitvami, ne pa s politiko zaviranja, kot se je dogajalo v preteklosti. Tudi z Zavoda za gozdove RS, območne enote Ljubljana, je MKK dobila zahtevane podatke o sečnji in negi korporacijskih gozdov v Kamniški Bistrici. Veliko je bilo narejenega tudi v pripravah za krajinski park Udeleženci skupščine so pozorno prisluhnili poročilom. KamniSki UBČAN - Izdajatelj Bistrica, do o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Vlcjač, uiiiv. dipl. ckon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi Časopis med proizvode informativne' narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno Številko 333- Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, (davili trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01 '»3-91-311, 041/662450, f«xi 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac«siol.net Uradne ure uredništva: ponedeljek od H. do 15. ure, sreda od H. do 12. in od 13 do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d., Ljubljana, dne 12. S. 2005. Kamniška Bistrica, katerega ustanovitev MKK podpira, saj je tudi zaradi tega soglašala s prekategorizacijo več kot 500 ha gozdov iz gospodarskih v varovalne oziroma zaščitene. Žal pa ni prišlo do kakšnega bistvenega pozitivnega premika v sodelovanju z občino, čeprav bi morali biti osnovni cilji občinske uprave in MKK v bistvu enaki in bi z združitvijo delovanja lahko lažje in prej dosegli vsaj nekatere od njih. G. Deisingerja so s svojimi poročili dopolnili še ga. Božena Mo-žina o financah, g. Tone Štele o usmeritvah in delu v prihodnjem obdobju, ter g. Andrej Mejač o delu nadzornega odbora. Pri prihodnjih usmeritvah je bilo povedano, da se že sedaj pripravljajo na uspešno gospodarjenje z vrnjenim premoženjem. Za gospodarjenje z gozdovi je strokovnjak na tem področju g. Marko Kmecl že izdelal posebno študijo. Začelo se je preverjanje možnosti komercialnega izkoriščanja kvalitetne pitne vode. Pri- čakuje se tudi vrnitev lovskih pravic. Zbranih je bilo tudi že precej idejnih usmeritev za razvoj turizma, ki naj bi bil naravi prijazen. Razprava o poročilih in usmeritvah je bila precej živahna, vendar ni prinesla kakšnih pomembnejših sklepov ali usmeritev, ki bi se bistveno razlikovali od tistega, kar je delal oziroma predlagal za delo v naprej gospodarski odbor. Precej so se lomila tudi kopja o odškodninah, pri čemer sta bili izpostavljeni dve opciji, prikazani slikovito z dilemo »ali golob na strehi ali vrabec v roki«, pri čemer pa ni bil sprejet dokončen sklep. Zato pa skupščina soglasno sprejela tri nove člane, ki so dokazali pravno nasledstvo za članstvo v MKK. Potrdili so tudi nekaj nebistvenih sprememb statuta, višino članarine za leto 2005 in se razšli v upanju, da bo še pred naslednjo redno skupščino sklicana izredna skupščina, na kateri bi se odločali o do takrat vrnjenem premoženju. B. POLLAK Na podlagi Zakona o javnih financah (Uradni list RS, St. 79/99, 124/ 00. 79/01 in 30/02), Odloka o proračunu Občine Kamnik za leto 2005 (Uradni list RS, St. 17/05) in 22. člena Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Kamnik (Uradni list RS, St. 86/02 in 16/04) Župan Občine Kamnik objavlja RAZPIS za dodelitev proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva 1. PREDMET RAZPISA Predmet javnega razpisa jc dodelitev nepovratnih sredstev za pospeševanje malega gospodarstva v obliki: - subvencioniranja obrestne mere za dodelitev kreditov - pospeševanja zaposlovanja 2. POGOJI IN MERILA, POD KATERIMI SE DODELJUJEJO SREDSTVA 2.1 Subvencioniranje obrestne mere za dodeljevanje kreditov Subvencioniranje obrestne mere sc lahko nameni za materialne in nematerialne investicije. Subvencijo lahko pridobijo prosilci, ki imajo med viri financiranja zagotovljenih najmanj 30 % lastnih sredstev. Višina kredita ne sme presegati 50 % predračunske vrednosti investicije Upravičeni stroSki za dodelitev subvencije so: - stroški nakupa, urejanja in opremljanja zemljišč in pridobivanja projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov; - stroški nakupa, graditve in prenove poslovnih prostorov; - stroški nakupa opreme - osnovnih sredstev; - stroSki nematerialnih investicij (nakup patentov, licenc, know-how). Do subvencije so upravičeni samostojni podjetniki posamezniki ter majhna in srednje velika podjetja. SedeZ obratovalnice oziroma podjetja ter poslovni prostori in kraj investicije morajo biti na območju občine Kamnik. Subvencije sc prednostno dodelijo prosilcem, ki poleg pogojev bančne organizacije in določil pravilnika izpolnjujejo naslednje pogoje: - opravljajo oziroma bodo opravljali dejavnosti, ki v občini niso razvite; - razširjajo in odpirajo nova delovna mesta v obstoječih proizvodnih in storitvenih dejavnostih; - opravljajo oziroma bodo opravljali dejavnost, ki zagotavlja sodoben tehnološki in ekološko neoporečen delovni proces. Odplačilna doba je 5 let. Trajanje subvencije je 60 mesecev. Končna obrestna mera za kreditojemalca znaša 2,5 % letno, nominalno. Posojilojemalec zavaruje posojilo na enega od naslednjih načinov: z zastavo nepremičnine, premičnin, denarnih sredstev, vrednostnih papirjev; za samostojne podjetnike obstaja tudi moZnost zavarovanja pri zavarovalnici po pogojih zavarovalnice. Posojilojemalec sc zavezuje sredstva posojila porabili namensko, v skladu z investicijskim programom. Vloga mora vsebovati: - izjavo vlagatelja, da za isti namen ni dobil državne pomoči oziroma če jo je, kolikšen dele/ je /c dobil iz drugih virov; - zahtevek za posojilo; - dokazilo o plačani upravni taksi; - poslovni načrt ali skrajšan investicijski program: ter • za samostojne podjetnike - EMŠO in davčno številko; - potrdilo o opravljanju dejavnosti; - potrdilo o plačanih davkih; - potrjen obrazec za odmero davka iz dohodka od dejavnosti; - dokumentacijo za namensko porabo kredita; • za podjetja - matično in davčno številko podjetja; - izpisek iz sodnega registra; - zaključni račun za pretekli dve leti. Razpisni obia/.ci m> na voljo v sprejemno infoimaiijski pisarni Občine Kamnik. 2.2 Pospeševanje zaposlovanja Pomoč za pospeševanje zaposlovanja se dodeli za: - odpiranje novih delovnih mest; - pospeševanje samnzaposlovanja; - zaposlovanje mladih. Pomoč sc dodeli za zaposlovanje ljudi, ki Sc niso bili zaposleni oziroma so ostali brez zaposlitve. Brezposelna oseba mora izpolnjevali na slednje pogoje: - je državljan Republike Slovenije; - je prijavljen na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje najmanj en mesec pred dnem zaposlitve (razen za prvo zaposlitev); - ima stalno prebivališče v občini Kamnik; - sedeZ dejavnosti mora biti v občini Kamnik; - da je zaposlitev brezposelne osebe sklenjena v obdobju od zaključka zadnjega razpisa (23. 5. 2004) do zaključka odprtega razpisa. Pomoč brezposelni osebi za samozaposlitev znaša 20 točk. Pomoč delodajalcu za zaposlitev osebe na novo delovno mesto za nedoločen čas, ki jc bila na Zavodu Republike Slovenije za statistiko prijavljena kot brezposelna oseba znaša 15 točk. Pomoč delodajalcu za zaposlitev osebe na novo delovno mesto za nedoločen čas, ki ji jc to prva zaposlitev, znaSa 15 točk. Vrednost točke znaša 10.000 SIT, V primeru, da višina zaprošenih sredstev presega zagotovljen obseg pomoči za zaposlovanje, se višina odobrenih pomoči oziroma vrednost točke sorazmerno zniZa. Vloga mora vsebovati: - izjavo vlagatelja, da za isti namen ni dobil državne pomoči oziroma če jo je, kolikšen dele/ je Zc dobil iz, drugih virov; - vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev z obrazložitvijo; - EMSO in davčno številko vlagatelja; - obrazec M-l (prijava v pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje); - potrdilo, da je bila brezposelna oseba prijavljena na Zavodu RS za zaposlovanje (razen v primeru prve zaposlitve); - dokazilo o plačani upravni taksi ter • če jc vlagatelj samozaposlenec ■ priglasil veni list ali potrdilo O opravljanju dejavnosti; • če je vlagatelj delodajalec - izpisek iz sodnega registra oziroma potrdilo o opravljanju dejavnosti; - potrdilo 0 plačanih davkih; - zaključni račun za pretekli dve leti: - pogodbo o zaposlitvi; Novo odprta delovna mesta in samozaposlitvc morajo obstajati vsaj dve leti po prejeli pomoči za ta namen. i POSTOPKI DODELITVE SREDSTEV Komisija, ki jo imenuje Župan Občine Kamnik, prouči vloge, pregleda dokumentacijo in pripravi predlog za odobritev. Posojila odobrava občinska uprava po predhodnem pozitivnem mnenju bančne organizacije, s katero bo Občina Kamnik sodelovala pri razdelitvi posojil. Posojilojemalec sklene z. bančno organizacijo posojilno pogodbo najkasneje v roku 30 dni od sprejema sklepa o odobritvi. O dokončni odobritvi odloča občinska uprava s sklepom, ki ga prosilcem in banki posreduje v osmih dneh po odločitvi. 4. ROK ZA PREDLOŽITEV VLOG IN NAČIN NJIHOVI ODDAJI Rok za oddajo vlog je 15. 6. 2005. Vloge morajo vsebovati predpisano dokumentacijo in biti poslane na na slov Občina Kamnik, (.lavni trg 24, Kamnik ali vložene v sprejemno informacijski pisarni Občine Kamnik (soba šl.l). ANTON TONE SMOLNIKAR ŽUPAN ORČINK KAMNIK Kamniški OBČAN ŽUPAN - OBČINSKI SVET 12. maja 2005 3 Poročilo s 23. seje občinskega sveta Predšolska vzgoja bo od junija dražja za šest odstotkov Triindvajseti seji občinskega sveta so dale največji pečat razprave o lanskoletnem zaključnem računu občine Kamnik, plačevanje parkirnine na javnih parkiriščih, financiranje krajevnih skupnosti ter podražitev otroškega varstva. O slednji so svetniki sicer razpravljali že na enaindvajseti seji, vendar so takrat argumente občinske uprave in ravnateljice WZ Antona Medveda zavrnili, tokrat pa jim niso mogli oporekati in so morali popustiti ter pristati na (v povprečju) 6-odstotno povečanje cen otroškega varstva v WZ Antona Medveda, ki bo veljalo od junija. Vzroke za določitev nove cene programov za predšolsko vzgojo v VVZ Antona Medveda je svetnikom predstavila Katarina Šče-tinin Sever, višja svetovalka za področje predšolske vzgoje, izobraževanja in raziskovalne dejavnosti. Poudarila je, da je od zadnje podražitve programov predšolske vzgoje minilo že leto in pol in da so se medtem stroški dela občutno povečali. »Zato predloga svetniških skupin NSi in SDS, da bi cene povečali samo za štiri odstotke, ne moremo sprejeti,« je pojasnila in dodala, da na stroške, ki so vzrok za podražitev, občina nima vpliva. Poleg dela se je namreč podražila tudi energija, voda, varovanje in telekomunikacije, podražitev pa nenazadnje zahtevajo tudi nekatere nove obveznosti, ki jih vzgojno - varstvenim zavodom nalaga zakonodaja. Ob teh argumentih so bili svetniki potisnjeni v kot, zato so v razpravi večinoma ponavljali že slišane argumente, zakaj podražitve ne podpirajo. Marjeta Humar je kot predsednica odbora za družbene dejavnosti dejala, da so nekateri predlogi, ki so jih navedli na enaindvajseti seji (ko je bila podražitev predlagana prvič), vendarle upoštevani, zato se ta odbor s podražitvijo strinja. »Vseeno pa smo prepričani, da vse notranje rezerve še vedno niso izkoriščene,« je dodala na koncu. Podobno racionalno je v imenu svetnikov LDS nastopila tudi Mojca Nuša Svete in ocenila, tla je novo gradivo bolj pregledno od prvotnega. »Menimo, da prihranki pri materialnih stroških ne morejo preprečiti podražitve, ki jo zahtevajo tudi nekatere druge podražitve. Ne glede na to pa VVZ Antona Medveda še vedno pozivamo k racionalnosti.« Franci Spruk je bil v imenu svetnikov SDS že malo manj prizanesljiv. »Čeprav smo varčeval- nih ukrepov in racionalizacije v VVZ Antona Medveda veseli, posebnih rezultatov še ni videti. Podražitvi zato še vedno nasprotujemo, če pa se ji ni že mogoče izogniti, naj bo samo štiri in ne šest odstotna. Tudi štiri odstotno podražitev bodo občani krepko čutili,« je prepričan Spruk. Še bolj oster je bil v svojem nastopu Zvonko Cvek, svetnik LDS, ki je iskal vzroke za tako visoke cene predšolske vzgoje v naši občini. Našel jih je v tem, da smo v preteklih letih plače zaposlenim v predšolski vzgoji odmerjali »preveč bogato«, svoj del krivde pa je treba pripisati tudi zakonodaji. V nadaljevanju ga je zanimalo tudi, zakaj plače v tej dejavnosti naraščajo hitreje kot v javni upravi in gospodarstvu. Ob koncu nastopa pa je podprl zgolj postopno povečevanje cen in se zavzel za nadaljnje iskanje notranjih rezerv v VVZ Antona Medveda. Tudi Daniela Kovačiča, svetnika Zelenih Slovenije, je tako visoka podražitev motila, zato se je tudi on zavzel za še večje prihranke. Poleg tega ga je zanimalo, kaj bo podražitev pomenila za občinski proračun in ali je občina sploh preverila vzroke za podražitev. V nadaljevanju je nastopila tudi Marinka Boroša, ravnateljica VVZ Antona Medveda, vendar ni odgovarjala na očitke posameznih svetnikov, ampak je tudi ona samo ponovila nekaj dejstev, ki jim svetniki niso mogli oporekati. »Naše plače so predpisane, njihovo višino je preverjalo tudi računsko sodišče, pri tem pa ni našlo nobenih nepravilnosti. Pa tudi za to, da bi zmanjšali naše stroške, si prizadevamo,« je dejala ravnateljica. Anton Kamin, podsekretar - vodja oddelka za družbene dejavnosti, pa je dodal, da so plače v VVZ Antona Medveda nekoliko višje zato, ker je kolektiv zavoda že relativno star in da se napredovanjem (in s Dobili bomo še eno stanovanjsko sosesko Bojan Mlakar, podsekretar - vodja oddelka za okolje in prostor, je na seji predstavil zazidalni načrt, po katerem bo na Perovem (nad Petrolovim bencinskim servisom) v naslednjih letih zrasla še ena stanovanjska soseska, ki jo bo sestavljalo štirideset enodružinskih stanovanjskih objektov. Marjeto Humar je predlagana rešitev motila predvsem zato, ker so v odloku zahteve zelo natančno opredeljene. »Zanima me torej, zakaj tolikšna uniformiranost objektov, zakaj ni dovoljena sprememba njihove namembnosti in zakaj na tej lokaciji ne bo dovoljeno graditi začasnih in vadbenih objektov.« Daniel Kova-čičje v imenu Zelenih Slovenije želel izvedeti, kako bo imela nova soseska urejene dovozne poti in kaj to pomeni za obstoječe ceste, saj se bo količina prometa precej povečala. Poleg tega ga je zanimalo kaj to pomeni za obstoječo komunalno infrastrukturo in kdo bo prodajal zemljišča oziroma objekte. Demitrija Perčiča, svetnika LDS, je tako kot Humarjevo zanimalo, zakaj je odlok tako natančen, če se potem določil običajno ne držimo ter kdo bo financiral morebitne dodatne oziroma naknadne posege v ta prostor. Vilko Dobovšek je želel izvedeti ali so .dodatne zelene površine na tej lokaciji (bližina gozda, op. a.) res nujne in kdo bo plačal njihovo ureditev. »Poleg tega me zanima, kaj načrtovana soseska pomeni za obstoječo komunalno infrastrukturo ter kako bo poskrbljeno za njeno požarno varnost, glede na to, da je v bližini bencinski servis « Franci Spruk je opozoril še na manjkajoči hodnik za pešce Janez Repanšek pa na prostor za tržnico, ki je predvidena ob Veterinarskem centru. Marjeta Humar je ob koncu razprave želela izvedeti še to, če bo v soseski kaj prostora namenjenega tudi otrokom. »Sicer bi bilo smiselno, če poleg ostalih omejitev od stanovalcev zahtevamo se celibat« je v sali dodala. S tem je bila prva obravnava tega odloka končana in je dobila podporo večine svetnikov. tem povezanim povečevanjem plač) pač ni mogoče izogniti. Pred glasovanjem je Kamin svetnike opozoril še na posledice, ki bi jih nosil občinski proračun, če podražitve ne bi podprli. »V tem primeru bi morala razliko v ceni pokrivati občina iz svojega proračuna, to pa bi pomenilo, da bo enakopravnosti med družinami, ki imajo otroke v vrtcih, in tistimi, ki jih nimajo, še več. V kolikor pa b: se odločili za postopno podražitev, bi prva zdržala samo en mesec in bi morali naslednjo načrtovati že za julij.« Tako močnim argumentom seveda ni bilo česa dodati, zato svetnikom ni preostalo drugega, kot da predlagano podražitev podprejo. Svetniki uvedbi parkirnine ne nasprotujejo Drugo točko, ki bo imela neposredni vpliv na naše denarnice, so na tokratni seji občinskega sveta predstavljale parkirnine oziroma »sklep o določitvi višine parkirnine na javnih plačljivih površinah v delu mesta Kamnik« kot se ta zadeva uradno imenuje. Ivan Kenda, višji sveiovalee za cestno - prometno dejavnost, je v uvodnem nastopu navedel razloge, ki so občinsko upravo sploh vodili v ta ukrep. »Plačevanje parkirnine je nujno, če želimo občanom zagotoviti dostop do občinskih ustanov,« je pojasnil. Poleg tega bo plačevanje parkirnine povzročilo tudi hitrejšo izmenjavo vozil na parkiriščih in s tem povečalo njihovo kapa- eitelo. Brane Golubovič in Marjeta Humar sta v imenu svojih svetniških skupin (LDS in NSi) poskušala malce »zmesti« občinsko upravo in sta zahtevala, da svetniki pred obravnavo predlaganega sklepa sprejmejo še pripadajoči pravilnik, pa čeprav jim je Ivan Pristovnik, direktor občinske uprave, na prejšnji seji lepo pojasnil, da so po ZVCP za urejanje cestnega prometa in upravljanje z javnimi površinami v občinah pristojne izključno občinske uprave in da slednje svojih pristojnosti ne smejo prenašati na občinske svete. Ker njun poskus ni uspel, se je razprava lahko nadaljevala. Marjeto Humar je tako zani-malo, zakaj s parkirninami tako hitimo oziroma ne počakamo na ugotovitve prometne študije (ki je po županovih besedah že v zaključni fazi priprave in se bodo svetniške skupine z njo seznanile še ta mesec, občinski svet pa jo bo obravnaval na eni izmed naslednjih sej). »Povrhu vsega pa v naši svetniški skupini menimo, da uvajanje parkirnin ne prinaša kakšne nove vizije parkiranja v našem mestu. Slednjo tako še vedno pogrešamo,« je pripomnila. Tudi Franci Spruk je v imenu svetnikov SDS ocenil, da je plačevanje parkirnine zgolj delna rešitev problemov z. mirujočim prometom, zato se boji, da ne bo dala želenih rezultatov. Zvonko Cvek je opozoril na to, da je občinska uprava pristojna za pripravo pravilnika, svetniki pa naj bi dali soglasje k cenam za parkiranje, Gordan Ambrožič Malenšek, svetnik DeSUS pa je - tako kot njegovi predhodniki - menil, da so cene parkiranja ustrezne, da pa je vendarle treba paziti, da uvedba plačljivega parkiranja med občani ne bo povzročila prevelikega odpora. »Zato bi morali parkirnino uvajati postopoma in se odločiti, ali jo bomo pobirali samo na območju mesta ali po celi občini. Prav tako moramo natančno vedeti, kaj je cilj parkirnine - polnjenje občinskega proračuna ali urejanje prometnih razmer.« Za točno določene površine, kjer se bo pobirala parkirnina, se je zavzel tudi Vilko Dobovšek, svetnik NSi, Janez Repanšek, svetnik SDS, pa se je zavzel za to, tla bi zgradili še kakšno novo parkirišče (predlagal ga je pod gradom Zaprice) in da bi vsaka družina eno parkirišče dobila zastonj, dodatnu pa bi morala kupiti. Pred glasovanjem je nekaj besed na to temo povedal še župan Anton Tone Smolnikar. Poudaril je, da je občina Kamnik v urejanje parkirišč v zadnjih letih vložila ogromno denarja in da so samo lista na Duplici stala sto milijonov tolarjev, vendar pa je sedaj samo v najožjem središču mesta na voljo približno dvesto parkirnih mest. »Uvedbe parkirnine se bomo sicer težko navadili. V prestolnici plačevanju parkirnine ne nasprotujemo več, zato je skrajni čas, da se tega navadimo tudi doma in končno spoznamo, da nobena stvar ni več zastonj.« Čeprav so nekateri svetniki napovedali glasovanje proti predlaganemu sklepu, je slednji na glasovanju dobil podporo večine svetnikov. O tem, kaj so svetniki povedali o pogojih za pridobitev koncesije za pomoč na domu, o zaključnem računu ter financiranju krajevnih skupnosti, pa boste lahko prebrali v naslednji številki Kamniškega občana. ZORAN JEREB Vi sprašujete, Župan odgovarja H.F. z območja občine Kamnik, ki se ukvarja s prevozništvom, sprašuje, čemu veljajo na posameznih občinskih cestah tako drastične in po njegovi oceni neživljenjske omejitve tovornega prometa, zaradi česar imajo tako podjetniki kol prebivalci v vlogi naročnikov prevozniških storitev težave pri oskrbovanju z. različnim materialom. Kol je splošno znano razvoj cestno-prometne infrastrukture zaradi skokovitega porasla motornega prometa ne sledi razvoju gospodarskih vozil, ki so v primerjavi s tistimi iz ne tako davne preteklosti poslali pravi giganti, kar po eni strani zaradi sočasnega prevozu večjega obsega tovora nesporno zmanjšuje transportne stroške, po drugi strani pa ima udeležba težkih tovornih vozil še kako občutne materialne in druge posledice za številne lokalne ceste, ki so bile projektirane in zgrajene za bistveno manjšo obremenitev motornega prometa. V mnogih primerih je zgolj teža sodobnega tovornega vozila občutno višja, kol je bila nekdaj skupna teža vozila in lovora. Po veljavni zakonodaji sodi odgovornost z.a stanje na občinskih cestah neposredno \ pristojnost občine, ki je s tovrstno javno infrastrukturo dolina upravljati kur se da gospodarno in seveda v prid vseh občanov. Ob tem ne gre pozabiti, da so prav slednji v preteklosti tudi s krajevnimi samoprispevki, z neposredno lastno udeležbo, udarniškim delom in na druge načine prispevali k izgradnji in tudi asfaltiranju lokalnih cest. ki so v takratnem času zadostovale potre/nun krajanov, dandanes pa ne ustrezajo niti predpisom, ki določajo ustreznost proinelno-lehuičnih standardov, niti potrebam m<> Iomega prometa, pri čemer ima posebno vlogo prav tovorni promet. Kakšne so dejanske posledice povečanih obremenitev cest zaradi tovornega prometa, si lahko vsakdo nazorno ogleda in občuti na regionalni cesti Kamnik -Spodnje Stranje. Državna cesta je v precejšnjem delu tako rekoč v razpadlem stanju. Ne toliko zaradi sicer močno povečanega prometa osebnih vozil, temveč predvsem zaradi zelo pogostih voženj težkih tovornih vozil, ki večinoma transporti rajo material z območja rudarjenja v Stahovici. Občina Kamnik je v zvezi Z varstvom občinskih cest ž.e pred nekaj leti sprejela Odlok o občinskih cestah, s katerim je opredelila postopek kategorizacije občinskih cest, graditev, upravljanje, vzdrževanje in varstvo cest ter seveda nadzor nad izvajanjem določil tega odloka. Glede na prometno-tehnične karakteristike in pomen, ki ga ima posamezna kategorija občinskih cest, je posledično določen ludi način njihove uporabe. S prometno signalizacijo so zato izrecno določene omejitve tovornega prometa, saj prav slednji najbolj obremenjuje ceste. < "iti rani odlok pa v izjemnih primerih opredeljuje tudi možnost izvajanja izrednih prevozov, vendar je za tovrstne prevoze potrebno pridobiti dovoljenje za promet pristojnega občinskega upravnega organa. Glede na dejstvo, da zaradi čezmerne uporabe cest nastujajo poškodbe na cestišču in posledično občutno višji stroški tekočega in investicijskega vzdrževan/a, 10 omejitve nujne. V posameznih primerih bo vsekakor potrebno preverili prometno signalizacijo in jo prilagoditi dejanskemu sta-iiiii lako kol velja v drugih pri merih nadpovprečnega obremenjevanja državnih cest, bo tudi ZO uporabo občinskih cest nad dovoljeno mejo potrebno v praksi uveljaviti načelo, po katerem je vsak uporabnik dolžan poravnati povračilo za čezmerno uporabo tovrstne javne cestno-prometne infrastrukture. Nastalo škodo na lokalnih cestah zaradi parcialnih interesov za-vjiiovo ne more nositi zgolj proračun! Župan ANTON TON F SMOLNIKAR Svetniki sprašujejo in predlagajo Krožišče ali semaforizirano križišče? Brane Golubovič je občinski upravi predlagal, da pri vseh prostorskih aktih poleg semafo-riziranega križišča predvidi tudi krožišče oziroma strokovno utemelji zakaj krožišče ni primerno. Zanima ga tudi strokovna primerjava vrednosti izgradnje semaforiziranega križišča in krožnega križišča - krožišča, predvsem lokacije križišče pri KIK, križišče izhoda iz Klavčiče-ve na Ljubljansko, Križišče Kranjske in Ljubljanske Ivan Kenda pojasnjuje, da je občinska uprava v lanskem letu pridobila projekt z vsemi soglasji k izgradnji fužinskega krožišča ter projekt rekonstrukcije obstoječega križišča pri Korobaču. Krožišče z. enim prometnim pasom, bi po tedanjih cenah s prestavitvijo komunalnih vodov in javno razsvetljavo zahtevalo približno 85 mio SIT. Rekonstrukcija križišča z gradbenimi deli, prestavitvijo komunalne infrastrukture, javno razsvetljavo in s semaforjem pa zahteva približno 66 mio SIT. Za varnost pešcev pločniki ali vsaj umiritev prometa Skozi naselje Tunjiška mlaka in Tunjice v KS Tunjice vodi asfaltirana cesta, ki pa je brez pločnikov. Zaradi varnosti pešcev in otrok na poti v šolo Valentin Zabavnik opozarja na nujnost umiritve prometa vse dokler ne bodo zgrajeni pločniki. Ivan Kenda pojasnjuje, da je Komisija za tehnično urejanje prometa to vprašanje že obravnavala, vendar zaradi naklona cestišča grbin ni možno postaviti (okolica šole), zato bi bilo potrebno v proračunu 2006 zagotoviti sredstva za izdelavo projektne dokumentacije, v letih 2007 in 200H pa še za gradnjo. Za sprostitev prometa na obvoznici: zeleni val ali tretji vozni pas Zakaj semaforji na obvoznici niso usklajeni v zeleni val zanima tudi Janeza Kcpanška, saj bi to začasno pomenilo delno sprostitev prometa, v nasprotnem primeru pa je potrebno narediti tretji vozni pas. Po navedbah Ivana Kenda je občinski! uprava že v začetku marca in tudi v aprilu poslala dopis na DRSC z željo po zagotovitvi večje pretočnosti na obvozni cesti. Zagotovilo ustreznih služb (DDC) je bilo dano oziroma se bo usklajevanje zelenega vala uskladilo hkrati s preprogramiranjem delo vanja semaforskih naprav po Zakonu o varnosti v cestnem prometu. Vzporedno s tem pa je občinska uprava že pridobila idejno zasnovo tretjega pasu, oz. pripravlja projektno nalogo za izdelavo projektne dokumentacije. Kam f>ostaviti eseno brv? Kot ugotavlja svetnik Janez Repanšek, brvi, ki je nekdaj po vezovala bregova Bistrice pri podjetju Meso, ni smiselno postavljati v podaljšku Tomšičeve ulice proti samskemu domu. Podal je pobudo, da se brv postavi čez Kamniško Bistrico iz nakupovalnega središča ob obvoznici severno od obrala Žurbi tako, da bi imeli stanovalci Duplice in Bakovnika možnost priti peš. To bi bilo dobro tudi za mlade, ki se veliko zadržujejo v lokalih in ne bi bili odvisni od prevoza. Ivan Kenda odgovarja, da bo omenjeno brv občinska uprava v skladu s konstrukcijskimi in vodarskimi zahtevami postavila na lokaciji severno od avtobusnega postajališča, najverjetneje na območju nekdanjega zdravilišča.. 4 12. maja2005_ZANIMIVOSTI - RAZPISI Slovenija po prvem letu članstva v Evropski uniji Slovenija je skupaj s štirimi srednjeevropskimi, tremi baltskimi in dvema mediteranskima državama pred letom dni vstopila v Evropsko unijo. Gre za zgodovinski dogodek združitve večjega dela evropskega konti- nenta, ki ga je vse od konca druge svetovne vojne delila železna zavesa. Vključevanje v Evropsko unijo je bilo tesno vpeto v širše okvire izvajanja gospodarske in politične tranzicije v državah Srednje in Vzhodne Evrope. Članstvo v Uniji je velik izziv in obenem priložnost, da se država uveljavi kot verodostojen partner v mednarodnih odnosih, da povečamo socialno blaginjo v Sloveniji in okrepimo kulturno identiteto. To so obsežni projekti, pri katerih je treba ohraniti trezno presojo, pravočasno sprejemati potrebne odločitve in uspešno zastopati svoja stališča znotraj EU. Enako pomembno bo tudi konstruktivno sodelovanje vlade in opozicije, socialnih partnerjev in celotne nevladne sfere pri teh vprašanjih. Od 1. maja 2004 je Slovenija polno vključena v sooblikova-nje skupnih stališč oziroma politik Evropske unije na vseh področjih in na vseh ravneh. Prvič v zgodovini za isto mizo sodelujemo z evropskimi narodi pri upravljanju skupnosti 450 milijonov prebivalcev. Tovrstno sodelovanje je temelj krepitve zaupanja med državami, kar je osnova za tvorno sodelovanje in reševanje odprtih vprašanj med njimi. Obenem se je s članstvom v EU povečala obveščenost Slovenije o tistih območjih in področjih, ki niso prioriteta slovenske zunanje politike. Takšen - izpopolnjen - globalni pogled je osnova za sprejemanje primernih strateških odločitev v globalnem svetu. Članstvo Slovenije v Evropski uniji kot skupnosti demokratičnih in gospodarsko sorazmerno razvitih držav je prispevalo k povečanju prepoznavnosti Slovenije kot stabilne in sorazmerno razvite države, ki spoštuje evropske standarde, kot jih uvaja prevzeti pravni red EU. Slovenija je s polnopravnim članstvom v Evropski uniji in NATO, ki sta komplementarna akterja, okrepila lastno varnost. Varnostni vidik slovenskega vstopa v Unijo se bo še povečal z našim vstopom v schengenski sistem varovanja zunanje meje EU. To bo blagodejno vplivalo na državno in človekovo varnost, posredno pa tudi na gospodarstvo. Z vstopom v EU se je v Sloveniji v večji meri uveljavil princip konkurenčnosti kot osnova vsestranskega napredka. Za izvajanje tega načela je pomembna implementacija »štirih svobod«, na katerih sloni Unija: prostega pretoka proizvodov, storitev, ljudi in kapitala. Konkurenčnost vidimo kot gonilo družbenega napredka, čeprav je treba biti pozoren tudi na stanje nacionalnega gospodarskega tkiva. Še bolj kot dosedaj bo pomembno imeti pred očmi cilje Lizbonske strategije in s tem povezano povečano vlaganje v raziskave in razvoj. Z vstopom v EU se je povečala konkurenčnost v nekaterih segmentih slovenskega kmetijstva, vendar je potrebno ruralnim in še zlasti demografsko ogroženim območjem in socialnim skupinam, nameniti posebno pozornost. Leto dni našega bivanja v EU je jasno pokazalo, da je strah pred izgubo nacionalne identitete neutemeljen. Slovenski jezik je postal eden od uradnih jezikov petindvajseterice, kar je pomemben element krepitve nacionalne identitete. Z vstopom države v EU se je kulturno zaokrožil slovenski etnični prostor, kar je priložnost za dodaten dvig odnosov med matično domovino in Slovenci v tujini na še višjo raven. Slovenska skupnost v zamejstvu in po svetu je pomemben element sodelovanja matične domovine z državami, v katerih živijo. Slovenija je v zadnjem letu vstopila v čakalnico za vstop za prevzem skupne evropske valute »evro«. Omenjeni korak ima že sedaj pozitivne makroekonomske učinke za Slovenijo. Vendar bo v prihodnje potrebno zagotoviti transparenten način prevzema evropske valute, ki bo onemogočil spremembe cen v breme potrošnikov. V okviru evropske petindvaj-sterice je bila v času našega polnopravnega članstva sprejeta še ena za Slovenijo zelo pomembna odločitev, tj. da bomo predsedovali Evropski uniji v prvi polovici leta 2008. S tem bo Slovenija, tako kot ostale članice v času njihovega predsedovanja, zaživela še bolj polno evropsko življenje. Modalitete samega predsedovanja so v določeni meri še vedno nejasne, saj so odvisne od tega, ali bo Pogodba o ustavi za Evropo (Ustavna pogodba) ratificirana v predvidenih rokih. Ratifikacija Ustavne pogodbe predstavlja zaključni korak v uveljavitvi dokumenta, ki pomeni nov premik v smeri od fukcionalne k (še bolj tesni) po- litični integraciji. Slovenija je svoj prispevek v procesu uveljavitve Ustavne pogodbe že dala z njeno ratifikacijo v Državnem zboru v začetku letošnjega leta. Ratifikacijski postopki se sedaj nadaljujejo v ostalih članicah EU; zahtevni bodo v nekaterih državah, ki so že določile datum referenduma ali napovedale njegovo izvedbo. Rezer- Kamniški OBČAN vnega scenarija, če ratifikacija Ustavne pogodbe na nacionalnih referendumih ne dobi potrebne podpore, ni. Vendar je potrebno imeti polno zaupanje v zrelost državljanov, ki so v približno pol stoletja izražali podporo državnikom, ki so oblikovali, poglabljali in širili Evropsko unijo. RUDI VERŠNIK, poslanec v DZ Na podlagi Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99. 124/00, 79/01 in 30/02). Odloka o proračunu Občine Kamnik za leto 2005 (Ur. list RS, št.I7/05) in 6. člena Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Kamnik (Ur. list RS, št.l 19/02 in 31/03) Občina Kamnik objavlja JAVNI RAZPIS ZA subvencioniranje obrestne mere investicijskih kreditov v kmetijstvu i. Posojila za pospeševanje razvoja kmetijstva se dodelijo za naslednje namene: - za izgradnjo in adaptacijo kmetijskih, proizvodnih in pomožnih objektov, - za izgradnjo in adaptacijo objektov za dopolnilno dejavnost na kmetijah, - za nakup opreme, in opreme ki se vgrajuje v kmetijske pro-. i/vodne objekte in za dopolnilne dejavnosti na kmetijah, - za nakup specialne opreme za hribovske in višinske kmetije. - za nakup ali izboljšanje kmetijskih zemljišč. II. Za posojilo lahko zaprosijo kmetje - lastniki kmetij na območju obćine Kamnik. Ce ima vsaj en družinski Član status kmeta in investirajo na osnovi usmeritveno razvojnega programa, ki ga je izdelala kmetijska svetovalna služba po kriterijih za uveljavitev republiških investicijskih sredstev. Kraj investicije mora biti na obmoCju občine Kamnik. III. Za investicije nad vrednostjo 5 mio SIT mora biti vlogi priložen poslovni naCrt, izdelan v skladu z metodologijo Kmetijsko svetovalne službe Slovenije. IV. Posojila se odobrijo za dobo do treh let. Obresti se obračunavajo po 2,5% letni nominalni obrestni meri. V. * ' Sredstva za subvencioniranje obrestne mere lahko pridobi upravičenec, ki ima med viri financiranja zagotovljenih najmanj: - 50% lastnih sredstev predračunske vrednosti investicije, Ce je investicija namenjena za nov proizvodni program na kmetiji in investicije v dopolnilne dejavnosti, - 50% lastnih sredstev predračunske vrednosti investicije, če je investicija namenjena za širitev dejavnosti, - 60% lastnih sredstev predračunske vrednosti nakupa opreme, - 80% lastnih sredstev, Ce je investicija namenjena za nakup kmetijskih zemljišč. VI. Vlogi za posojilo mora biti predložena naslednja dokumentacija: - osebni podatki prosilca: ime, priimek, naslov. EMŠO. davč-na številka, ime banke ter številka osebnega raCuna ali hranilne knjižice, - posestni list za celotno posestvo, - izpisek iz zemljiške knjige za celotno posestvo, - potrdilo o poravnanih vseh v plaCilo zapadlih davkih in prispevkih, - dokazilo, da ima vsaj en družinski Član status kmeta, - usmeritveno razvojni program kmetije (pripravi Kmetijsko svetovalna služba). - gradbeno dovoljenje oz. lokacijsko informacijo. - predračun za gradbena dela oziroma za nakup opreme, - poročilo oz. oceno področnega kmetijskega svetovalca o iz-vršenih in še potrebnih vlaganjih za dokončanje investicije, - overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo za nakup kmetijskih zemljišč. VII. Odobrena posojila se črpajo in vračajo skladno s kreditno pogodbo, ki jo kreditojemalec sklene z izbrano bančno organizacijo. VIII. Vlogo nasloviti na: Občina Kamnik - Oddelek za gospodarske dejavnosti in finance. Glavni trg 24, 1240 Kamnik. Prosilci oddajo vloge v sprejemno informacijski pisarni Občine Kamnik, soba št. L IX. Komisija, ki jo imenuje Zupan Občine Kamnik, pregleda prispele vloge ter priloženo dokumentacijo in pripravi predlog za odobritev. O odobritvi odloči občinska uprava s sklepom, ki ga prosilcem posreduje v osmih dneh po odločitvi. X. Razpis traja do porabe razpoložljivih sredstev. Obrazec vloge in podrobnejše informacije so na voljo v sprejemno informacijski pisarni (soba št. 1) Občine Kamnik in na Oddelku za gospodarske dejavnosti in finance pri g. Kolarju, soba 64/11. nadstropje, tel. 8318-106. ANTON TONE SMOLNIK V K ŽUPAN OBČINE KAMNIK Občina Kamnik na podlagi 6. člena Pravilnika o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna za spodbujanje izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije v gospodinjstvih na območju občine Kamnik (Ur. list RS, št. 68/03 in 34/04) objavlja SKLEP O RAZPISU za dodelitev sredstev občinskega proračuna za spodbujanje izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije v letu 2005 1. Namen razpisa: Občina Kamnik v letu 2005 v obliki nepovratnih sredstev finančno spodbuja izvedbo investicijskih ukrepov za izrabo obnovljivih virov energije v gospodinjstvih. Nepovratna sredstva se bodo dodeljevala za naslednje ukrepe: A) vgradnjo solarnih sistemov za ogrevanje vode, B) vgradnjo toplotnih črpalk za ogrevanje sanitarne vode, C) vgradnjo specialnih kurilnih naprav za centralno ogrevanje na lesno biomaso, D) zamenjavo oken. 2. Višina razpisanih sredstev: 3.000.000,00 SIT 3. Upravičenci: Za pridobitev sredstev lahko zaprosijo občani, ki imajo stalno prebivališče v občini Kamnik in: - so lastniki oziroma solastniki stanovanjskih objektov, - so najemniki stanovanjskih objektov, ki imajo z lastnikom objekta sklenjeno dolgoročno najemno pogodbo o sovlaganjih v objekt ali ustrezno soglasje lastnika stanovanjskega objekta k izvedbi predvidenih ukrepov oziroma investicije v sisteme za izrabo obnovljivih virov energije. 4. Pogoji za pridobitev sredstev: - Objekti, na katerih se izvajajo posegi iz 1. točke, morajo biti locirani na območju občine Kamnik in namenjeni stanovanjski rabi. - Objekti morajo biti zgrajeni v skladu z veljavnim dovoljenjem za gradnjo. - Investicija mora biti končana po 15. oktobru 2004 (dokazilo je datum izdanega računa). - Sredstva se ne bodo dodeljevala /a obnovo obstoječih naprav in oken. 5. Vloga za dodelitev sredstev: Vloga mora biti oddana na predpisanem obrazcu, ki je sestavni tlel razpisne dokumentacije. Izpolnjena mora biti v,skladu z. navodili v razpisni dokumentaciji, priložena ji morajo biti vsa zahtevana dokazila. Vloge morajo prosilci v zaprti ovojnici oddati v sprejemno-informa-cijski pisarni Občine Kamnik ali poslati po pošti na naslov: Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik. V levem spodnjem kotu ovojnice mora biti pripis »Vloga URE - Ne odpiraj!«. V levem zgornjem kotu ovojnice mora biti naveden polni naslov prosilca. Neustrezno dostavljene ali nepopolno označene vloge ne bodo uvrščene v vrstni red prispetja, ne bodo obravnavane in bodo vrnjene vlagateljem. Ob vložitvi vloge so prosilci dolžni plačati upravno takso v višini 50 točk za vlogo, v skladu s tarifno številko 1 taksne tarife Zakona o upravnih taksah (ZUT-UPBI) (Ur. 1. RS, št. 40/2004), kar znaša 850,00 SIT. Prvi rok za predložitev vlog je 15.6. 2005, drugi in zadnji rok pa 17. 10. 2005. Obravnavane bodo vloge, ki bodo na Občino Kamnik pri spele do datuma za predložitev do 10. ure. Nepovratna sredstva se bodo dodeljevala do porabe sredstev po zaporedju predloženih popol nih vlog. 6. Merila in postopek za dodelitev sredstev: Višina nepovratnih sredstev za posamezen ukrep je naslednja: A) vgradnja solarnih sistemov za ogrevanje vode: največ 17.000,00 SIT/nV- vgrajenega sprejemnika sončne energije (SSH) oziroma 100.000,00 SIT za celoten sistem, B) vgradnja toplotnih črpalk za ogrevanje sanitarne vode: do 20% cene toplotne črpalke s hranilnikom tople vode, vendar največ 50.000,00 SIT. C) vgradnja specialnih kurilnih naprav za centralno ogrevanje na lesno biomaso: do 10% cene kurilne naprave, vendar največ 150.000,00 SIT. Kurilne naprave morajo imeti naslednje toplot no-tehnične karakteristike: . - nominalni izkoristek mora biti večji ali enak 88%, - vrednost emisij ogljikovega monoksida pri nominalni moči mora biti manjša od 750 mg/m', - vrednost emisij prašnih delcev mora biti manjša od 50 mg/m", - kurilne naprave na polena morajo imeti prigrajen hranilnik toplote velikosti vsaj 50 l/kW toplotne moči kurilne naprave. D) zamenjava oken: največ 4.000,00 SIT/nV vgrajenih oken oziroma 150.000,00 SIT za celotno investicijo. Za pridobitev sredstev iz te točke morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: toplotna prehodnost zasteklitve mora biti manjša ali enaka 1,1 W/m2K, toplotna prehodnost celotnega okna mora biti manjša ali enaka 1,4 W/m'K, okno mora biti izdelano pri certiliciranem proizvajalcu oken. Odobrena sredstva bodo nakazana na račun prosilca. Po vsakem odpiranju prejetih vlog bo komisija, ki jo imenuje župan, vloge obravnavala in pripravila predlog za dodelitev sredstev. Sklep o dodelitvi sredstev bo Izdala občinska uprava in ga posredo vala prosilcem najkasneje v 30 dneh po zaključku posameznega razpisnega roka. Dopolnitev vloge bo prosilcem omogočena samo enkrat. Vsaka nepopolna ali neustrezno dopolnjena vloga bo zavržena. Dokumentacija, poslana z vlogo, se prosilcem ne bo vračala. 7. V razpisni dokumentaciji so navedena podrobnejša pojasnila o pogojih in merilih za dodelitev sredstev ter o izpolnjevanju vloge. Razpisno dokumentacijo prosilci lahko dobijo v sprejemno inform.n ijski pisarni Občine Kamnik (soba št. 1 v pritličju). Objavljena bo tudi na spletni strani ()bčine Kamnik: www.kaninik.si v rubriki »novice«. Prosilci lahko dobijo dodatne informacije o razpisu na Občini Kamnik (tel. št. 8318-123, Mihela Veternik). ANTON TONE SMOLNIKAR ŽUPAN OBČINI'KAMNIK Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju programov na področju kulture v občini Kamnik (Uradni list RS, št. 16/2002 in 3/2004) Zupan občine Kamnik objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programa oživitve starega mestnega jedra Kamnika v mesecu avgustu 2005 v okviru poletnega festivala organizatorja oz. producenta I občina Kamnik bo sofinancirala program oživitve starega mestnega jedra Kamnika v mesecu avgustu 2005 v okviru polel-rtega festivala organizatorja oz. producenta, ki bo trajal naj-manj dvajset dni in celovito pokrival večino naslednjih dejavnosti: glasbena, gledališka, lulkovna, plesna, folklorna, likovna, literarna ter morebitne druge vsebine s področja kulture. 2. Na razpisu lahko kandidirajo: pravne osebe, ki niso javni zavodi, in fizične osebe. Obseg razpoložljivih sredstev: 3.500.000,00 SIT. J. Razpisna dokumentacija z obrazci in pojasnili, v katerih so določeni ludi posebni pogoji za izbiro organizatorja oz. producenta poletnega festivala, je rta razpolago na spletni strani občine Kamnik (www.kamnik.si) in sicer od datuma objave razpisa. 4. Zadnji rok za oddajo prijav na razpis je do 25. 05. 2005, do 10. ure. 5. Z izbranim organizatorjem oz. producentom poletnega festivala bo Zupan sklenil pogotlbo o sofinanciranju. 6. Prijave s pravilno in natančno izpolnjenimi obrazci pošljite na naslov: Občina Kamnik, Oddelek za družbene dejavnosti. Glavni trg 24, 1240 Kamnik, v zaprti kuverti s pripisom »JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programa oživitve starega mestnega jedra Kamnika v mesecu avgustu 2005 v okviru poletnega festivala organizatorja oz. producenta - NE ODPIRAJ!«. 7. Več informacij prek telefona: 01/8318-142 (Dobran Juričan). ŽUPAN ANTON TONE SMOLNIKAR I. r. Kamniški OBČAN DOGAJANJA PO OBČINI 12. maja 2005 5 Ob 10-letnici Glasbenega ateljeja Carl Orff sproščen nastop J_f J ' ' _f_f J ' J" ^'J J .J*1"-" J_f J^J r j J ^__JJ _f r ' I j rj Ju rjJ »G/asto je največje odkritje, večje od vse modrosti in fiiozofije, glasba človeka plemeniti in osrečuje, v njem razvija ljubezen ne samo do lepega, temveč tudi do skupnosti.« (L v. Beethoven) Deseto obletnico delovanja je zasebna glasbena šola Glasbenega ateljeja Carl Orff obeležila z jubilejnim koncertom v petek, 22. aprila, v polni dvorani Doma kulture Kamnik. Nadvse sproščeno in z očitnim entu/.iazmom so muzicirali vsi letošnji učenci instrumentalnih oddelkov: klavir, kitara, prečna in kljunasta flavta, otroški pevski zbor, skupine predšolske glasbene vzgoje, pripravnice in skupine nauka o glasbi na Orffovih instrumentih. Učence so na nastop pripravili učitelji: Marjeta Kočar, Judita Kotnik, Primož. Kristan, Laura Medved Šemrov, Katarina Pustinek in Bernarda Rakar. Jubilejni koncert je povezovala Marta Zabret. Za sodelovanje in zaupanje se je učiteljem in staršem prijazno zahvalila ustanoviteljica in vodja te šole Bernarda Rakar: »Zame je danes velik dan, prav tako tudi za vse naše otroke. Ob I ()-letnici se oziram na prehojeno glasbeno pot. Hvala mojim staršem in učiteljem v času od mojih štirih let pa do konca študija. Hvala staršem, ki ste mi za-u/)ali svoje otroke. l/f)amo, da se tudi naši šoli obetajo boljši časi« V imenu Glasbene šole Kamnik je ob jubileju čestitala ravnateljica Darka Skalar. Bernardi Rakar in njenemu kolektivu je zaželela še veliko glasbenih uspehov. Za lepe želje se je Rakarjeva zahvalila in ponosno dodala: »Tudi jaz se zahvaljujem Glasbeni šoli Kamnik. Hvala, da so za nas vaša vrata vedno odjjrta. Tako dobro sodelovanje je redkokje.« Letos mineva 10 let, ko je Bernarda Rakar po končanem podiplomskem študiju na Orff-lnstitutu Salzbtirg na pobudo staršev začela z glasbenimi uricami za predšolske otroke. Za to dejavnost je prijazno odstopil župnijske prostore tedanji kamniški župnik gospod Franc Šuštar. Skupaj z otroci prve generacije je rasla tudi šola. Z željo, da bi otro- kom omogočili celovit glasbeni razvoj, so k sodelovanju povabili učitelje klavirja, violine, violončela, kljunaste flavte, kasneje tudi kitare, oboe in prečne flavte. Zasebna glasbena šola deluje po programih redne glasbene šole s poudarkom na gibanju in plesu, predvsem pa skupinskem muziciranju v komornih glasbenih zasedbah klasičnih instrumentov in na skupni igri zOrffovimi instrumenti. Na božičnih nastopili z njimi rftUZicirajo tudi starši. Nastopi družin so prava popestritev, podprta s strokovnim vodstvom učiteljev. Ponosni so na gostovanja v Gradcu, Salzburgu, Benetkah, vsakoletno sodelujejo na državnem srečanju Orffovih skupin, srednjeveških dnevih v Kamniku in Škofji Loki, občasno sodelujejo ob odprtjih razstav, prazničnih dogodkih v župniji ... V trajnem spominu jim je ostal obisk učencev osnovne šole iz Prage, ki so jih v letu 2003 teden dni gostili na svojim domovih in skupaj pripravili nepozaben jesenski koncert. Posneli so del pesemskega gradiva za pouk glasbe v de-vetletki, ki je izšlo na štirih zgoščenkah. Za slovenske učitelje organizirajo seminarje v okviru stalnega strokovnega izpopolnjevanja Ministrstva za šolstvo in sodelujejo pri dviganju kakovosti glasbene vzgoje na Slovenskem. Utrip Prekmur jja začutili tudi Kamničani Mercatorjcvi kupci v Kamniku so bili sobotnega dopoldneva 23. aprila prijetno presenečeni. Nasmejali so se znanemu prekmurskemu humoristu Gezi, ki ga je spremljala najboljša ciganska etno skupina Prekmurja z imenom Langa (na fotografiji). Pristen utrip Prckmurja pa smo okusili tudi s tipičnimi dobrotami s tega konca naše lepe Slovenije - s prekmursko gibanico, ocvirkovo pogačo in pereci.- , Slab teden dni pozneje, v petek, 29. apr.la, pa smo ob prijetnih zvokih skupine Črna mačka in v družbi vsele) duhovnega Podok-ničarja pozdravili prihod praznikov in pomladi. SAŠA MEJAČ Okrogli jubilej Glasbenega ateljeja Carl Orff praznično zaokrožuje izid zbirke kitarskih skladb učitelja Pri- moža Kristana z naslovom Zgodbe z vrtiljaka. VERA MEJAČ Lirin večer angleških pesmi Zaradi toplega odziva in pohval ob prvem londonskem koncertu v kamniški žalski cerkvi lani novembra in po uspešnem gostovanju v Londonu mesec dni prej so pevci PSPD Lira Kamnik na željo ljubiteljev petja po ponovitvi izrednega glasbenega dogodka v soboto, 7. maja zvečer, v cerkvi na kamniških Žalah ponovili londonski koncert. Poslušalci so tudi tokrat napolnili akustično cerkev in nastopajoče nagrajevali z aplavzi, še posebej ob nastopih solistov Roka Rakarja, Renate Vereš Klančič, Primoža Krta in Jožeta Pre-zlja. Umetniškemu vodji Lire prof. dr. Andreju Missonu je z zavzetim dirigiranjem tudi tokrat uspelo iz 21 pevskih grl izvabljati ubrane glasove. V lepem majskem večeru so donele angleške pesmi ob klavirski spremljavi prof. Tomaža Pirnata in orgelski spremljavi Roka Rakarja. K obogatitvi večera so prispevali tudi Franci Balantič na trobenti, Marjan Sitar na alt sax bornu in Mojca Božič z duhovno bogatim in srčno podanim veznim tekstom, s katerim je Liraše spremljala tudi v Londonu. Pred pričakovano dodatno pesmijo sobotnega koncerta so pevci Lire počastili jubileja svojih pevcev in jima izročili kamniški majoliki - za 50. rojstni dan Bojanu Klemencu in za 80. rojstni dan Jožetu Ogrincu, ki je več kot pol stoletja prepeval v Liri in v prijateljskem druženju še vedno rad zapoje z njimi. S programom londonskega koncerta se bodo pevci Lire predstavili še 19. maja v kapelici na škofjeloškem gradu. Izbran kraj ni zgolj slučaj, saj je umetniški vodja prof. Andrej Misson Škofjeločan. VERA MEJAČ Svetovna prvaka Benkovic in Petek v Termah Snovik Smolnikar in Stane Kregar, biat-lonec olimpijce Andrej Lanšek, novinarja POP TV Andraž Hočevar in Luka Lazar, atlet Igor Prime, duhovnik iz Tunjie Pavel Juhant, direktor Lespala Andrej Omovšek, predstavnik Slovenije v OVSE na Dunaju Tomaž Strgar in eden od organizatorjev srečanja Jože Arko. Izjemno športno srečanje je vodil sodnik Miran Štros za dobro razpoloženje pa je poskrbel komentator tekme Raj-koJeglič. VodStVO šole in gje dalci so pripravili lep spri |< m vsem udeležencem. Rezultat ni bil najpomembnejši, zmagali so skakalci z r< zultatom 10:7(5:4). Najbolj sta se izkazala vratarja Norčii m Strgar z doseženimi zadetki in igro so največ znanja pokazali Letos so Terme Snovik že tretjič obiskali vrhunski športniki. Pred tem so v telovadnici Šmartno odigrali nogometno tekmo. Na eni strani so nastopi- li smučarji skakalci in biatlonci, na drugi pa znani športniki in druge medijske osebe. Trener reprezentance skakalcev Matjaž Zupan je imel v svoji ekipi ODPRTJE GALERIJE V KAMNIŠKI BISTRICI Slikarsko društvo Tone Kranjc letos skrbi za delovanje galerije v prostorih planinskega doma v Kamniški Bistrici. Galerija je bila 1. maja odprta z namenom popestritve turistične ponudbe Kamniške Bistrice. Da je do odprtja sploh prišlo, se lahko zahvalimo samo entuziazmu članov slikarskega društva Tone Kranjc, ki so pripravili prostor, in posluhu upravnika doma, ki je v namen galerije odstopil kletne prostore. Za delovanje galerije in popestritev turistične ponudbe v tem kotičku naše občine pa strokovna komisija občine Kamnik ni imela nobenega posluha in kljub izdelanemu programu za ta projekt ni dodelila nobenih finančnih sredstev. Galerija je odprta vsako soboto in nedeljo, predvidena so tudi likovna srečanja v Kamniški Bistrici. Razstavljena dela lahko tudi kupite in s seboj odnesete lep spomin izpod kamniških planin. ROBIN MAJNIK Francija Petka, svetovnega prvaka iz leta 1991, dobitnike bronaste medalje iz letošnjega svetovnega prvenstva Jerneja Damjana, Jureta Bogataja ter Roberta Kranjca in Bineta Nor-čiča. S klopi jih je spodbujal svetovni prvak za leto 2005 Rok Benkovič, ki zaradi poškodbe ni nastopil. Za ekipo sta nastopila tudi trener biatlon-cev Uroš Velepec in tekmovalec Jože Pokljukar. Na drugi strani so nastopili glasbenika, Kamničana Robert Matjaž Zupan, Robert Kranjec, Jernej Damjan in Andrej Omovšek. Po končanem srečanju so športniki in gostje obiskali Terme Snovik, kjer jih je sprejel, pozdravil in gostil direktor Ivan Hribar ter župan občine Kamnik Anton 'Ione Smolni kar. Ob prijetnem druženju so športniki obljubili, da tudi na slednje leto obiščejo našo občino in Terme Snovik. JOŽEARKO IIP SLOVENIJA na novi poti ..... ""......."i ■ SDS 8. KONGRES totorot. '4 msjioos PRENOS V ŽIVO NA WWW.SCJ»S.SI 6 12. maja 2005 POGLEDI Kamniški OBČAN Iz torbe Krištofovega Pepeta II. C uzak kot turistična znamenitost...? T\J(i ligu svobode pod Malim 1 \ gradom so v začetku aprila začeli odkrivati Veronikin zaklad. Prepričani so, da ga bodo izkopali do letošnjih srednjeveških dnevov, da bodo z njim lahko financirali letošnje prireditve, med njimi so tudi jubilejni j 5 dnevi narodnih noš. Nekateri pravijo, da bi bilo bolje, če bi ga namenili za položitev novih vodovodnih cevi pod Jap-Ijevo ulico, daje ne bo treba še enkrat razkopavati, saj ta ulica s Trgom svobode že upravičeno slovi kot ena najbolj razkopa-nih ulic in kljub prometnim znakom tudi kot ena najbolj prometnih kamniških ulic... 5poštovani dr. Rugelj ljudstva med kamniškimi planinami in črnuško gmajno ter med vodiškimi poljanami in moravsko dolino gotovo ne bo uvrstil med barbare, kot je zadnjič v kamniški knjižnici označil tiste, ki ne berejo. Zakaj? Zato ker Podjetna regija poleg številnih občinskih časopisov postaja slovenska regija z največ regionalnimi časopisi v slovenski deželi. Kamniškemu občanu. Domžalsko kamniškim no vicam in Kamniško domžalskim novicam se je v začetku leta pridružil zaradi starosti sicer nekoliko kašljajoči Mamut, te dni pa še najnovejšji časopis s pristnim slovenskim imenom Regional. Ker imata poleg enih Novic oba slednja svoj sedež v naši občini, naše podalpsko mesto postaja vsaj medijsko središče, če so muže vse druge značilnosti in pristojnosti odvlekli k južnim sosedom. O racionalnosti in smiselnosti take prenasiče-nosti z mediji v slavnem razvojnem programu regije seveda ni govora, zakaj bi se s tem ubadali mi. Pa tudi konkurenca mora biti, pravijo... C^e bo šlo tako naprej bo Cu-zakov Janez po popularnosti kmalu ujel nekdanjega Temnega valčka, saj kot edini kmet v starem Kamniku še naprej skrbi za nadaljevanje kmečkega izročila našega mesta. Ne vem, zakaj bi ga zaradi nekaj ljubljanske gospode, ki se je pod Mali grad preselila iz pre-stolnega mesta, in ne prenaša dišečega hlevskega vonja, morali sedaj preganjati. Naj ostane kot naša turistična znamenitost, ki jo je treba vpisati v turistične vodnike in prospekte. Ali res ne znamo več ceniti posebnosti, s kakršno se more ponašati le redko katero mesto v Evropi V švicarskem Zermatu pod Jungfraujochom lepo zložen kmečki gnoj zraven hotela kažejo Amerikancem kot turistično posebnost... T^Tihče doslej še ni javno 1 v pojasnil, zakaj je moral naš svetovni smučarski pr- ZELENI KOTIČEK Varovanje ljudi pred motnjami Vprašanje, ali je treba človeka varovati pred onesnaženim zrakom, nevarnimi odpadki, onesnaževanjem pitne vode, ni novo. Prepričan sem, da je vedno več ljudi, ki se zavedajo kam plovemo, ko vsi po vrsti zastrupljamo zrak I neposredno tudi sebe Medtem, ko je pred četrt stoletja le peščica ljudi opozarjala, da je človek v nevarnosti, da uniči svoje življenjsko okolje zaradi brezobzirnega obnašanja glede onesnaževanja okolja, se danes vedno več ljudi zaveda, da takšna nevarnost obstoja in da je treba težiti k temu, da bi jo odvrnili. Kljub temu, da je zakonodaja o varovanju okolja resnično dobra, se vendarle pojavljajo dvomi ali so sedanje ureditve dovolj učinkovite. Vprašanje o varstvu okolja se dostikrat samo parcialno in nepopolno ureja, pravnih norm je sicer mnogo, vendar dostikrat med seboj niso usklajene in urejajo posamezna področja neenotno. Še bolj neenotno pa \ ršijo nadzor posamezni inšpektorji za okolje, saj jim ni mar koliko onesnaženega zraka dnevno vdihavajo predvsem krajani, ki prebivajo v neposredni bližini onesnaževalca. \ se boli SC pojavlja dvom, ali ne bi bilo potrebno človeku priznati posebno pravico, ki jo je treba prišteti med temeljne človekove pravice, kot je pravica do življenja in neposeganje v njegove) osebnostno sfero Priznanje takšne pravice bi nudilo človeku večje varstvo, ker bi svoto prav ieo lahko tudi sam uveljavljal. Pravica do primernega okolja bi morala dobiti kvalifikacijo ustavne pravice. Varstvo okolja ne sme pomeniti samo varstvo pred onesnaženim zrakom in prekomernim hrupom v naravnem in življenjskem okolju, marveč tudi varstvo prijetnega in dostojanstvenega življenja. Tudi če se prizna, da ima človek temeljno pravico do varstva okolja, to ne upoštevajo posamezne najbolj razvite države kot npr. Japonska in ZDA. V Sloveniji je še veliko onesnaževalcev zraka, ki se ne zavedajo, da bodo morali po letu 2007 brezkompromisno zapreti vrata, seveda, če ne bodo preprečili prekomerno onesnaževanje. Vsakodnevni prepiri med prebivalci in vodstvi posameznih onesnaževalcev se ne zmanjšujejo, čeprav eni trdijo, da njihova proizvodnja prekomerno ne onesnažuje, drugi pa predvsem na dihalnih organih čutijo vsakodnevno tesnobo oziroma slabšo zdravstveno stanje. V današnjem času imajo še vedno prednost ekonomske potrebe pred varovanjem okolja, zato se postavlja vprašanje, ali je sploh mogoče naravo obvarovati brez bistvenih sprememb. Današnji življenjski standard temelji na masovni eksploataciji narave, zato se širi in vodi do vse večjih motenj ravnotežja v naravi. Z uporabo energije se ustvarjajo velike količine odpadkov, ki v mnogih primerih vsebujejo tudi strupene snovi. Žal moram ugotoviti, da z odpadki močno onesnažujejo okolje posamezni neodgovorni krajani Kamnika. Ti odpadki se vedno več pojavljajo v gozdovih in raznih kotanjah. Neodgovorni posamezniki se ne zavedajo, da s takim dejanjem onesnažujejo podtalnico in neposredno pitno vodo. Pitni vodi škoduje tudi prekomerno gnojenje s pesticidi in nenadzorovano polivanje gnojnice. V okviru zavarovanja življenja in s tem njegovih temeljnih vrednot je treba težiti za takšnim razvojem gospodarstva, ki povzroča čim manjše motnje v naravi. Ce se ustvarjajo škodljive motnje, jih je treba odstraniti iz tistega okolja, ki je človeku potrebno. Potrebno je zmanjšati površine območij, ki j i l-i človek onesnažuje. Z druge strani pa jc treba določiti območja, na katerih onesnaževanje ni dopustno. Takega območja v Kamniku skorajda ni, ker se sprejemajo odloki o pozidavi območij tako, da je poleg industrijskih objektov tudi urbano stanovanjsko naselje. V današnjih časih je v Sloveniji vedno več občin, ki industrijsko, gospodarsko poslovne objekte gradijo izven urbanih naselij, kar pa na območju Kamnika ni opaziti. Vedno bolj je potrebna selekcija virov večjega in manjšega onesnaženja. Zeleni Slovenije - OO Kamnik DANIEL KOVAČIČ vak skakalec Rok po priznanje za najboljšega športnika pretekle zime v Komendo. Mar v Kamniku nimamo poleg športne tudi kulturne dvorane, pa še stadion prijateljstva, kjer bi se lahko zgodila promocija prvega našega svetovnega prvaka in z njim tudi njegovega rojstnega Kamnika. Kdor je to zagrešil, ga je lahko pošteno sram. Morda bi pa vsaj naši mesarji začeli izdelovati Rokove klobase in salame, saj so tudi v bavarski v rojstni vasi novega papeža začeli pe- či in za med prodajati torte Benedikta XVI... Pravijo, daje nov prometni zakon bistveno zmanjšal število prometnih karambolov. Seveda jih je zmanjšal, toda le tiste, za katere zvedo policisti. Koliko pokanja pločevine se poravna kar med brati pa nihče ne šteje. Tri do pet kazenskih točk, kolikor bi jih policisti pri-limali krivcu, pa je tudi nekaj vredno, kajne':' trije ali štirje karamboli pa si brez IH točk in brez vozniške ... KRIŠTOFOV PEPEII DELA NA TRGU SVOBODE SO SE ZAČELA Po dolgem času priprav so sredi aprila začeli z. deli za novo ureditev Trga svobode. Poleg prenovitve komunalnih vodov naj bi z njega odstranili tudi osovražene kocke in jih nadomestili z uporabnikom in stanovalcem bolj prijaznimi materiali. Poleg tega naj bi sc spremenil prometni režim. Ta je bil do sedaj teoretično sicer v redu rešen (dovoljen dovoz samo za stanovalce, dostavo in obiskovalce lokalov), vendar sta bila Trg svobode in Jap-Ijeva ulica v praksi še vedno, kljub občasnim ukrepom policije in redarjev, »centralna obvoznica« in je večina vozil bila v tranzitu. Po ocenah in mnenju stanovalcev Trga svobode in Japljeve ulice bi moral prometni režim na Trgu svobode in Japljcvi ulici potekati tako, da je možen dejanski dostop samo stanovalcem in obiskovalcem, ne pa tudi tranzit. To pomeni, da bi bilo potrebno na vstopu na Trg svobode izvesti fizično zaporo, enako kot na začetku Šutnc. Ta naj bi bila pri izstopu iz Trga svobode na Par-movo ulico, kjer so bila nekdaj mestna vrata. V tem primeru bi bila Japljeva ulica dvosmerna, ali pa bi bilo potrebno (kar bi bilo verjetno bolje) odpreti Prešerno vo ulico na Glavni trg. Problem bi sicer lahko predstavljala nezaželena parkirana vozila, vendar je to mogoče rešiti z ustrezno prometno signalizacijo (parkiranje dovoljeno samo za stanovalce in njihove obiskovalce) in njenim doslednim spoštovanjem (s pomočjo redarjev, policije in tudi Polaganje vodovoda samih stanovalcev). Če bo Trg svobode ostal še naprej fizično odprt in prevozen (prometne signalizacije vozniki tako in tako ne upoštevajo ravno preveč), potem je samo še vprašanje časa. kdaj bo stanovalcem Trga svobode in Japljeve ulice pošlo potrpljenje in bodo morali vzeti zadeve v svoje roke, če jih tisti, ki so za to izvoljeni ali imenovani, ne bodo znali ali hoteli. B. POLLAK Kulturni dom Franca Bermka torek, 17. maj ob 20.00 SIMFONIČNI ORKESTER DOMŽALE - KAMNIK koncert solistka: Špela Bencina, flavta na sporedu: Škerjanc, Beethoven, Godard in Kozina četrtek, 19. maj ob 20.00 Ben Jonson: VOLPONE ali LISJAK SNG Nova Gorica komedija petek, 27. maj ob 20.00 KONCERT SOLISTOV Julia-Maria Kretz violina, Mojca Menoni violina, Alexandre Razera viola, Igor Mitrovic violinčelo, Zoran Markovie kontrabas, Mate Bekavac klarinet, Boštjan Lipovšek rog in Paolo Calligaris fagot, koncert četrtek, 2., petek, 3. in sobota, 4. junij ob 20 00 Yasmina Reza: EN ŠPANSKI KOMAD SNG Drama, Ljubljana intelektualna komedija Vstopni« so v prodaji od 10:00 do 1Z 00 (v upravi, vhod z dvurttta), IflOO (to 18:00 (nt btaoajni. glavni vhod t Liubljamk©) m uro prffld pradfltavo Inforrrtaotf© in r«z#rv»d$a n« tertfbmr TM 50 40 -■'na Franoa Befnt*. i vi ia/IAAA/ \gf\ <,j»:iB»ntabomiat«.t>anta»va» JI WWW.RU" 8. KONGRES SLOVENSKE DEMOKRATSKE STRANKE V okviru priprav na 8. kongres Slovenske demokratske stranke, ki bo 14. maja v Portorožu, je bila v torek, 26. aprila, sklicana konferenca Občinskega odbora SDS v prostorih razstavišča nad kavarno Veronika. Konference sta se udeležila tudi poslanca v Državnem zboru Rudi Veršnik in Milenko Ziherl, sklicana pa je bila z namenom, da se obravnavajo predlogi sprememb političnega programa in statuta SDS. Po predstavitvi predlogov sprememb, ki jo je podal član IO 00 SDS Robin Majnik, se je razvila razprava o osnutku programa. Državnozborska poslanca Rudi Veršnik in Milenko Ziherl sta odgovarjala na zastavljena vprašanja. Po končani razpravi se je na konferenci sprejel sklep, da se sprejmejo predlagane spremembe političnega programa in statuta SDS. Iz Občinskega odbora SDS Kamnik se bodo kongresa udeležili: poslanec v Državnem zboru Rudi Veršnik, predsednik 00 SDS Valentin Zabavnik in član IO SDS ter občinski svetnik Franci Spruk. Na 8. kongresu SDS bo okoli 500 delegatov in delegatk razpravljalo o spremembah Političnega programa in Statuta SDS, zaradi poteka štiriletnega mandata pa bodo na kongresu volili tudi novo vodstvo SDS. Tako bomo na 8. kongresu dobili odgovore na ključna vprašanja o prihodnosti SDS. Izlet članov in simpatizerjev SDS V nedeljo 22. maja Občinski odbor SDS Kamnik organizira planinski izlet članov in simpatizerjev SDS. Predviden odhod je ob 8. uri iz Kamniške Bistrice. Pot nas bo vodila iz Kamniške Bistrice skozi Lepi Kamen do Pastircev in nato skozi Repov kot in Klin nazaj v Kamniško Bistrico. Predvideni čas hoje je okoli tri ure in vrnitev v Kamniško Bistrico ob 16. uri. S seboj prinesite dobro voljo, ob lepem vremenu pa bomo skupaj preživeli lepe trenutke v neokrnjeni naravi kamniških planin. Odbor za informiranje in medije SDS Kamnik predsednik odbora: Robin MAJNIK Sprejemam drugačnost Člani Mladega foruma socialnih demokratov smo z mesc-cem marcem 2005 pričeli s celoletno nacionalno kampanijo imenovano Sprejemam drugačnost. Z njo se zavzemamo za enake možnosti spolov, enakopravnost isto-spolno usmerjenih, enakopravno vključevanje invalidov, za svobodo (ne)verovanja ter večnacionalno in večrasno sestavo družbe. Opozarjali želimo na Strpnejše odnose med ljudmi v vsakodnevnih situacijah in na predsodke, ki po nepotrebnem razdirajo posameznike oziroma družbo. Vsak Človek si zasluži enakopravno sprejemanje in obravnavanje V Mladem forumu socialnih demokratov sc za takšne vrednote jasno in glasno zavzemamo! Pri tem pozivamo vse prebivalke in prebivalce, da se nam pridružijo pri aktivnostih kampanje Sprejemam drugačnost, da bomo slovenski prostor naredili strpnejši in prijaznejši. Mladi forum socialnih demokratov Kamnik Skupna seja NSi in MSi Pred kratkim so se na skupni seji zbrali člani občinskega odbora Nove Slovenije Kamnik in člani občinskega odbora Mlade Slovenije Kamnik - podmladka Nove Slovenije. V uvodu sta predsednik NSi, Janez Leskovec, in predsednik MSi, Matej Tonin, pozdravila pobudo o rednih skupnih sejah med matično stranko in podmladkom ter se zavezala, da bosta začeto prakso nadaljevala. Člani 00 NSi Kamnik in njihovi mlajši kolegi so razpravljali o možnostih medsebojnega sodelovanja in povezovanja. Najprej so svoje strankarsko delo predstavili svetniki svetniške skupine NSi, nato pa še ostali člani občinskega odbora NSi. Mlade je zanimala predvsem možnost vključevanja v delo občinskega odbora, izpostavili pa so tudi določene konkretne probleme, za katere so svetniki obljubili, da jih bodo poskušali premakniti iz mrtve točke. Dotaknili so se kulturne problematike (kulturni domovi in financiranje kulturnih organizacij), problematike Velike planine, možnost izgradnje zunanjega igrišča v Mekinjah,... Več na wvvw.nsi-kamnik.net Kamniški OBČAN KULTURA Mednarodno slikarsko popotovanje vZUIM-u Do konca maja velik svetel prostor v prvem nadstropju Zavo-da za usposabljanje invalidne mladine Kamnik krasijo čudovita likovna dela udeležencev mednarodnega projekta »Slikarsko popotovanje 2«. Ustanovitelj in organizator prvega in drugega mednarodnega projekta je 1NCE Mengeš. Vodja obeh projektov je Helena BeZjak, vodja Naše hiše v IN-CE Mengeš. Prvo slikarsko kolonijo so gostili leta 2003, lani pa se je njihovemu prijaznemu povabilu z veseljem odzval ZU-IM Kamnik. V drugem zelo ustvarjalnem slikarskem popotovanju so lani sodelovali ustvarjalci iz Avstrije, Italije, Nizozemske in Slovenije. Slovenijo zastopajo tri skupine: [NCE Mengeš, ZUIM Kamnik in VDC Vrhnika. Med številnimi likovnimi stvaritvami smo si še posebej pozorno ogledali likovna dela ustvarjalcev iz ZUIM Kamnik Sandija, Ma- Na drugi mednarodni slikarski koloniji so sodelovali ustvarjalci iz ZUlM-a: (z leve) Sandi, Mateja, Danijela in Mari jela ter organizatorici razstiive v kamniškem zavodu Samira .Šabić in Zvjezdana Baekovie. teje, Danijele in Marijele. Organizatorici te potujoče razstave v ZUIM sta Samira Šabič in Zvjezdana Backovič. Na slovesnosti ob odprtju mednarodne razstave je 0 pomenu mednarodnega sodelovanja mladih govorila direktorica ZUIM Kamnik Zdravka Slavec: »Likovno izražanje odpravlja meje med različnimi ljudmi in različnimi narodi. Vsak likovni ustvarjalec daje darilo nam vsem preko motiva, preko občutja. Da nam dragocen sporočilni element preko vse energije, ki jo vloži v svoje delo. Zahvala in čestitke ustvarjalcem, polepšali ste nam pomlad.« Slovesnosti se je udeležil tudi direktor VDC INCE Mengeš Peter Svetina. Povedal je, da je bilo lansko, drugo mednarodno slikarsko srečanje se posebej prijetno, ker so sodelovali tudi kamniški likovniki. V prekrasnem ambientu zelenic in vrtov Galerije Repanšek v Rudniku so nastajali čudoviti motivi likovnega izražanja mladih iz štirih držav. Spoznali so, da ni meja, družili so se, ustvarjali in stkali prijateljske vezi. Za kamniški zavod gj| je bilo to nekaj povsem novega, saj so se prvič srečali s tem projektom. Anja Petek, dijakinja 4. let nika srednje ekonomske šole v ZUIM, je prebrala pismo slikarske kritičarke Anamarije Sti-bilj Šajn. Zvedeli smo, da so vsi razstavni eksponati izliv nekih globokih osebnih resnic. Nastale podobe prinašajo bistvo in preprostost otroške risbe. S slikovnih odrov nas nagovarjajo s čistimi, živimi barvami. Vanje je ujet čustveni svet posameznika, skoznje se zrcalijo globoka osebna doživetja. »Pravijo, da vsakršna ustvarjalnost pomirja, razvija posameznika, ga dela samoza-vestnejšega. Je nekakšna terapija, ki je za ljudi z razvojnimi težavami še bolj dobrodošla. Potem so vsa prizadevanja, da bi povezovali, družili in usmer- Predstavitev zgoščenke Nove zapovedi Vokalna instrumentalna skupina Nova zapoved je 18. aprila v Ljudskem domu v Šentvidu pri Ljubljani predstavila svojo prvo zgoščenko. Osem stalnih članov od leta 1997 prepeva in igra na različne instrumente: klavinovo, sinteseizer, bobne, akustično kitaro, električno kitaro, bas kitaro, harmoniko in trobento, kar je posebnost skupine. Prihajajo iz slovenske obale in okolice Kamnika. Z duhovno ritmično glasbo želijo približati ljudem pozitiv ne vrednote, kot so ljubezen, prijateljstvo, sreča in mir. Besedila in glasba so avtorska in jih prispevajo člani skupine. Sodelovali so na srečanju mladih koprske škofije v Postojni leta 1999, že večkrat na festivalu Ritem Duha in Račefestu. V Stični so nastopili trikrat zapored leta 2000, 2001 in 2002. Na festivalu Ritem Duha 2004 so bili nagrajeni s strani strokovne žirije. Ponosno povedo, da radi nastopajo na festivalih in njihov glavni namen je, da poslušalci začutijo pesem; sc pa na teh festivalih spoznavajo in povezujejo z drugimi izvajalci. Zgoščenko so si že dolgo želeli- Poiskal jih je založnik Branko I 'mek iz založbe Vox in nastal je zanimiv CD. Največ je popa, ročka, modernih aranžmajev, primernih današnjemu času. Številni mladi obiskovalci predstavitve CD-ja so bili navdušeni nad to zvrstjo glasbe, ki je nekaj posebnega. S člani skupine je kot gost veselo prepeval in igral na kitaro pater Janez Ferlež, priznan izvajalec duhovne glasbe. Pevka Lucija Kumer iz Soteske pri Kamniku prepeva v tej skupini leto in pol. Stara je 25 let, je absolventka Pedagoške fakultete v Ljubljani. V kamniškem mešanem pevskem zboru Odmev prepeva tri leta in štiri leta v mladinskem cerkvenem zboru v Nevljah, ki ga šesto leto vodi 20-letna Mateja Kališnik iz Vrhpolja pri Kamniku. Mateja nastopa v Novi zapovedi pet let, je študentka 2. letnika Glasbene akademije v Ljubljani - pedagoška smer. Prepeva v raznih zborih, pol leta vodi tudi MeP/. Mavrica Srednja vas. Pri- »Hvala za dragocen sporočilni element«, je med zahvalnimi besedami ob odprtju mednarodne potujoče razstave poudarila direktorica ZUIM Kamnik Zdravka Slavec. jali kreativnost »drugačnih« zelo, zelo dobrodošla. Vsak ustvarjalni poskus je posamezniku dokaz, da nekaj zna in zmore. Občutki, ki se pri tem porajajo, pa so nedvomno odeti v najlepšo paleto. Od vizualnega k likovni interpretaciji vodijo dolge in strme, predvsem pa različne poti. Delovnega vzdušja na 2. slikarskem popotovanju niso ovirale jezi- kovne in druge pregrade, kar dokazujejo tudi razstavljena dela v zavodu«, je še bilo sporočilo pisma Anamarije Stibilj Šajn. Ob zaključku srečanja smo si ogledali še zanimiv film o ustvarjalnem in prijetnem vzdušju na mednarodnem srečanju. VERA MEJAČ Preobrazba v Domu kulture Kamnik Po mednarodnem knjižnem sejmu v Pragi, ki je minil brez predstavitve kamniških literatov, je pa svoje članstvo v cestni predstavi, narejeni za otvoritev slovenskega paviljona, prispeval Priden možic, se odpravljamo še v Bratislavo. Z lastnimi finančnimi sredstvi in krepko finančno pomočjo Ministrstva za kulturo RS odhaja Priden možic na tridnevno gostovanje na Slovaško. Upamo, da bo drugo leto kamniška mladinska produkcija že dovolj velika in kvalitetna, da nam ustvarjalcev ne bo potrebno spet iskati v Ljubljani. Medtem se v Domu kulture Kamnik pripravljamo na zahtevno mednarodno gostovanje. S predstavo Metamorfoze, ki je nastala v sodelovanju slovenskih in makedonskih ustvarjalcev, bomo tudi bolj ali manj zaključili z gledališko sezono, čeprav se bo do konca junija zvrstila še kopica drugih prireditev. Najbolj živahno bo na valetah in maturantskem plesu, ki ga bomo že drugo leto pripravili skupaj z ZUIM-om. Prav take prireditve pa najbolje kažejo, kako Kamnik potrebuje to veliko, večnamensko dvorano. Upamo, da bo drugo leto Dom kulture Kamnik še bolj prijazen za obiskovalce in da vas bomo s programom za sezono 2005/2006 ponovno navdušili. Za Priden možic, GORAN ZAVRŠNIK ložnostno igra, poje in spremlja v raznih pevskih in glasbenih sestavih, tudi v kamniški vokalni skupini VOX 13, ki uspešno deluje od lanskega avgusta, vodi pa jo Sebastjan Vrhovnik. Skupina je lepe uspehe dosegla predvsem v Španiji in Italiji, kamor jih vedno znova vabijo. Dvakrat smo jih slišali tudi v Kamniku. Matejin brat, 18-letni Samo Kališnik nastopa v Novi zapovedi štiri leta. Je dijak .-> letnika kamniške gimnazije in tako kot Lucija več let prepeva pri obeh zborih - v Nevljah in Odmevu. Je stalni član narodnozabavnega ansambla Viharnik iz Podgorja, ki je bil letos soorganizator prireditve v Komendi z naslovom Šopek za mami ob H. marcu. Med mnogimi ansambli in glasbenimi skupinami so ta večer Viharniki kar nekajkrat nastopili in bili med poslušalci vselej z navdušenjem sprejeti. Samo je bil nagrajen s še posebnim aplavzom, saj je bil to njegov prvi večji nastop s tem ansamblom. In ko je z Viharniki dve pesmi zapela še naša priljubljena Joži ca Kališnik, je bilo vzdušje nepopisno. Tudi Samo ni skrival ponosa na svojo mamo, priznano pevko slovenske glasbe. I Ipajmo, da bomo vokalno instrumentalno skupino Nova zapoved slišali tudi v Kamniku ali okolici. VERA MEJAČ Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center Tomšičeva 23, 1241 Kamnik tel: +386 1 839 14 70 fax: +386 1 831 81 92 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net http: //turizem .kamnik. si KamniK KOLEDAR PRIREDITEV Kulturno društvo Priden možic Glavni trg 1, Kamnik DOM KULTURE KAMNIK Fužine 10, Kamnik www.domkulture.ora: info@domkulture.ora 01/839-76-06 (uradne ure med 9. in 14. uro) četrtek. 12. maia. ob 20. uri Rudolfi IGRA S PARI za izven, vstopnina 500 SIT sobota. 14. maia. ob 19. uri Zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik MATURANTSKI PLES - zaključena prireditev nedelja. 15. maia. ob 20. uri gledalIŠČE gledalNAJDE KLOVN - KONTRAKLOVN za izven, vstopnina 500 SIT petek. 20. maia. ob 20. uri Kino otok - Potujoči otok za izven, vstopnina 500 SIT sobota. 21. maia. ob 11. uri JSKD - REGIJSKO TEKMOVANJE OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV GORENJSKE za izven, vstopnina 500 SIT ponedeljek. 23. maia. ob 20. uri Narodni teater Štip METAMORFOZE za izven, vstopnina 1000 SIT četrtek. 26. maia. ob 12. uri Matična knjižnica Kamnik PODELITEV ZLATIH BRALNIH ZNAČK 2005, zaključena prireditev sobota. 28. maia. ob 10. uri Društvo izgnancev OBČNI ZBOR S KULTURNIM PROGRAMOM OB 60-LETNICI ZMAGE NAD FAŠIZMOM IN NACIZMOM zaključena prireditev sobota. 28. maia. ob 14. uri Mladinski center Kamnik OTROŠKI ŽIV-ŽAV - za izven, vstopnine ni sobota. 28. maia. ob 18. uri Čarovnik Marlizz - MARLIZZ SHOW - za izven, vstopnina 1500/ 2000 SIT MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Muzejska pot 3, Kamnik, tel.: 8317 647, 8317 662 info@muzei-kamnik-on.net http://www.muzei-kamnik-on.net/ petek. 13. maia ob 20.00 - Salon gradu Zaprice (soorganiza-ciia Studentski klub Kamnik) Koncertni cik«>l ŠtiiriontAM^ifr;,. Dunja Spruk - sopran, Andreja Humar - flavta in Mojca Krajne -klavir (vstop prost) Četrtek. 19. maia ob 17.00 - Dvorišče gradu Zaprice - Male-šev otroški likovni salon: Kiparska delavnica »Kultura povezuje narode« - ob mednarodnem dnevu muzejev (prispevek za material: 500 SIT) petek. 27. maia ob 20.00 - Salon gradu Zaprice (soorganizaci- ia Študentski klub Kamnik) - Koncertni cikel Študent&Muzika Metod Palčič - tenor, Ivan Vomberger - klavir (vstop prost) DRUŠTVO MLADINSKI CENTER - KLUB STARŠEV Kamnik Šutna 38, Kamnik, tel.: 041 957 609 Nedelja. 15. maia. po 14. uri /BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA ■ Palovčah Druženje različnih generacij ob DNEVU DRUŽIN: skupaj rišemo, pojemo, se pogovarjamo o »starih časih«... Prinesite s seboj kak star predmet, igračo, oblačilo... Več v članku o Dnevu družin. Za družinski izlet (del poti peš: od razcepa za Stari grad ob 14. uri) prijave na telefon društva. Območno združenje Rdečega kriza Kamnik RAZPISUJE LETOVANJA2005 ZA 05N0VN0Š0L5KE OTROKE 03ČIN KAMNIK IN KOMENDA V letošnjem letu so pripravljeni naslednji OKVIRNI termini:_ 1. izmena Savudrija 19.7, do 29.7.2005 - 50 mest 2. izmena Debeli rtič 21.7. do 31.7. 2005 - 50 mest 3. Izmena Debeli rtič 31.7. do 10. b. 2005 - 50 mest Zainteresirani starši oz. skrbniki lahko vloge za prijavo na letovanje dvignejo na Območnem združenju Rdečega križa Kamnik. Ljubljanska 1, Kamnik v ponedeljkih med 9. in 12. uro, v sredah med 10. in 12. ter 14. in 16. uro ter v petkih med 9. in 12. uro. Izpolnjeno vlogo morajo do 31.5.2005 vrniti osebno na OZ KK Kamnik, Ljubljanska 1. Podrobnejše informacije dobite na telefonski številki OZ RK Kamnik 5311-697 vsak dan med 10. in 12. uro. Organizator si pridržuje pravico do spremembe terminov na zahtevo lastnikov rezerviranih kapacitet. 8 12. maja 2005 NAŠA DEDIŠČINA Kamniški OBČAN Kozolec - slovenska arhitekturna dediščina Od 17. aprila do 22. maja je ob nedeljah od 14. ure do mraka v Budnarjevi muzejski hiši v Zgornjih Palovčah na ogled razstava osmih maket dvojnih kozolcev mojstra Franca Po-gačarja, o kateri smo pisali v prejšnji številki Kamniškega občana. Prav gotovo je slovenski kozolec nekaj posebnega kot arhitekturna ljudska, utilarna dediščina in prav to ga uvršča med dragocene spomenike ljudskega stavbarstva. Dobro poznavalko arhitekturne ljudske in kulturne dediščine Ivo Subelj Kramar, kot zagnano upraviteljico Budnarjeve muzejske hiše v Zgornjih Palovčah, smo povprašali o nastanku in zgodovinski zgodbi tipičnih slovenskih kozolcev. Iva Subelj pravi, da je kozolec posebnost slovenske krajine, večkrat pa tudi pokazatelj stanu. Kajžar je ob svojem domu po stavil manjši kozolec, gruntar večjega, umetelnejšega. Postavljal ga je na različnih koncih ob hiši, ob travniku, ob njivi ali na polju, tam, kjer ga je potreboval. Objekt - kozolec je prekrit s streho in je prvenstveno namenjen sušenju. Po pogostosti in različnosti Ne zapustimo tipične ljudske dediščine - kozolca zobu časa. kot se to dogaja s podirajočim kozolcem na Spodnjem Perovem nad obvoznico, ki že dolgo ogroža varnost na stari cesti, ki pelje do ZUlM-a, srednješolskega centra in zdravstvenega doma. izvedb je kozolec vendarle le naša slovenska posebnost. Najdemo ga tudi v sosednjih severnih deželah, predvsem top-lar, ob Dravi, na Štajerskem in vse do Skandinavije, vendar le posamično. Rekli bi lahko, da so si kozolci podobni. Res je, ampak vsak ima svojo značilnost in v sebi skriva konstrukcijske nadrobnosti, ki so lahko funkcionalne ali pa mu je tesar - kmet, pridal okrasne elemente, ki mu dajejo določeno toplino, estetsko privlačnost in ta razkriva tudi intimni, duhovni svet uporabnika. Vsekakor pa je bil kozolec od vedno prilagojen prostoru in krajini in je kar najbolj upošteval funkcijo. Prvi raziskovalec kozolca dr. Anton Melik o nastanku kozolca piše: V zemljo so navpično zabili drog ali kol, ki se je imenoval stog, bodisi, da je imel ta pomen drog sam. ali šele skupaj s senom in snop-jem, ki se je zložilo okrog kola. Na dva V GOLICAH KRALJEVO ZNAMENJE KRIŽ STOJI... Od druge aprilske sobote stoji sredi Golic lepo leseno znamenje, križ, ki gaje poleg Žamarjevega kozolca postavila družina Podbel-šek (Lenartova). Pokrit je s skodlami, ob vznožju ima na podstavku vklesan datum 9.4.2005. Izredno lepo izdelan križani Jezus je delo domačina Janeza Ahčina z Velikega Hriba. Križ je ob prisotnosti vaščanov in faranov blagoslovil tuhinjski župnik Jože Tomšič. Na tem mestu je križ nekoč že stal in je bil eden od mnogih, ki so stali ob pomembni rimski tovorni poti, ki je potekala iz Špi-taliča preko Kozjega hrbta, Okroga, Golic do Tuhinja in naprej proti Kamniku (Donava-Jad-ran). Starejši vašča-ni vedo povedati, da so bili v Golicah trije križi. Po vojni, neko noč leta 1948, so jih neznani storilci podrli. Na dveh mestih (na Žamarjevem kozolcu in v Starinah) so pozneje postavili dva manjša. Naši predniki so večino znamenj postavili v zahvalo za srečno vrnitev iz vojne, za ozdravljenje po hudi bolezni ali srečen razplet kakšne hude nesreče. Tudi ta križ je postavljen po zaobljubi. Znamenje križa je bilo včasih kraj, kjer so se popotniki ustavili, se odpočili, se okrepčali in zagotovo bo tudi sedaj kak popotnik ustavil korak... MARINKA MOŠNIK Stoletja krasil si našo lepo deželo, senožeti, ozare, vse naše vasi. Počasi umiraš, za vedno izginjaš, seno se in žito drugje zdaj suši. Ponos si bil kmetov, ko polna so okna zoreče pšenice /jolnila ti late, zdaj ptiči edini ti hodijo v svate in pajki j)rej)letajo mreže v police. Za vedno izginjaš simbol naš slovenski... Kako so zdaj puste bregače, ravnice... JANEZ MEDVEŠEK Toplar s častitljivo letnico 1839 krasi vhod v vasico Briše nad Kamnikom. Postavil gaje takratni gospodar domačije Primož Plahuta. Rod Plahutovih že vrsto desetletij oziroma že kar stoletij ohranja kmetijo v enakem obsegu in skrbno obnavlja tudi toplar. Leta 1962 so ga pokrili z opeko, prej je hil pokrit s slamo. Tradicijo ohranjanja dediščine prednikov zadnja leta skrbno nadaljuje Frane Plahuta z družino. Upa, da ho kateri od treh sinov ali hčera ostal na kmetiji in nadaljeval delo njihovega rodu. VERA MKJAC V nadstropnem delu toplar ja je mrežasta kon strukeija - križi. drogova, postavljena v vrsti, so pričeli pritrjevati vodoravno drogove in na njih sušiti ali hraniti snope in seno. Ta naprava se je začela imenovat, koza - kozel - kozolec. Kozolec je dobil streho, zatem klanico. Iz dveh vzporedno postavljenih kozolcev, ki so ju prekrili s streho, je nastal vezani kozolec - toplar. V stoletjih se je pri nas izoblikovalo več tipov kozolcev. Po zunanjem videzu jih razvrščamo v enojne (stegnjene) kozolce, kozolce s plaščem, dvojne stegnjene, vezane kozolce - toiplar-je, kozolce na psa in prislonjene kozolce. Po Meliku so se ti izrazi tudi ohranili in se uporabljajo v slovenski znanosti; tako arhitekturi kot etnologiji. Različna ljudska terminologija opozarja na bogato tipološko rast kozolca na Slovenskem, tako po imenih kot obliki. V okolici Kamnika se še srečujemo z vsemi vrstami kozolcev, seveda pa so iz- jemni toplarji v Tuhinjski dolini. Toplar je ustregel potrebam po sušenju in shranjevanju pridelka in tudi potrebam po čim bolj smiselni izrabi prostora in sčasoma so ga začeli postavljati blizu hleva in ga nekje celo povezali z. mostom, lako ga poimenujemo kar gospodarsko poslopje s prostorom v pritličju, v nadstropju in na podstrešju. V nadstropnem delu je mrežasta konstrukcija - križi -, nekje so ga opremili celo s podesti in gankom na čelu in rezljanimi podpornimi »rokami« - ročicami. Spet drugje se razkrivajo izrezljani napisi na tramovih ali pa izrezljana letnica in ime gospodarja. Toplar tako razkriva tudi lastnikov odnos do njega, saj je bil nanj navezan in tudi ponosen. Tako lahko opazimo samevajoče kozolec do prve košnje ali žetve, potem prepoznamo tudi pridnega kmeta, ko se štanti in okna zapolnijo z. mrvo, slamo, koruzo,... Na zimo se praznijo in krog se ponavlja, seveda, če gospodar nanj popolnoma ne pozabi, ga zapusti in prepusti zobu časa. In kaj lahko naredimo s takšno podrtijo? Danes še podrtija, jutri le spomin. Ali pa bo morda ostal kak drobec, ki bo posamezniku izziv ali veselje, da ga junija 2005 www.peugeot.st S« vam na, rja p aui —I Spotnladamka cana v nalrh prodam*, u ion* m bodo pnaprtfala. d, F' rmnUno a ponudbo lara *ofJ^nu na primar Paufaot 107 Mvte ta |a na vok BRANJF pa je dobil Maksimiljan Kadivec. Odličen kulturni program, ob katerem se je zabavalo več kot 50 obiskovalcev, je pripravila skupina MD KID. Za Foto klub Kamnik, ANA STANOVNIK POPRAVEK Članek Kotlovnic« obratuje, ki je izšel v prejšnji številki Kamniškega občana ni bil smiselna celota, ker sem ga brez zlega namena združil iz dveh člankov. Tako sem nepremišljeno v članek o MSKA uvrstil cel predzadnji odstavek, sliko in podpis, ki v ta članek ne sodijo. Za s tem v zvezi nastale nevšečnosti se bralcem in MSKA opravičujem MarK. Občni zbor in praznovanje druge obletnice ustanovitve »TD Gora Sv. Miklavž« Drugo obletnico ustanovitve TD Gora sv. Miklavž smo praznovali kar s posebno kruhovo tortico, spečeno iz mlečnomaslenega testa, okrašeno z lično spleteno kitko, pečeno v krušni peči. Praznovanje je bilo združeno z občnim zborom, ki je potekal v mež-nariji na Gori pri sv. Miklavžu. Pregledali smo dela, ki so se opravila v preteklem letu, naredili pa smo tudi kar obsežen plan dela za letošnje leto. Dejavnosti so se pričele s tradicionalno čistilno akcijo 16. aprila, dela pa se bodo nadaljevala skozi vse leto, saj načrtujemo obnovo zunanjosti mežnarije in nakup razne manjkajoče opreme. Največ časa smo posvetili predlogu o odprtju mežnarije, ki je poskus-no odprta za ogled ob nedeljah in praznikih popoldan. Član društva, ki bo v prisoten na Gori, bo obiskovalcem razkazal mežnarijo z odprtim ognjiščem in povedal nekaj o zgodovini gotske cerkve. Z Gore se odpira čudovit pogled od Kozjaka, Zasavske sv. gore, Ljubljane, Šmarne gore in do kamniških planin. Ugotovili smo, da je Gora odlična izhodiščna točka za pohode v oko lico. Več pa je tudi starih peš poti z. blagimi vzponi in lepo hojo, kot npr. Snovik-Praproče-Gora-Javoršček-Nova Štifta. Poti je potrebno očis titi, markirati in označiti, zato smo se odločili in ustanovili sekcijo ZA POHODNIŠTVO, ki jo bo vodil Tomaž. Veseli pa smo tudi dejstva, da se je članstvo TD GORA od ustanovnih osemnajst članov povečalo že na 32. Še vedno pa smo veseli novih članov. ŠTEFKA LEGEDIČ DAN DRUŽIN OD DRUŽINSKEGA IZLETA DO VESELEGA ŽIV-ŽAVA Mednarodni dan družin, 15. maj, »pade« letos na nedeljo in zato upamo, da se boste v čim večjem številu odzvali povabilu Mladinskega centra Kamnik in upraviteljice Budnarjeve muzejske hiše. Cilj je torej Budnar'ca, poti do nje pa so različne. Lahko se pripeljete iz Kamnika po cesti za Stari grad in naprej v Palovče prav do hiše, lahko pa pustite avto kjerkoli ob poti in greste del poti peš. S pohodniki se dobimo ob 14. uri na razcepu za Stari grad, od koder je še 2 km hoje po gozdu. Vse obiskovalce, ki bodo prvič v Budnarjevi hiši, čaka presenečenje, upamo, da tudi vse ostale. V Budnarjevi hiši bodo tako kot vsako nedeljo ob 14. uri odprli vrata, vas povabili na ogled prostorov in okolice hiše. Na dvorišču vas bodo že čakale barvice in papir, da narišete muzejsko hišo. Vsak avtor bo nagrajen, slika pa razstavljena na razstavi- »POD SLAMNATO STREHO«. Tiste, ki ne rišejo, bomo povabili, da zapojemo skupaj, predvsem pesmi, ki so se pele včasih in je prav, da jih spoznajo tudi naši otroci. Predvsem njim bo zanimivo poslušati o »starih cajtih«, kako smo živeli, kakšna je bila šola, s čim so se igrali in kaj...Prav zato vas vabimo, da s seboj prinesete kak star predmet, doma narejeno igračko.staro knjigo.. V oblačilu iz starih časov se boste lahko sprehodili po ganku in postali zvezda popoldneva. Ker je namen druženja sožitje generacij in zabava vas vabimo, da se udeležite iger, kviza in ustvarjanja in sodelujete tudi s svojimi idejami. Prijave za pohod na 041/ 957-609-Helena. Izlet in druženje je brezplačno, lahko pa si v Budnar'ci privoščite kakšno kulinarično specialiteto. Veselimo se srečanja z vami. Če se bomo imeli dobro in si boste zaželeli še kakšnega druženja z nami vas vabimo 18. maja popoldne na Šutno, kjer bomo ob dnevu muzejev pripravili bolšjak in razstavo starih predmetov, vabimo zbiralce različnih predmetov, sličic, znamk... Vikend, 21. in 22. maja, lahko od 15. do 17. ure preživite v Arboretumu ob sajenju in ustvarjanju. Ob evropskem dnevu parkov, 24. maju, se bomo igrali v Keršmančevem parku, vmes se bomo povabili še na trening karateistov in lokostrelcev, predstavili projekt »otrokom, družinam prijazna in varna okolja«. Za konec pa smo prihranili veliki ŽIV-ŽAV, ki bo v in pred Domom kulture v Kamniku, 28. maja od 13. do 17. ure. Povabili smo veliko nastopajočih, pa tudi sami boste lahko aktivni in ustvarjalni: ob družabnih in športnih igrah, udeležite se turnirja YU-Gi OH, Pokemon, predstavite, če kaj zbirate ali počnete kaj zanimivega, se pomudite v kotičku za zdravje, si naredite »tatu«, zaplešete, za-pojete ali kaj prodate na bolšjaku, naredite grafit, preizkusite srečo na srečolovu, ustvarjate z likovnimi materiali, si ogledate gasilski avto... Prav gotovo se bo program še razširil. Radi bi se srečali tudi z dvojčki. Vsako leto na takšni prireditvi pritaknemo zabavnemu delu še humanitarno noto. Letos bomo zbirali sredstva ZA RDEČE NOSKE, to je projekt zdravnikov-klovnov, ki obiskujejo in zabavajo otroke po bolnišnicah. Drugi del pa bo zbiranje knjig za te otroke. Prireditev je namenjena vsem starostim in bo v vsakem vremenu. Podrobne informacije bodo na plakatih, vabilih in v koledarju prireditev. za MC-KLUB STARŠEV HELENA STERLE 12 12. maja 2005 MED MLADIMI Kamniški OBČAN www. »t udentski-klub.com RUBRIKA STUDENTSKI KLUB Pejmo se maja (t) Najbrž ste že zasledili, da se bomo tudi letos maja majali. Vse skupaj se bo dogajalo dva vikenda proti koncu meseca. Najprej 20. in 21. maja v Kamniku, na igrišču za Šolskim centrom Rudolfa Maistra. V petek nam ne bo dolgčas, saj bodo za miganje poskrbele skupine Anavrin, Skat in Nude. Prvi dve sta s kamniškega konca in okolice, ki se uspešno prebijata v vrh slovenske glasbene scene, Nude pa so na njej prisotni že kar nekaj let. Vse skupaj se začne ob 20. uri in traja do onemoglosti. V soboto sledi športno zdravljenje oziroma s športom in glasbo proti spancu. Ob 13. uri se začne Mega3ce streetball. Za gibanje nekaterih bo poskrbela žoga, za ostale pa s svojo ritmično glasbo Murat & Jose. Žur se 27. in 28. maja seli v Domžale. Že v petek popoldne bodo na vrsti različne delavnice - striženje, kozmetika, grafitiranje in še marsikaj ustvarjalnega pred Študentskim klubom Domžale. Ob 18. uri bo poskrbljeno za odmerek kulture s predstavo uličnega gledališča Priden Možic. Ob 20. uri bomo sredi Domžal poskušali ustvariti vonj po morju s koncertom skupin Day Out, Bitch bovs in za vsak dober žur nepogrešljivimi Kingstoni. V soboto se bodo za pošto v Domžalah nadaljevale delavnice, poleg tega se boste lahko pomerili v različnih družabnih igrah (šah, tarok, risk), in pokazali svoje kulinarične sposobnosti s peko palačink. Ob 20. uri je na vrsti dolgo pričakovani in obljubljeni koncert Jana Plestenjaka, ki bo balzam za ušesa in paša za oči. Za miren zaključek letošnjega majanja smo poskrbeli z novostjo - letnim kinom pred Študentskim klubom Domžale. Vse in še več si lahko preberete na internetnem naslovu www.peimosemaiat.com. Pejmo se maja(t) pa ni edini projekt, ki se bo odvijal v maju. Tukaj je še nekaj adrenalinskih podvigov, neomejeno število ugodnosti za naše člane in pa seveda resnejša glasba - Študent & Muzika - ta mesec kar dvakrat. Lahko boste prisluhnili toplim tonom flavte, poskakovanju po črno belih tipkah in najvišjima glasovoma - ženskemu sopranu in moškemu tenorju. Vse in še več pa si lahko preberete na www.studentski-klub.com. Čim več veselja, ljubezni in toplih sončnih žarkov! Mirta Kadivec pr-kamnik@studentski-klub.com Svetovni dan Zemlje na OŠ Marije Vere POTEP PO EVROPI OŠ Marije Vere je že nekaj let vključena v projekt Ekošola kot način življenja. S svojim okoljevarstve-nim delovanjem vzgajamo in spodbujamo učence, njihove starše in krajane, da bi skrbeli za lepo, čisto in zdravo okolje, v katerem živimo. V sodelovanju z ekošolami sta podjetji Tetra Pak d.o.o. in Arbo-retum Volčji Potok v aprilu pri- pravili akcijo 80 dreves za čistejši zrak. Naši šoli so podarili pet ostrolistnih javorjev, ki so zaradi mnogih dobrih lastnosti priljubljena drevesa v mestnih parkih. Drevesa smo posadili na svetovni dan Zemlje - 22. aprila. Po malici smo se učenci in učitelji zbrali na šolskem igrišču. Kulturni program sta pripravila učiteljica Jana Rovšek s pevskim zborom in Andrej Kočar, ki je poskrbel za spremljavo. Skupaj smo zapeli ekohimno in se lotili sajenja dreves. Učenci so ugotavljali, da se sajenje drevesa zdi preprosto opravilo, a v praksi le ni tako. Od dobrega sajenja in oskrbe v prvem letu po zasaditvi je namreč odvisno, kako bodo drevesa uspevala. Učenci so delali po navodilih našega hišnika gospoda Janeza Berleca in drevesa so kmalu stala pokonci. Zdaj bomo opazovali, kako bodo drevesa rasla in se Slovenija je 1. maja 2004 postala enakopravna članica Evropske unije. Ker smo na podružnični šoli Mekinje zelo ve-doželjni, smo želeli izvedeti, katere države so še članice in kakšna je njihova kultura. Pri projektnem delu o Evropi smo sodelovale učiteljice, učenci in zunanji sodelavci. Tako so nam iz matične šole na pomoč priskočili računalničar g. Janez Ik-rgant, anglistka gdč. Lidija Vidmar, iz Plesne šole Miki pa učiteljica Damjana. O Veliki Britaniji je predavanje pripravila ga. Marta Janežič. Z obiskom Makedonca Darka Jana Spasova in gospe iz Iraka pa smo prestopili meje Evropske unije. Izvzeti niso bili niti starši, ki so pripravili posladek. Ne smemo pa pozabiti šolske kuharice ge. Zdenke, ki -je ves čas skrbela za čistočo. Ker je bilo dela ogromno, smo si delo razdelili po razredih. Vsak razred si je glede na sposobnosti izbral eno državo oz. dve državi članici Evropske unije. Začelo se je zbiranje idej in materiala. Učiteljici Barbara Spruk in Bernarda Rifel pa sta se udeležili seminarja z naslovom Evropa v šoli. Ideje smo dobili tudi pri ogledu razstave evropskih jaslic in se v izdelavi figur preizkusili tudi sami. Izdelke smo razstavili na prireditvi. Projekt smo zaključili 9. marca letos s prireditvijo za starše. Povabilu se je odzvala tudi v.d. ravnateljice ga. Emilija Gregorčič. Prireditev je potekala v učilnici prvega razreda. Starše so ob vstopu v razred »pozdravile« zastave držav Evropske unije in učenci, ki so pod vodstvom učitelja Mitje ubrano zapeli slovensko himno. Preko iger, petja, plesa in pripovedovanja so nas učenci popeljali po Evropi. Za nazorno Grčija nas je povsem očarala - k temu so pripomogli tudi privlačni razstavljeni predmeti. razvijala. Kdaj se bodo razvili prvi listi? Kdaj bodo prvič zacvetela? Kakšni bodo cvetovi? Kdaj bomo opazili plodove? Kdaj bodo listi začeli rumeneti? Svoja opažanja bomo pridno beležili in o njih jeseni obvestili Arboretum, ki bo zbral zapiske vseh 35 šol, vključenih v akcijo 80 dreves za čistejši zrak. Naša šola stoji sredi blokov in je obkrožena s parkirišči. Mi pa bi radi naredili zeleno oazo sredi asfalta. Poleg podjetij Tetra Pak in Arboretum Volčji Potok so nam pri ozelenitvi okolice šole pomagali tudi starši, ki so prispevali raznovrstne sadike cvetic, grmov in dreves. Vsem smo zelo hvaležni. Svetovni dan Zemlje smo obeležili tudi s priložnostno razstavo likovnih izdelkov učencev. Na ta dan smo zaključili še akcijo zbiranja starega papirja, s katero smo se priključili vseslovenski dobrodelno - ekološki akciji »Star papir za novo veselje«. Fundacija za pomoč otrokom bo z. izkupičkom pomagala bolnim in revnim otrokom po Sloveniji. Zapisala Meta Kavčič, koordinatorka ekošole na OŠ Marije Vere Kamnik RENAULT RENAULT CL10 S KLIMO ŽE ZA 1.990.000 SIT. BREZOBRESTNO FINANCIRANJE, FINANČNI LEAS1NG V EUR NA 1 LETO EOM - Oo/o 0 natančnih pogojih akcije se pozanimajte v koncesiji. AVTO SET „.„.„ l)ra«omelj 26,1230 Domžale Prodaja vozil: 01/56 27 111, 041/648 166 Servis: 01/56 27 333, 031/648 166 Nadomestni deli: 01/56 27 222, Avtovleka: 031/795 600 Internet: www.avtoset.si, E-mail: info@avtoset.si Ekipi mladincev in članov KGT Papež državni prvaki V soboto, 16. aprila, je bilo na Šumberku Državno prvenstvo Slovenije v štafetah v gorskem teku. Sodelovale so ekipe pionirk in pionirjev, mladink in mladincev, članic in članov. Vseh ekip je bilo 28, v ekipi so sodelovali po trije tekači. Iz KGT Papež je sodelovalo 7 ekip (2 ekipi pionirjev, pionirke, mladinci, članice in člani). Med pionirji sta ekipi pionirjev dosegli 4. in 6. mesto, ekipa pionirk 4. mesto, ekipi članic je pripadlo 6. mesto. Odlična prva je bila ekipa mladincev v sestavi Tomec, Klemen in Markuš. Tudi članska ekipa (Močnik, Zupančič, Zamik) ni imela konkurence, saj so dosegli 1. mesto. Ekipi mladincev in članov KGT Papež so tako dosegli naslov državnih prvakov. Mira Papež jfci The Beattles of Mekinje s pesmijo Yesterday (v ozadju naši plakati Italije in Velike Britanije). predstavitev je poskrbel g. Janez Bergant, ki je s pomočjo računalnika projeciral države in njihove znamenitosti. Slovenija je zelo raznolika dežela, obdarjena z mnogimi naravnimi lepotami. V mislih smo potovali po njenih gorah, jamah, mestih, gradovih, jezerih in morju. Seveda smo se spomnili našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna. Igrica Volk in sedem kozličkov nas je pripeljala v Nemčijo. Zaželeli smo si, da bi nas M. Schumacher v družbi C Schiffer peljal na ogled bavarskih gradov. Ker pa v Nemčiji v tem letnem času še ni tako toplo, smo se spustili proti jugu in se ustavili pri grških bogovih. S svojim nastopom so presenetili tudi člani zasedbe The Beattles in s svojo prepričljivostjo skoraj dobili vstopnico za nastop na poroki kraljevega para. Preko Atlantskega oceana smo se podali do Eifflovega stolpa in se sprehodili po Elizejskib poljanah. Prijetno utrujeni smo pot zaklju- čili v Italiji. Z Odo radosti, preludijem k Beethovnovi 9. simfoniji, ki je leta 1985 postala himna Evropske unije, smo zaključili uradni del. V zgornje nadstropje so nas pospremile slovenska, evropska in mekinjska zastava. Na bogato obloženih mizah so nas čakale različne jedi evropskih dežel. Starše pa so otroci presenetili z drobnim darilom - šatuljami, ki so jih sami okrasili. Po končani pogostitvi smo si ogledali še razobešene plakate, pod katerimi so bili na mizah spominki iz Evrope. Ob tem projektu smo obogatili in razširili svoje znanje o različnosti evropske kulture ter obenem ozavestili pomembnost ohranjanja naše. Za vse tiste, ki se tega dogodka niste udeležili, pripravljamo v teh dneh razstavo plakatov v Matični knjižnici Kamnik, priporočamo pa tudi ogled na spletni strani OŠ Frana Albrehta. Učiteljica Barbara Spruk Trgovina za mlade in najmlajše Moste 80 H, Komenda, tel.: 01/83 41 757 A mate? Ja, mamo! fjf Za otroke *♦ oblatila • obutev ♦ igrate ~* oprema «$ Za mladino * oblatAa Športna Jn svetana f> Za nosetnlce -»oblatila lf Za ta male In ta velike pa ^ nogavice, sp. perilo... Pa pohitite, da Se zase kaj dobite! Oblačila in kopalke preteklih sezon * -30% ' ilij iLULLilJ VANJ 1m W . 11001■ ™JT ■1H0: BETONSKIH BjLOKOV i'ff *p **" IN STREŠNIKOV * AVBELJ MILAN, s.p. Sp. Loke 8, 1225 LUKOVICA tel.: 01 723 43 47,041 624 215 VABLJENI V TRZIN DELOVNI ČAS: SALON: od 8. do 18. ure, SERVIS: od 8. do 17. ure, SOBOTA: od 8. do 13. ure CITROEN SAMO PRI NAS! NOVI CITROEN C4 50% takoj 50% po enem letu Brez obresti! □Sac :T AVVTOMARKE PRODAJNO SERVISNI CENTER BLATNICA 5, 1236 TRZIN Tel.: 01/562 33 00 • faks: 01/562 21 63 http://saloni.citroen.sl/avtomarket-trzin/ Kamniški OBČAN ŠPORT-PLANINSTVO 12. maja 2005 13 Motokros Na Dunlop moto parku ponovno vroče Za motokrosiste se sezona skoraj nikoli ne konča. Če že ne dirkajo, si morajo krepiti kondicijo, piliti tehniko ali skrbeti za organizacijski del svojega dirkaškega posla. No, letos so ponovno zagnali svoje konjičke in na štirih dirkah državnega prvenstva, ki smo jih videli doslej, tudi veselo nabirali točke, ki bi jih naj popeljale k čim boljšemu rezultatu v državi. Tudi k tako željenemu naslovu državnega prvaka seveda! Najšibkejša kategorija je postregla s celo vrsto različnih zmagovalcev, a glavno vlogo je doslej še najbolj suvereno odigral član kamniškega Sitar Dunlop Racing Teama Jernej Irt. Po doslej prikazanem sodi v sam vrh in ie zaenkrat glavni favorit za skupni naslov v tej sezoni. Po besedah poznavalcev mu lahko to prepreči le tehnična napaka ali poškodba. No, slednja je letošnjo sezono in želje pošteno spremenila Jer-nejevemu starejšemu bratu Matevžu. Za slednjega je to druga sezona v razredu do 125 ccm, kjer je lani dosegeltretje mesto. Po odhodu Saša Kraglja in Mihe Špindlerja v odprti razred je tako ostal glavni favorit za skupno zmago v tej kategoriji. Žal mu je to preprečil padec že v prvem zavoju letošnje sezone. No, Matevž dobro okreva in kot vse kaže bo kmalu ponovno na motorju. Njegovo vlogo je prevzel Klemen Gerčar - Sitar Dunlop Racing Team, Ri je po naslovu državnega prvaka v kategoriji do 85 ccm letos presedlal stopničko višje. In že takoj presenetil. Z dvema zmagama namreč si je utrdil mesto med najboljšimi in se tako še vedno bori za najboljša mesta na stopničkah. Tja pa se je letos že zavihtel tudi Roman Jelen, ki barve lanskih ekipnih državnih prvakov in najboljših tudi v Kamniku brani v odprtem razredu. Ob tem je Roman zmagoval tudi na italijanskem prvenstvu Assoluti d' Italia in našim vzhodnim sosedom dokazal, da je resnično odličen voznik. Zaradi obveznosti sicer ni nastopal na vseh dirkah v Sloveniji, a za glavno dirko sezone bo ponovno' branil barve kamniškega kluba. Veliki troboj Sašo Kragelj - Jaka Može in Roman Jelen tako letos ne bo izostal. Po doslej prikazanim so fantje izjemno nabriti in bodo tudi tokrat zagotovo pripravili izjemno predstavo. Dirka na brniškem Dunlop moto parku v organizaciji kamniškega Sitar Dunlop Racing Teama bo v nedeljo, 29. maja. Kot peta po vrsti bo imela tudi že tradicionalni dodatek. Po koncu rednih voženj bomo namreč videli še pravi posladek, dirko za tradicionalni Pokal Dunlop, v kateri se bo pomerilo najboljših petnajst iz kategorij open in 125 ccm. Najbolj odmevna dirka, ki vsako leto privabi tudi največje število gledalcev na progi, ki praktično nima točke, ki je ne bi bilo mogoče videti, je torej obvezen termin za vse, ki so vam motorji blizu. Pripravite se torej na novo preskakovanje letal v neposredni bližini brniškega letališča, kjer vam organizatorji ob dirki pripravljajo še mnogo drugih prijetnih presenečenj. B. C. Najboljši slovenski motokrosist Roman Jelen letos tudi na Dunlop moto parku na Brniku (foto: www.mediaspced.net). Hitrostni motociklizem -supermoto V uvodni dirki državnega prvenstva, ki je bila 8. maja v Murski Soboti se je izkazalo, da bo letos najbolj zanimivo v razredu supermoto 450, kjer se bo ob lanskem prvaku Gregorju Milošiču (AMD Domžale) in njegovemu klubskemu kolegu Benu Šternu boril še lanski podprvak Rok Sitar (AMD SITAR DUNLOP Racing). Na dirki je Beno Štern dokazal, da je razred zase, pravi boj pa se je bil za njegovim hrbtom. Še najbolj v drugi vožnji, ko sta se najboljša iz lanske sezone Milošič in Sitar borila do predzadnjega kroga. Takrat je Sitar v zavoju želel prehiteti Milošiča, vendar pri tem padel in zdrsnil precej nazaj, ter si s tem pošteno pokvaril uvrstitev. »Lahko sem zadovoljen s prikazano vožnjo, nikakor pa ne z rezultatom. Že v naslednji dirki, ki do 12. junija na poligonu Logatec, bom skušal nekaj točk nadoknaditi«, je po tekmi izjavil Kamničan. Na dirki supermota 650 OPEN je navdušil Uroš Nastran (AMD SITAR DUNLOP Racing) in končal na drugem in tretjem mestu Zmagal pa je predlanski prvak in njegov klubski kolega Marko Skarja. KAMNIŠKA ODBOJKA Calcit Kamnik četrti Kamniški odbojkarjem ni uspelo še šestič zapored osvojiti eno od medalj. Po eni bronasti medalji, treh zaporednih naslovih državnih prvakov in srebrni medalji lansko leto so bili letošnji krvniki Kamniča-nov igralci Olimpije. Le ti so v tretji tekmi v Kamniku presenetili domače in zasluženo osvojili tretje mesto. Kamničani so priložnost za končno tretje mesto izgubili v tekmi v Ljubljani, kjer so prikazali dobro igro, a na koncu nesrečno izgubili. Kamničani so zadnje tekme odigrali brez Kotnika in Bezdroba (reprezentanca), kar se je močno poznalo predvsem v tretji tekmi, kjer so bili Kamničani le bleda senca vrhunske ekipe. Vseeno pa lahko Kamničane za doseženo tudi pohvalimo, saj se prav gotovo nobena od ekip ni toliko borila s poškodbami (Kamničani niti ene tekme niso odigrali kompletni). S četrtim mestom si Kamničani še niso zagotovili igranja v evropskih pokalih naslednje leto. Le to bo dosegljivo, če se ena od višje uvrščenih ekip odpove temu tekmovanju. Za to pa je kar precej možnosti, tako, da bomo skoraj gotovo v evropskem pokalu prihodnje leto zopet gledali tudi »naše«. Seveda pa vodstvo Kamničanov čaka težka naloga: ponovno sestaviti ekipo, ki bo v kamniško dvorano zopet privabila večjevštevilo gledalcev. Odbojkarice na dobri poti v drugo ligo Na dobri poti za uvrstitev v drugo ligo pa so Kamničanke. Po uvodnem porazu v dodatnih kvalifikacijah v gosteh pri Ptuju ( z zadnjimi okrepitvami bi ta ekipa vidno vlogo igrala tudi v prvi ligi) so doma premagale ekipo Braslovč in so trenutno na drugem mestu. V tretjem krogu bodo gostovale pri Ljubljani, v četrtem pa jih doma 14. maja ob 1 8. uri čaka tekma proti Ptuju. Odločilna bo zadnja tekma doma proti Ljubljani 2 v soboto, 21. maja, ob 18. uri. Kadeti na petem mestu, starejši dečki v boju za prvaka Lep uspeh pa so dosegli kamniški kadeti, ki so v boju za peto mesto v Kamniku premagali Šempeter in Škofjo Loko in tako osvojili končno peto mesto. Kljub temu ostaja grenak priokus, da bi s kančkom sreče Kamničani lahko igrali vidno vlogo tudi v boju za prvaka države. V boj za prvaka pa se bodo konec tedna podali starejši dečki, ki bodo v Mariboru igrali na zaključnem turnirju najboljše četverice. Upajmo, da bomo lahko v naslednji številki poročali o velikem uspehu kamniške odbojke. V boju za najvišja mesta pa so tudi igralke male odbojke. Le te so se uvrstila v polfinale, ki ga bodo igrale konec tedna v Kopru. Sicer pa tudi v letošnji sezoni kamniški odbojkarski klub organizira poletni odbojkarski Tabor na otoku Krku za vse osnovnošolske dekleta in dečke. Vse informacije o samem taboru lahko dobite na gsm.: 031/ 347-758 - Jaroš ali 041/653-65.3 - Grega. Cico 1. 0J HIl. r i f r \r rt r J 1 70 Najbolj zanimivo v 450-kubičnem razredu - Obe dirki v šibkejši kategoriji supermota je dobil Beno Stern (št. 61), levo st. 2 pa je Rok Sitar. Štirinajsto državno prvenstvo z zračnim orožjem je potekalo dne 16. in 17. aprila v Lendavi. Udeležilo se ga je kar petnajst kamniških strelcev. V soboto so streljali člani in članice, v nedeljo pa mlajše kategorije- Od članov s puško se je najbolje uvrstil Burja Damjan in sicer na 20. mesto s 578 krogi, sledila sta mu Repič Marjan na 43. mestu (570 krogov) in Oražem Matjaž na 69. mestu (554 krogov). Članica Bombač Bojana je s 376 krogi zasedla 10. mesto. Med člani s pištolo je bil najboljši Pogačnik Martin, ki se je uvrstil v finale z rezultatom 563 krogov, v katerem je pridobil eno mesto in je bil na koncu sedmi. Ostali člani (pištola): Radej Roman 27. mesto (548 krogov), Stel-lan Johansson 29. mesto (547 krogov), Zore Franc 44. mesto (534 krogov). Pionirka (puška) Štremfelj Sabina se je uvrstila na 13. mesto s 172 krogi, pionir Terselič Boštjan je bil 39. s 169 krogi. Med mlajšimi mladinci (puška) je Zver Iztok dosegel 15.mesto (351 krogov), Zore Žiga pa 26,mesto (3.37 krogov). Mladinka (puška) Repič Ka-ja se je uvrstila v finale z rezultatom 383 krogov. Po finalu je dosegla skupno 480,8 krogov in je končala na 4. mestu, mladinec Ugovšck Grega je osvojil 27. mesto (543 krogov), mladinec (pištola) Zore Anže pa je osvojil 11. mesto (534 krogov). Za konec naj omenim še nekaj rezultatov iz slovenske državne lige. V 1 .ligi s puško je najvišje uvrščena Bombač Bojana, na 17. mestu s povprečjem 575,71 krogov, sledi ji Burja Damjan (19. mesto, povprečje 572,14 krogov). S pištolo v l.ligi je najboljši Stellan Johansson na 13.mestu s povprečjem 553,14 sledi mu Radej Roman (16. mesto, povprečje 552,29 krogov). V mladinski ligi je Repič Kaja zbrala 139 točk in je skupno končala na 4. mestu, Sabina Štremfelj - 31 točk (12. mesto), Zore Anže - 24 točk (14. mesto), Ugovšck Grega - 6 točk (21. mesto), Zore Žiga - 4 točke (2.3. mesto), Zver Iztok -1 točka (30. mesto). Ekipa mladincev s puško, v postavi Repič, Ugovšck, Zver, je s skupno 24 točkami zasedla končno 6. mesto. KR Kaja Repič Rok Benkovič je športnik zime Naslov športnika zime, ki ga vsako leto izbirajo poslušalci Radia Slovenija, je tokrat (lahko rečemo zasluženo in kar pričakovano!) prišel v Kamnik k našemu svetovnemu prvaku Roku Bcnkoviču. Letošnja akcija, ki je potekala od novembra lanskega leta do aprila letos, se je zaključila s slovesno podelitvijo priznanj v športni dvorani v Komendi. Rok je vesel prejetega naslova, saj je zmagal v ostri konkurent i zvenečih imen slovenskih zimskih športov: Fina Maze, Petra Majdič, Peter Mankoč, Mitja Petkovšek, Martina Šafran,Jernej Damjan, I a deja Brankovič, Gorazd Škof in Raša Sraka. PLANINSKI KOTIČEK TEČAJ ZA VARNEJŠO HOJO V PLANINE V KOPNEM Tudi letos vodniški odsek PD Kamnik prireja kratek tečaj varnejše hoje v planine v kopnem. V sredo, 25. maja, bosta predavanji o opremi in nevarnostih ter priprava na turo, v soboto, 28. maja, pa bodo praktične vaje med turo, ki bo predvidoma potekala skozi Kamniško Belo na Presedljaj in čez Konja na Rzenik, nato pa navzdol na Kopiš-ča. Druga možna tura je pa po Furlanovi (plezalni) poti na Gradiško Turo in čez Plaz nazaj. Na turi je poleg osnov hoje, spoznavanja možnih in stvarnih nevarnosti predvidena tudi poučitev za praktično uporabo samovarovalnega sestava. Cena tečaja je 2.500 SIT za člane PD Kamnik, 3 500 Sil za člane drugih PD in 5.000 SIT za nečlane planinske organizacije. Vključuje del po krivanja stroškov predavanj, svetovanja, praktičnih vaj, vodenja na turi, morebitne izposoje delov opreme in ilustrirano brošurico s 34 stranmi, v kateri so zapisane osnovne reči o opremi, nevarnostih in tehniki gibanja. Prijave na tečaj so na tel. št. 041 826-375 do vključno nedelje, 22. maja, do 20. ure. ALPINISTIČNA ŠOLA NA NAJVIŠJEM SLOVENSKEM VRHU Najvišji vrh Slovenije je Triglav (2864 m), najvišji slovenski vrh pa Veliki Klek (3798 m). Podobno je najvišji avstrijski vrli V)()l m visoki Oiilerv Italiji, najvišji vrli Avstrije paCrossgloekner• 5798 m Kol naj bi veljalo, da se spodobi, da se vsak Slovenee vsaj enkrat v svojem živ ljenju povzpne na Triglav, tako naj bi se vs;ik slovenski al|>inist ali pa tisti, ki to namerava poslati, vsaj enkrat povzpel na Veliki Klek Najbolj elegantno je, če to naredi v okviru alpinistične šole Udeleženci »odprave« na Veliki Klek Alpinistična šola AO PD Kamnik se počasi bliža koncu. Po snežnem delu je prišel na vrsto še ledeniški del. Ker v Sloveniji ni ledenikov, ki bi bili ustrezni za učenje, je treba za praktično pridobitev znanja oditi tja, kjer ledeniki so. lako se je v petek, 22. aprila, odpeljala iz Kamnika manjša »odprava«. V njej so bili poleg Aleša llolca in Matjaža Serke zija, ki sta vodila vse zadeve in alpinista Franca Miša, ki jima je pri tem pomagal, še pripravniki Aleš Hočevar, Lado Kladnik in Neje Rutar ter tečajniki Damir Adrovič. Miloš Auflie, Boyd Chuuja, Anja Červek, Martina Janševec, Urban Novak, Luka Podbrežnik, Vesna Rutar in Mojca Vidmar. Proti polnoči so s težkimi nahrbtniki, v jasnem vremenu in luninem svitu, prispeli do Studelhiittc (2934 m), kjer so prespali v zim ski sobi. V soboto so se vsi (razen treh tečajnikov, ki jih je premagala višinska bolezen oziroma premalo kondicije) po normalni poti čez Ad-lersruhe (3451 m) v zelo zahtevnih zimskih razmerah povzpeli na vrh Velikega Kleka in se nato vrnili v kočo na Adlersruhe, kjer so prespali v zimski sobi. V nedeljo so se v slabšem vremenu spustili na ledenik Kodnitz, kjer so obdelali še ledeniški del alpinistične šole (gibanje po ledenikih, reševanje iz ledeniških razpok), nato pa se na smučeh oziroma krpljah vrnili v dolino. BOJĆ ffl Accord servis paket HONDA Moenattiatni 3 leta aH do 100.000 kilometrov brezplačnih rednih servisov! r~Hx#ixi\ ;xixicX*i vw|a za cmflfjrri koSfano \ra* kataregetul modota acoord, rt sfcxr do 31 <, ?Q05 Car-LIne Ambrož d.o.o., Prešernovo 12, Radomlje, tel.: 01 722 7634 www.honda-ambroz.oom 14 12. maja 2005 ZANIMIVOSTI Kamniški OBČAN Iz aprilske črne kronike Turki še vedno na pohodu .•. Nenavadna prometna nesreča se je zgodila 7. aprila na Markovem, ko je voznik kolesa z motorjem trčil v konja, ki je ušel lastniku, pri tem je bil voznik hudo poškodovan. Zoper lastnika konja sledi ustrezen ukrep. 11. aprila je prišlo na Muzejski poti do prometne nesreče zaradi vzvratne vožnje. Povzročena je bila materialna škoda okrog 100 tisočakov. Povzročitelj je pobegnil, vendar so ga pozneje izsledili, zato ga čaka obdolžilni predlog na sodišče 12. aprila je zaradi prehitevanja v križišču na Ljubljanski cesti prišlo do prometne nesreče. Poškodovanka je bila z reševalnim vozilom odpeljana v bolnišnico, na vozilih pa je nastalo za 200.000 SIT škode. 23. aprila je (vinjen - 0.89 g/l) voznik osebnega avtomobila v Tuhinju trčil v obcestno drevo, pri čemer sta bili dve sopotnici lažje poškodovani, na vozilu pa je nastalo za 300 tisočakov škode. Povzročitelj oplazenja avtomobila zaradi nepravilnega premika vozila na parkirišču pred trgovino Mereator 28. aprila je pobegnil, ne da bi dal svoje podatke drugemu udeležencu oziroma lastniku poškodo-\ anega avta, na katerem je povzročil za okrog 50.000 SIT škode. Med kaznivimi dejanji so spet najpogostejši vlomi. 4. aprila je bil iz vlomljenega kombija v Stranjah ukraden gasilni aparat v vrednosti 350.000 SIT. 1 S. aprila so iz zabaviščnega parka ob Steletovi ukradli igralni avtomat v vrednosti 100.000 SIT. 27. aprila ponoči je vlomilec iz kontejnerja v industrijski coni v Mostah odnesel agregat v vrednosti 510.000 SIT. 29. aprila je vlomilec iskal vredne predmete v avtomobilu na Pero-vem, vendar ni odnesel ničesar, na vozilu pa je naredil za 100.000 SIT škode. 30 aprila je vlomilec obiskal garažo na Prvomajski ter se odpeljal z gorskim kolesom Jumpertack srebrno črne barve. Med ostalimi dogodki, ki so jih v aprilu obravnavali policisti PP Kamnik, naj omenimo, da so 22. aprila zjutraj v Motniku prijeli osem turških državljanov, ki so ilegalno prišli v Slovenijo. Med postopkom so zaprosili za azil, zato so bili odpeljani v azilni dom v Ljubljano, od koder pa so še istega dne pobegnili in jih še iščejo po Sloveniji. 3.aprila je nekdo pri športni hali v Kamniku zažgal avtomobil. Požar so pogasili gasilci PGD Kamnik. 6. aprila je zagorel gozd nad kamniško obvoznico. Požar so gasili gasilci PGD Moste s sedmimi vozili. Zoper storilca, ki je povzročil za pol milijona SIT škode bodo vložili kazensko ovadbo. F.S. MATIČNI PODATKI ZA APRIL SMRTI - DRČAR ANTON, Kamnikjakopičeva ul. 25, upok., star 64 let - LAJNŠČEK GEZA, Kranj, Trojarjeva ul. 37, star 76 let š( HNABL MARIJA, Kamnik, Ljubljanska c.lA, upok., stara 95 let 11 RIBAR AMALIJA, roj. Hočevar. Spodnje Palovče 4, upok.. stara 92 let - ZAMERNIK MARIJA, roj.Sušnik, Črna pri Kamniku 15, upok., stara 88 let VOLGEMUT ŠTEFANIJA, roj. Škrlep, Domžale, Trzinska ul. 4, stara 82 let - GOLOB JOŽEF, Kamnik, Steletova c. 5, star 65 let POROKE - PRISTOVNIK DEJAN, Mekinje, Cesta treh talcev 12B, šofer, star 23 let in KOMATAR ROMANA, Bistričica 10B, stara 22 let - POROVNEGREGOR. Podgorje. Podgorje 104, prometnik, star 26 let in ZOBAV-MN I KSk.V. Oševek 3B,študentka, stara26let KOŠIR SAMO. Radomlje, Pod hribom 11, disponent, star 29 let in KOCEN MARTINA, Srednje Jarše. Rudniška ul. 4, računovodja, stara 29 let - ŠTRICELJ MARKO, Moste 87, star 31 let in SITAR MARIJA, Kamnik, Palovška e. 22, komercialist, stara 29 let - MANOILOVK': ('.ORAN, Srednje Jarše, Gasilska pot 4, star 27 let in ADAMOVIĆ VESNA, Stepe Stjepanoviča 318, Banja Luka, frizerka, stara 24 let Dl klC I DIN, Laze v Tuhinju IS, delavec, star 20 let in MAHMIC ANELA, Mahmic selo, Bosanska Krupa, stara 20 let - CV1RN GREGA, Podgorje, Podgorje 83A, tehnik kontrolor, star 25 let in BERLEC TINA, Laze v Tuhinju 5. referentka, stara 24 let - DRI Mi 11 SIMON. Ljubljana, kajufiova ul. 26. kuhar, star 29 let in LESKOVIC MATEJA, Ljubljana, Slomškova ul. 3, stara 30 let ZLATA POROKA JURAČ Mihael, roj. 2.9.1922 inJURAČ Pavla, roj. Strukl 15.1.1929, Kamnikjakopičeva ul. 21, je bila sklenjena dne 16.4.2005 v Kamniku Glasbena šola Kamnik razpisuje vpis novih učencev v šolskem letu 2005/2006 INSTRUMENT Število novih učencev KLAVIR 0 ORGLE 2 HARMONIKA 6 VIOLINA 5 VIOLA 0 VIOLONČELO 5 KITARA 0 KLJUNASTA FLAVTA 4 FLAVTA 0 OBOA 1 KLARINET 0 SAKSOFON 0 ROG 1 TROBENTA 2 POZAVNA 2 TUBA 2 TOLKALA 0 CITRE 2 DIATONIČNA HARMONIKA 2 PETJE 4 BALET 10 PRED. GLAS. VZGOJA 20 GLAS. PRIPRAVNICA 20 Vpis bo potekal v tajništvu Glasbene sole Kamnik od 23. do 26. maja od 8. do 11. ure in 23. maja od 16. do 18. ure. Sprejemni izpiti bodo v Četrtek, 26. maja, od 17. do 19. ure. Ravnateljstvo Glasbene sole Kamnik GORSKO KOLESARSTVO Začetek sezone za tekmovalce KD CALCIT Kamnik Med prvimi znanilci pomladi so tudi kolesarji. Takoj, ko se vsaj malo ogreje in odleže prvi sneg, se vse več ljudi spravi na kolesa in hiti nabirati kilometre ter uživati v prelepih pomladnih dnevih. Prav gotovo pa na lepo in toplo vreme najtežje čakajo kolesarji - tekmovalci. Dolge ure v fitnesih prav z veseljem nadomestijo s kolesi. Tudi v ekipi kolesarskega društva Calcit iz Kamnika so vso zimo fantje nabirali »bazo«, kot oni temu radi rečejo. To je osnova za celo sezono, ki poteka od marca pa do začetka oktobra. Vsakodnevna hoja ali tek na Krvavec, sv. Primož ali Kamniški vrh utrdijo ne samo telo, ampak tudi psihično pripravo tekmovalca. V letošnji sezoni bodo tekmovali v dveh disciplinah in sicer v spustu in cross countrvu. Med spustaši se bosta pri mladincih borila Jan Porič in Jure Smrkolj iz Lukovice. Oba sta se v pretekli sezoni uvrščala med najboljše tekmovalce v spustu. Pri članih pa bodo klubske barve branili Rok Podbevšek iz Kamnika, Mavrici j Kveder iz Lukovice ter lanski državni prvak v spustu Janez Štupar iz Tuhinjske doline. Rok Podbevšek in Jure Smrkolj sta tudi člana slovenske reprezentance v spustu. V disciplini cross countrv imamo pri dečkih zelo dobre in obetajoče tekmovalec, saj je bil Aleks Sedušak iz. Tuhinja lani na večini tekem med prvimi tremi, pridružila pa se mu bosta Domen Vogrin iz Županjih njiv in Blaž Petek izTunjic. V kategoriji pod 23 let nastopa Domnov brat David Vogrin. Pri članih nas bo zastopal Mihajakšič iz Ljubljane in pri mladincih Mohor Vrhovnik iz Tunjie. Tekmovalci bodo tekmovali v slovenskem pokalu in v pokalu Alpe Adria, ter na posameznih dirkah (Vzpon na Vršič, slovenski pokal v vzponu,...) po Sloveniji in v tujini. V klubu samem pa se vneto pripravljajo na organizacijo dirke slovenskega pokala v cross countvu. Dirke se bodo v nedeljo, 22. maja, udeležili vsi najboljši slovenski gorski kolesarji. Prvi bodo startali dečki in deklice ob 10. uri, ob 11. uri imajo start mladinci, mastersi, amaterji in ženske, ob 13. uri pa najmočnejši tekmovalci v kategoriji pod 23 let ter elite. Kamniška proga je po mnenju tekmovalcev ena izmed tehnično naj bolj zahtevnih in težkih prog. Start in cilj sta pri kavarni Veronika, potem pa se odpeljejo kolesarji proti Žalam in čez Kalvarijo na Mili vrh. Nato sledi najbolj atraktiven in zanimiv del po stari kamniški skakalnici v Streliški ulici in nazaj v center mesta. Tekmovalci vozijo več krogov, odvisno od kategorije, v katero spadajo. Malo spodbude in glasnega navijanja s strani gledalcev si zelo želijo, zato vse lepo vabimo,da si v nedeljskem dopoldnevu pridete ogledati tekmovalce v vseh kategorijah, posebno pa še domače fante. Organizacija take dirke je zelo zahtevna in odgovorna, obenem pa zahteva velika finančna sredstva. Vse to nam uspe ob pomoči našega generalnega pokrovitelja Calcita iz Stahovice, ter mnogih drugih, ki nam z veseljem priskočijo na pomoč. Ob tej priliki se jim lepo zahvaljujemo. Še en Kamničan v slovenski reprezentanci Stalnemu članu slovenske reprezentance v cross countrvu, iz kamniške občine Luku Kodri se je v letošnjem letu v kategoriji mladinci pridružil še Mohor Vrhovnik iz Tunjic. Dijak tretjega letnika gimnazije v Kamniku trenira in tekmuje v cross countrv četrto leto. Lansko sezono je osvojil 1. mesto v slovenskem pokalu v vzponu. To je seštevek pe- Zanimive poslikave keramičnih ploščic P-—- V teh dneh se v Galeriji Pika na Glav- *Vl| H /\ nem trgu 9 zaključuje razstava likov- nih del, ki so nastala na koloniji K3; 3 x K pomeni Kamnik, keramika in kolonija. Razstava pomeni prispevek društva Pika k praznovanju 150-letnice kamniške keramike. Vse leto bodo namreč poudarjali ustvarjanje v keramiki in vodili delavnice V maju pripravljajo delavnice poslikave uporabne keramike, v avgustu pa bodo v sodelovanju z Eti Svit jubilej počastili še z razstavo o tradiciji keramične industrije v Kamniku. Umetniki Nataša Prestor, Agata Pa-vlovec, Anja Fabiani, Barbara Kastelet, Dušan Sterle in Igor Pokom, ki so na ogled postavili vsak po tri dela, so pod pokroviteljstvom Gorenja notranja oprema in Galerije Pika preizkusili za slikarje manj običajne podlage in barve - slikali so na keramične ploščice. Dela so nastala v novembru 2004 in januarju 2005 v ateljeju odprtih vrat. Obiskovalci so pokazali zanimanje za manj znano tehniko, nekaj pa jih je tudi prijelo za čopič in so sami ustvarili miniaturo. Poslikava keramike je za umetnike stalen in večplasten izziv, saj je zelo odvisna od zaključnih tehnoloških postopkov žganja v industriji, načina uporabe barve in njenih temeljnih lastnosti, tehnike poslikave in še tih tekem vzponov na Blegoš, Pohorje, Vojsko, Krim in Rakovec. Po letošnjem zelo dobrem začetku na tekmah v slovenskem pokalu, ga je selektor Primož Štrancar uvrstil v slovensko državno rezentanco. Mohor je z reprezentanco prvič startal na 2. tekmi za pokal l.iquigas 2005 v italijanskem Nallsu. Pokal Liquigas je najmočnejši pokal v spomladanskem delu tekmvanj. Na tekmi so nastopili vsi najboljši gorski kolesarji iz. Evrope (Julien Absalon iz Francije - olimpijski zmagovalec iz. Aten ,E). Na teh tekmah se že pokaže pripravljenost posameznih ekip in tekmovalcev. V Nallsu je tekmovalo 450 tekmovalcev iz 11 držav. Mohor je zasedel 20. mesto pri starejših mladincih, Luka Kodra pa 10. mesto v svoji kategoriji. V soboto, 9. aprila, na 3. tekmi za pokal Liquigas v Lucci blizu Firenc je v izrednih, skoraj zimskih, razmerah, dežju in vetru Mohor osvojil odlično 13. mesto, Luka pa 8. mesto. Takoj po tekmi se je slovenska državna reprezentanca preselila v Grotte di Oastro v bližini Rima, kjer je bilo italijansko zimsko državno prvenstvo v cross countrvu. Tekma je potekala v pravih zimskih razmerah. Med tekmo je ves čas deževalo. Najboljši uspeh pri Slovencih je dosegla tekmovalka iz Črnega vrha Nina I lomovee. Osvojila je naslov italijanske državne prvakinje v kategoriji pod 23 let in je tako odlično po-metla z vsemi tekmovalkami iz več držav. Mohor je v svoji kategoriji osvojil 11. mesto in bil z. svojim rezultatom zelo zadovoljen. Luka Kodra je bil v skupini pod 23 let, kjer nastopa letos prvič, najbolje uvrščen Slovenec in je zasedel 9. mesto. Na zadnji tekmi za pokal Licjitigas v Chics d Alpagu blizu Belluna so tekmovali v zimskem neurju. Izredno težko progo je dodatno otežilo še močno deževje z vetrom in tekmovalci so morali iztisniti iz sebe res zadnje atome moči, da so prišli o cilja. Mohor in Luka sta v svojih kategorijah zasedla zelo dobro 11. mesto. Tekmovalci so z urniki tekmovanj zelo zasedeni in veliko odsotni od pouka. Luka in Mohor obiskujeta gimnazijo ŠCRM v Kamniku, kjer imajo dovolj razumevanja in podpore za razvoj njunega športa in se vsem na šoli ob tem zahvaljujeta. vd Za delo na zanimivem področju sistemov za pridobivanje električne energije iz sončnih celic zaposlimo ELEKTROTEHNIKA za nedoločen čas. Nekaj prakse zaželeno. Pisne ponudbe na naslov: Kon Tiki Šolar d.o.o. Ljubljanska 21 K, Duplica, jA 1240 Kamnik J=d Inf. po telefonu 041/705-894 Kon Tiki B3ED« SOI.AKNA TEHNIKA Poslikane keramične ploščice so slike, ki kažejo možne poti v estetiki uporabne keramike in posredno v estetiki prostora. Nastale slike je možno s klasičnimi postopki vgraditi v ambicnt, tako opremljen prostor pa daje občutek enkratnosti in trajnosti, zato postaja tudi pri nas vse bolj cenjen. VERA MEJAČ MALI (K i LASI Instruiram matematiko in fiziko. Tel.: 723-H1-57, 041/322-571, OSI/359-483. Iščemo osebo Poslovna kartica MasterCard vam omogoči preprosto plačevanj« i denarjem . r podjetja tako doma kot tudi v tujini. Z njo boste lahko plačevali na 40.000 ' -% prodajnih mestih v Sloveniji in več kot 24 milijonih prodajnih mestih po svetu. Porabo poravnate enkrat na mesec, kar vam omogoča odlog plačila obveznosti do enega meseca brez obresti.Tako boste vedno imeli preprost pregled nad poslovnimi izdatki vašega podjetja z mesečnimi obvestili o opravljenih transakcijah. Poslovna kartica MasterCard |e prava izbira za finančno poslovanje vašega podjetja. Več informacij poiščite v svoji banki. Mactbrf^m NEKATERIH STVARI SE NE DA KUPITI. ZA VSE OSTALO JE TU MASTERCARD. www.sam.si WA Mercator Center Kamnik Vas pričakuje s prijetnimi dogajanji v mesecu maju vsak petek ob 17. uri 13. maja tematska delavnica Izdelaj mo si pravega papirnatega zmaja, 20. maja delavnica Potiskajmo pomladni prtiček, 27. maja igrana predstava z ustvarjalno delavnico z naslovom Te sladke lizike. Sobota. 14. maj, od 11. do 13. ure Coca-Cola športna akademija Dragi ljubitelji športa! Osvežite se s Coca-Colo in sodelujte pri projektu Coca-Cola športna akademija. Če ste stari od 10 do 18 let, si lahko prosti čas polepšate z nogometnimi treningi, na dan prireditve pa se srečate z enim izmed znanih slovenskih nogometašev. Sobota. 21. maj, od 10. do 12. ure Ansambel Viharnik, harmonikarski orkester in Podokničar Ugodna ponudba za vaš piknik! Konjska pivska klobasa postrežno, cena za kg, MDK, Ljubljana 799r Odpiralni časi: od ponedeljka do sobote od 8. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih od 8. do 13. ure. Posebna ponudba velja od 12. 5. do 24. 5. 2005!