i \jLji^viii.n.n. Ali res potrebujemo nadzor? V prejšnji številki Naše skup-nosti sem na željo novega občin-skega vodstva objavil prispevek o situaciji okrog sprememb v gozdarstvu, predvsem z željo. da bi bili lastniki gozdov informi-rani in da bi tudi trezno ravnali. Na isti strani je bila objavljena polemika g. Dolinška, ki sicer ni polemika, ker se ne nenaša di-rektno na moja izvajanja, je pa v njej več netočnosti, da ne re- čem zlonamernih podtikanj, na katera moram odgovoriti. • Podatki o tem, za kaj se po-rabijo sredstva, ki se odtegujejo lastnikom gozdov od prodanega lesa. so bili vseskozi javni in več-krat predstavljeni na zborih last-nikov gozdov. Na kratko bom skušal predstaviti. v kakšen na-men se je oziroma se uporablja ta denar. Strukturna poraba: - gozdno gojitvena in varstvena dela, odkazilo in načrtovanje 14.4% - prispevek za gozdne ceste 3,0% - obveznozdruževanjenaravnirepublike 3.0% - upravnoprodajnarežija 14,6% Skupaj: 35,0% Obrazložil bom samo porabo pod prvo in drugo postavko, tret-ja je obveza, četrta pa nastopi pri vsaki prodaji in bo tudi v bodoče seveda v konkurenci na prostem tržišču. Letno opravimo v enotah Gro-suplje in Ivančna Gorica, ki zaje-majo vse površine gozdov, s ka-terimi gospodari GG Ljubljana v občini Grosuplje, nego (čišče-nje in redčenje) mladih gozdov na površini 300 ha. Tako so vsi mladi gozdovi do starostne faze drogovnjaka vsaj dvakrat v 10 le-tih negovani, kar se vidi v gozdu na vsakem koraku. S tem je zago-tovljena kvaliteta bodočega goz-da in pravilna sestava drevesnih vrst. Pozgodovanje na tem ob-močju v glavnem ni potrebno, ker je možno s pravilnim ravna-njem z gozdom zagotoviti narav-no obnovo, ki je veliko boljša od umetne sadnje. Vseeno letno po-sadimo 15 do 20 tisoč sadik. Gozdarji smo na območju ome-njenih enot občine Grosuplje po-leg rednega vzdrževanja gozdnih prometnic zgradili od leta 1976. ko je nastala sedanja organizacij-ska oblika 45 km gozdnih kami-onskih cest bodisi kot novograd-nje bodisi rekonstrukcije gozd-nih poti. Nadalje je bilo zgrajenih oziroma obnovljenih preko 30 km gozdnih vlak. Toliko k pripombi, kam je šel denar v višini 17,4% od prodajne cene lesa. • Na ugotovitev g. Dolinška. da želimo ustanoviti novo po-djetje GOZD, odgovarjam pritr-dilno, vendar moram pripomniti, da to ne bo javno podjetje, am-pak izvajalsko. Poslovalo bo na prostem trgu in je ustanovitev seveda naša stvar. G. Dolinšek je napravil primer-javo med številom zaposlenih na površino gozda pri nas in Z. Evropi. pri tem izračunu pa po-mešal jabolka in hruške z name-nom. da je dobil zanimiv rezul-tat: pri nas gozdar na 300 ha, v Z. Evropi gozdar na 10.000 ha. Na GG Ljubljana je dejansko zaposlenih še 450 delavcev. ven-dar je od teh več kot polovico sekačev. da o vseh ostalih, ki de-lajo v družbenih gozdovih, odku-pu in prodaji itd., niti ne govo-rim. Nimajo nobene zveze z ob-veznostmi, ki jih plačujejo lastni-ki gozdov. Objektivna primerja- va je možna samo z našimi revir-nimi gozdarji, od katerih vsak obvladuje 3.000 ha drobnolastni-ških gozdov. s tem da za razliko od gozdarja v Z. Evropi opravi še vse odkazilo ter vodi dela pri go-jitvi, varstvu, gradnji in vzdrže-vanju gozdnih prometnic. • O novem zakonu o gozdovih se bo seveda odločal slovenski parlament, ki bo presodil po-membnost strokovnega dela v gozdu. • Na GG Ljubljana smo se le-tos spomladi odločili. da zaradi racionalizacije ukinemo vse služ-bene avtomobile, čeprav je jasno, da kilometrina za vožnjo po gozdnih cestah ne zadošča niti za popravila. Za področje Grosuplja so bile odprodane na podlagi uradne cenitve 4 iztrošene katre in ena NIVA in nič drugega, ter je namigovanje v polemiki brez osnove. • Še podatek o izkoriščenem gozdnem etatu: Grosuplje (1982-1990) etat 144.688 m3 dejanski posek 145.149 m3 odstotek 100 Ivančna Gorica (1984-1990) etat 95.315 m3 dejanski posek 90.471 m3 odstotek 95 Dejansko torej ne presegamo izračunanega etata, kije že sicer za 20% nižji od prirastka v goz-dovih. Če g. Dolinšek ne verjame na-šim podatkom.jih lahko dobipri občinski inšpekciji. nikakor pa ni korektno, da objavlja izmišlje-ne številke z namenom, da bi bla-til gozdarje in zavajal javnost. Za zaključek naj zapišem. da smo gozdarji sedaj kot državni sovržniki št. 1 tarča napadov ne-katerih predstavnikov SKZ, se-veda z določenim namenom. Pri-pravljeni smo sprejeti objektivno kritiko, kernismo breznapak, ni-kakor pa ne blatenja z lažnimi podatki. Naj povem še. da od vsega začetka viosko cenim pri-zadevanja SKZ za pomoč kme-tom, ker predobro poznam njiho-ve težave. nikakor pa se ne stri-njarn, da nekateri njihovi pred-stavniki na tak način nabirajo točke. TONE MIKLAVČIČ