r Največji tiovemki dnevnik mik L v Združenih državah Vejja za vse leto ... $6.00 I Za pol leta.....13.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA list ^slovenskih .delavcev v Ameriki. TELEFON: CHelsea 3—5878 NO. 208, — STEV. 208. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 The largest Slovenian Daily in the United States. o IiroeJ every day except Sundays and legal Holidays, 75,000 Readers.' feaa^Basii________ TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER, 4, 1931. — PETEK, 4. SEPTEMBRA 1931 VOLUME XXXIX. - LETNIK XXXIX. NOVI KABINET JE PRISEGEL KRALJU ALEKSANDRU NOVA USTAVA BO STOPILA V VELJAVO PO VOLITVAH KI SE BODO VRŠILE JESENI Kabinet je resigniral, toda kralj ga je takoj sprejel zopet nazaj. — Nova ustava je slična stari; razlikuje se od nje le v tem, da bo imel parlament dve zbornici. — Volitve se bodo vršile pozno jeseni ali pa zgodaj spomladi. — Kralj je zato odpravil diktaturo, ker se je prepričal, da mu je narod stal na strani v njegovih prizadevanjih. BEOGRAD, Jugoslavija, 3. septembra. — Jugoslavija je praznovala danes prvi dan ustavne via-de izza časa, ko je bil kralj Aleksander začetkom leta 1 929 uvedel diktaturo. Ljudstvo je povsem mirno sprejelo proklama-cijo, ki jo je izdal kralj sinoči po važni kabinetni seji. V proglasu je rečeno, da je narod uvrnjena ustavna vlada. Poročila, da se bo nekaj takega zgodilo, so krožila med prebivalstvom že izza meseca julija. Danes dopoldne je ministrski predsednik Zivko— vič formalno predložil kralju resignacijo svojik mi-j nistrov, čemur je sledilo kratko posvetovanje. FCralj 1 je nato naročil Zivkoviču, naj stvori novo vlado, na-' kar mu je Živkovič predložil dosedanji seznam ministrov, in kralj ga je nemudoma potrdil. Narod je izvedel o odpravi diktaturi iz uradnega glasila. Ob treh zjutraj so bili že povem mestu nabiti plakati, ki so oznanjali veselo novico. PEOGRAD, J ugoslavija, 3. septembra. — Nova ustava je skoro popolnoma slična dosedanji. Od nje se razlikuje le v tem, da določa za parlament dve zbornici, namreč poslansko zbornico in senat. Soglasno z novo ustavo so sodniki neodvisni in jih ni mogoče odstaviti. Značilo pa je, da bo ta določba uveljavljena šele po preteku petih let. Ustava jamči osebno svobodo, enakopravnost veroizpovedi, tajnost pisem, brzojavov in telefonskih pogovorov, svobodo časopisja in pravico zborovanja. Kot organizacija za telesno vežbanje je priznan edinole Sokol. Nova ustava bo stopila v veljavo po splošnih volitvah. Do volitev bodo merodajni dekreti, ki jih bo izdal kralj od časa do časa. Zaenkrat se še ne ve, kdaj se bodo vršile volitve, če bodo svobodne in če bo dovoljeno starim političnim strankam postaviti svoje kandidate. Po Beogradu se govori, da bodo volitve pozno jeseni ali pa zgodaj spomladi. Ce bodo volitve poštene in če ne bo vlada izvajala na volivce nobenega pritiska, se bodo hrvatski pristaši Pribičeviča in Mačka združili s pristaši bivše sfbske Davidoviče ve stranke ter bodo tvorili v par lamentu močno opozicijo. Ko so ministri prisegli kralju zvestobo, je izdal slednji manifest, v katerem pravi, da je zato odpravil diktaturo, ker se je v dveh letih dodobra prepričal, da je narod vestno, vztrajno in požrtvovalno sodeloval ž njim ter mu pomagal izvesti težke naloge. Splošno se pa govori, da je bil kralj k temu koraku prisiljen od vedno naraščujočega nezadovoljstva med Srbi in Hrvati, kojih najvišji cilj je politična neodvisnost. Nekateri tudi domnevajo, da je odpravil kralj diktaturo na pritisk Francije, kajti Francija noče biti zascitnica države, ki ima nekak fašistični ustroj. Pred otvoritvijo angl. parlamenta MORNARIŠKA VSTAJA V CHILE Moštvo, kateremu je bila plača znižana, je poslalo vladi . ultimatum. Položaj je skrajno resen. VALPARAISO. Chile, 2. sept. — Na bojnih ladjah, ki so zasidrane pri Coquimbo, je izbruhnil upor Mornarji so prisilili častnike, da so podpisali ultimatum in ga poslali -vladi. V ultiimatumu je rečeno, di mo-štivo ne bo trpelo skrčenja plač. Ko je bil ultimat podpisan, so se mornarji vrnili na svoja mesta, in vst/ija je bila končana. Častniki, katere so zaprli, so bili zopet izpuščeni. Vstaja se je najbrž že dolgo pripravljala, ter je potekla hitro in mirno. Poročila, ki prihajajo sem, nudijo le medlo sliko o položaju. Nekateri domnevajo, cta je položaj dostd bolj res:n kot gu pa skuša vlada pre-dočiti. GLAS NARODA" — Lirt slovenskega naroda v Ameriki I — Naročajte ga I POGODBA MED PIJEM IN BENIT0M Sporazum med vlado in Vatikanom je omogočil zopetno otvor jen je klubov Katoliške akcije. RIM, Italija, 3. septembra. — Pred tremi meseci je bil nastal med Vatikanom in italijanska vlado oster spor vslod delavnosti katoliškh klubov. Vlada je dala zapreti večino klubov Katoliške akcije. Včeraj je bila pa podpisana pogodba med papežem Pijem in laškim ministrskim predsednikom Mussolini jem. S podpisom te pogodbe se je spor končal, in klube Katoliške akcije so začeli zopet otvarjati. Katoliške mladinske organizacije j smejo zqpet začeti s svojim delova- ] njem, ki se pa mora omejevati iz- j ključno le na verske zadeve. V njih ne smejo gojiti telovadbe. PROF. MOULIN OBSOJEN NA DVE LETI JEČE Belgijski profesor je bil obsojen zaradi propagande, ne pa zaradi ruvanja proti državi. RIM, Italija, 3. septembra. — Pred posebnim vojaškim tribuna-Icm za zaščito države je bil končan proces proti mhdemu belgijskemu ! profesorju Moulinu in štirim njegovim tovarišem. Dva sta bila oproščena., trije, med njLmi, tudi Moulin, so bili cbsojeni na dve Isti ječe. Sc-dišče jih je spoznalo krivim širjenja škodjive propagande, do čim so bili sprva obtoženi ruvaja proti državi. Državni tožilec je zahteval za vsakega pet let je;e. V sodišču sta bila navzoča tudi belgijski poslanik in Mjoulinov oče, ki je bil tako razburjen, da je morali iti na hodnik, ko je začel sodnik citati obsodbo. RIM, liulija, 2. septembra. — Obsodba profesorja Moulina je povzročila veliko raaiburjenje po vsej POWERS IMA ŠE VEČ ŽRTEV NA VESTI Uradniki iščejo nadaljne grobove, v katerih je morilec pokopal svoje žrtve. — Usodepolno pismo. CLARKSBURG, W. Va., 3. sept. BALDWIN JE POZVAL SVOJE PRISTAŠE K DELU LONDON, Anglija, 3. septembra. — Stanley Baldwin, voditelj konservativne stranke in predsednik tajnega kraljevega sveta v novem koalicijskem kabinetu, je pozval danes konservativne člane parlamenta, naj podpirajo vse predloge, ki jih bo predložil kabinet za izboljšanje sedanjega finančnega položaja. —V kratkem bo za.:ela poslanska Ko so danes preiskovali lastnino . 2bomica zborovati, - je rekel Bald-morilca Harryja Powersa, so naleteli na r3zne stvari, iz kateriii je mogoče sklepati, da ima morilec razen dveh žensk in treh otrok še druge žrtve na svoji vesti. Na neki koverti je bilo zapisano "P 15"', spodaj pa "Graveyard" — pokopališče. Isto oznako so našli na pismih, ki i sta jih pisali Powersu Mrs. Eicher 1 in Mrs. Lemke. Možak je najbrž v:dil poseben in in natančen seznam svojih žrtev. Oznaka "P 15" je pri njem pomenila smrt. Njegova žena, ki mu je biki dose-daj zvesta, je izjavila danes, da nI nikdar slutila, da jo mož vara. Se-Beliiji. Ker je pa belgijska prince- 1 daJ bi za nič na svetu ne hotela, da -- - - - iranskega i to ga izpustili z ječe. sa Maria Jose žena prestolonasledniki Umberta, se bo najbrž zavzela zanj an prosila laškega kralja, naj ga pomiloati. Oblasti so mnenja, da je njegova wm — in to zborovanje bo eno raj-bolj važnih, obenem pa tudi eno najbolj kritičnih v naši zgodovini. Slehernega prosim, naj doprinese vsako, še tako veliko osebno žrtev in naj bo doložene^a dne nuvzoč ter naj nakloni vladi vso svoio podporo. — Ako boste zanemarjali svoje dolžnosti tekom te krize, bo to zelo nečastno za našo stranko, za naš skupni narodni interes pa utegne biti usodepolno. To svarilo konservativnega voditelja je bik> izdano, v času, ko nadaljuje kabinet svoj resen boj, da spraivl proračun v ravnotežje. Po bri ure trajajočem zborovanju je balo objavljeno, da se bodo sklepi tikali finanaijelnih vprašanj, to žena vedela o njegovih zločinih ozi-,5e Pfavi, da bodo pomenili nove žr roma je že vsaj morala kaj slutiti, ker je bil z nad sto ženskamo v pismeni zvezi. NEZAPOSLENI PROSIJO V BELI HIŠI ZA DELO WASHINGTON, D. C., 3. sept. — Vsak dan pride pred Belo hišo kak nezaposleni v namenu, da bo dobil delo. Prihajajo moški v razcapanih o-blekah ežnske in otroci ter prosijo če bi jim mogli dati kako delo. Najbolj potrebne pošljejo uradniki k dobrodelnim organizacijam, nekatere pa tudi k raznim državnim de-partmentom. Predsednika Hoover j a 9eveda noben prosilec ne vidi. Za to ircunreč skrbi Richard Jervis, člane tajne službe. Včeraj je bil pred vrati neki nezaposleni delavec in je tako glasno govoril, da ga je bilo slišati v Hooverjevo pisarno. DVANAJST MILIJONOV DELAVK V NEMČIJI B0LJŠEVIŠKA TRGOVINA Z INOZEMSTVOM Boljševiško glasilo 'Pravda' odločno obsoja stališče Združenih držav. Amerika j e sama na škodi. MOSKVA, Sovjetska Uniaj, 3. septembra. — Vladno glasilo "Pravda" je objavilo danes dolg članek, ki je naperjen proti sovjetskim nasprotnikom, katerih je posebno v Ameriki veliko število. — Amerika pozablja, — je rečeno v članku, — da škoduje v prvi vrsti sama sebi, ako noče trgovati s sovjetsko Unijo. — Vlada Združenih držav stav-Ija sovjetski trgovini neprestano o-vire. Druge države so v tem pogledu dosti bolj pametne, in trgovina ž njimi je v polnem svetju. — Srdite pretnje ameriških imperija! is tov ne bodo preplašile ruskih delavskih mas. Sovjetska Unija je dandanes dovolj močna, da za-more braniti svoje gospodarsko stališče na mednarodnem polju. NAD SEDEMDESET TISOČ POHABLJENIH VETERANOV NEZAPOSLENIH WASHINGTON, D. C., 3. sept, — E. C. Daibcork, narodni načelnik pohabljenih ameriških veteranov, je sporočil, da je v njegovi organizaciji 73,000 članov brez dela. ŠTIRJE MENIHI UTONILI OTTAWA, 3. septembra. — Včeraj so utonili v reki Ottawa štirje menihi dominikanskega reda. Prevrnil se jim je čoln, v katerem so se hoteli prepeljati preko reke. tve. Ministri upajo, da bo mogoče sklicati parlament že prihodnji to-rik, dasi bi bilo nemara umestno sklicanje še za nekaj dni odgoditi. Splošno se poudarja, da je bila današnja seja zelo uspešna, in o-blasti upajo, da ima vlada izborne izglede, da bo potegnila angleške finance iz zagate, ne da bi preveč obremenila že itak dosti obremenjenih davkoplačevalcev. Kakšen je rračrt nove vlade, se zaenkrat še ne ve, in se ne bo izvedelo prej, predno se sestane parlament. Najbrž bo ministrstvo takoj ob otvoritvi parlamenta zahtevalo zaupnico. Zveze bratovščine železniških strojevodij in kurjačev so sprejele danes resolucijo, v kateri odlo.-no protestirajo proti novi vladi ter zahtevajo sprejem povsem socialističnega upravnega načrta. Delavska stranka in strokovno-unijski kongres ne sineta prej mirovati, dokler se temeljito ne iz-premeni sedanji kreditni na^rt- Rečeno je bilo tudi. da se bodo delavci z vsemi silami borili proti kapitalistom, tako narodnim Kot mednarodnim. — Vse člane delavskih unij pozivamo —je rečeno v proglasu — naj napno vse sile, d» se enkrat za vselej preneha ljiibimka>nje s kapitalizmom ter se pomaga socijalizmu do veljave. J. H. Thomas Je odstopil kot tajnik bratovščine železničarjev še prej, predno so ga odslovili. Ko je dane; izvedel, da mu ne bodo dali nobene pokojnine, je bil strahovito jezen. — To je nečuveno, trdosrčno in osveteželjno. Kaj takega bi od železničarjev nikdar ne pričakoval. BIVŠI MINISTER IZSTOPIL IZ HITLERJEVE STRANKE BRAUNSCHWEIG, Nemnja, 3. septembra. — Anton Franzen, ki je bil nekoč navdušen Hitlerjev pristaš, je izstopil iz narodno-sorijali-stične stranke. Pred par tedni je bil Franzen naučili minister v prosti državi Braunschweig. DENARNA NAKAZILA--- BTRUN, Nemčija, 3. septembra. V Nemčiji je nad petintrideset mi- ttjov delavcev. Med njimi je dva- __________ _____ najst milijonov žensk. Potemtakem j soče telefonskih žte. Zahtevajo od-so v Nemčiji vsaka tretja ženska i stavltev govemerja in proces proti služi Mina svoj vsakdanji kruh. 1 civilnim gardistom. CENERALN ŠTRAJK _V SARAGOSI SARAGOSA, Španija, 2. septembra. — V protest proti ravnanju civilne gar^e, ki -je včeraj streljala na štrajfcujdče telefonske uslužbence, je bil proglašen danes generalni štrajk, o kafterem se ne ve, koliko časa bo trajal. Vse trgovine, gostilne in zabava-lišča, so zaprta. Bo mestnih ulicah patrulirajo civilne garde in vojai-štvo. Strajkarji so porezali na ti- CIKLON PRI LEEWARDSKEM OTOČJU HAVANA, Kuba, 2. septembra. — Vremenska opazovalnica je sporočila, da je izbruhnil v okolici Leeward otočja strašen ciklon ki se pomika v severcaapadni smeri proti Atlantskem oceanu. Lecwardsko toč je se nahaja ju-hovzhodno od Kube. AMERIŠKA LEGIJA ZA LIBERALNO POSTAVO LONG BEACH, Cal., 3. septembra. Na californijski državni konvenciji Ameriške Legije je bila sprejeta s pretežno verino glasov resolucija, naj se pozove kongres, da ustvari v Ameriki resnično zmernost. To se pa zamore zgoditi edinole potom temeljite izpremembe Volsteadove postave. ADVERTISE in -GLAS NARODA" IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKA2E NASTOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Din 500 _________________ 5 9.35 Din 1000 ____________ $ 18.50 Din Z500 ______________ * 45.75 Din 3000 __________5 54.60 Din 5000 _____S 90.50 Din 10,000 _________________ $180.00 V ITALUO Ur 100 _____________ I 5.75 Ur 200 --------------$11.30 Lir 300 ________516.80 Ur 500 ----527.40 Ur 1000 - 55425 IZPLAČILA V AMKRTftKTH DOLARJIH Pristojbini, znala 60 centov za vsako posamezno zilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, m $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $L—, za $100.—$2.—, za $200.—$4.—, za $300.—$5.25. Zft Izplačilo večjih metkov kot «on] navedbo, bodiM t lirah ali dolarjih, dovoljujemo to bolj to pogoje. Pri velikih lih priporočamo, dm m poprej i nam pismenim potom to (lede načina nakislla, Nujna nakazila izvršujemo po CABLE LETTER sa prtotoJMa« Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, H, T. Telephone B A relay J ODA" NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 4, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY in V. S. A. Owned and Published by •LOVENIC WlHimnNO COMPANY (A Corporation) L Benedik, Trema. of the corporation and addresses of above officers: Street. Borough of Manhattan,_New York Ctty. N. Y. "QLA8 NARODA (Yeiee et the People) ■rati Day Except Sundays and Holidays ■a oelo leto TeUa Ust In Kanado ■a pol ista -ia četrt leta Ameriko .Za New York: aa celo Isto $7.00 ..$6.00 I Za pol leta--------------$3.50 «$3JK> i za tnosemstro za celo leto----$7.00 ________41.50 Za pol leta ___________________________43.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Ohw Naroda" Izhaja vsaH dan traamM nedeljin pragolkor. PTf<«i brca podpisa In osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se bla-poroli poMljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, da m nmyn tudi prejinje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "QUI NARODA", tlS W. lSUi Street, New Yetfc, Nv X. Telephone: CHelsea S—3878 KONEC DIKTATURE Iz Jugoslavije poročajo, da je kralj Aleksander odpravil diktaturo, katera je bila ustanovljena začetkom leta 1929. Svetovna vojna je osvobodila Slovence in Hrvate izpod avstrijsko-madžarskega jarma, pridružili so se Sr-boem ter stvorrii ž njim vred edinstveno državo, ki je bila pa vse prej kot edinstvena. Dasi so živeli v svobodi, se niso mogli kar tako čez noe iznebiti čuta nesrečnega strankarstva, katero je avstrijski vladi omogočevalo, da jili je toliko časa vladala oziroma zatirala. Strasti stran k arstva so izbruhnile v svobodi še z večjo silo na dan, in tako se je zgodilo, da je bila Jugoslovan ska narodna skupščina tekom dolgih desetih let pozori-šee sramotenj, pretepov in slednjič celo umorov. Sosednje države, posebno pa Italija, so z naslado gledale to zmedo ter čakale prilike, kdaj se bodo okoristile žnjo. Kralju res ni kazalo drugega kot močno nategniti vladne vajeti in proglasiti diktaturo. Takoj po onem zgodovinskem proglasu je zavladal v Jugoslaviji že vsaj navidezen mir. Časopisje je bilo prisiljeno opustiti osebne napade ter objavljati splošna poročila. Meja med bivšimi avstrijski provincami je padla — Jugoslavija je bila razdeljena v devet banovin. Završile so se važne izpremembe v politični službi, država si je opomogla v finančnem oziru, ljudje so začeli spoznavati škodljivost napak, katerim so se prej s tako doslednostjo udajali. Kralj je ponovno obljubil, da bo diktatura odpravljena, karbitro se bo država na notranje utrdila. Jugoslovani so nestrpno pričakovali tega trenutka, ki je zares napočil v sredo zvečer. Ustavna vlada se bo obnovila z ustanovitvijo edinstvene in splošne jugoslovanske stranke. V bodoče ne bo ni-kakega govora več o Srbih, Hrvatih in Slovencih; pač pa edinole o Jugoslovanih. Hrvatje se bodo morali odreči svojim separatističnim ciljem ter delovati z ostalima dvema plemenoma za skup-no jugoslovansko stvar. Tudi Srbi ne bodo kot Srbi uživali nobene prednosti yeč, ampak bodo imeli kot Jugoslovani s Slovenci in Hrvatje iste pravice in iste dolžnosti. Ce se bodo nove odredbe obnesle, bo pokazala bodočnost. Če lie *bo miru in če se bodo obnovila stara nasprot-stra, se bo kralj zopet poslužil svoje pravice, razpustil bo parlament in ponovno proglasil diktatura DOJENČEK OBSOJEN NA 24 UR JEČE. 13 jodkšče v Mas tih Je te dni zanimivo sodbo. Obsodilo Je staro dete, nea&konske-neke »lufckJnJe, na pla-£Mo denarne globe, Mati Je namreč W otrokovem imenu tožila nekega ■dravaHca asa aliment«. Sodišče pa |e 4o>a wtetio in obsodilo tcttte-U* na 100 čeboekrvaJkih kron globe, ir primeru ne*rtertjjiva»tl asi 24 ur lHMieteqp torn je prttottU da njegov pMatt globe, ALI BEREJO LJUDJE IN SERA TE? Od- Ravnatelj neke velite švicarske tvrdke se je hotel prepričati, če ljudje inserate res berejo ali ne. ©am je nalašč sestavil ineerat, kjer je napravil več zgodovinskih, zemljepisnih in pravopisnih napak lin ta inserat je dal natisniti v več ve-1 likih ulistih. Takoj naslednjega dne je te dobil nekaj dopisov, čez 1 te-t dan pa že na kupe, vsega skupaj nad 4000, ktfer so se ljudje pritoževali nju) Asm, da deia tako taenit-j am tvrdka ttake napake v svojih o- t * * Iz Slovenije. i preje silila na travnik, kjer je pa-| sel bratec krave. Ker se je Tomaia-j čeva bali, da se ne bi otroku kaj I pripeUila, ga je vzela s sebo. Morala ga je s silo vleči do njive kjer je žela. Deklica je sedela blizu grmovja, ki mu pravijo "pri hrastih", do-čim je Tomažičeva žela na 30 m oddaljeni njivi. Uro pozneje je nenadoma opazila, da otroka ni več pri grmu. Mislila je, da je deklica odšla dcmov. Ko pa je prišla domov, ni bilo otroka nikjer. Preiskala je tudi vso okolico cerkve, a zaman. Njen mož Tomažič Franc je bil prav ta dan v službi v Storži ou kot lovski čuvaj in se je vrnil šele ponoči domov. Ko je izvedel, da je o- Gročna nesreča s samokresom. 17. avgusta popoldan se je odigrala v Vrzdencu strašna nesreča, ki je zahtevala življenje mlade de-klioc, malo starejšemu njenemu bra- i tu pa se je omračil um. Ker ima kmetsko ljudstvo ravno v tem času na polju največ dela, se stariši na kmetih cesto odločijo pu-sititi otroke doma, da jim pri delu ne delajo napotja. Tudi Potočnikovi, p. d. Štrbanovi iz Podgorice pri Vrzdencu so odšli v 17. avg. popoldan na. delo, otroka — 9-letnega deč- ; ka in 3-letno deklico — so pa pustili doma. Igrala sta se v gornji sobi in bratec je kmalu na nepojasnjen način prišel do starega zarja- , ____. . ... . , . . , . . . ^ ; , , 1 , i trok izginil, ga je sel iskat, toda brez velčga samokresa. Nic hudega sluteč . ^ , . . , , , . i uspeha. Drugega dne je iskala o- je nameni na svojo sestrico in pri- . . .. , „ . „ x x trok a vsa vas Baselj vendar ga niso tisnil na petelina. Na nesrečo }e bil samokres nabit, nenadoma je odjek- mogli najti. .. . ^ ,.„ . Šele naslednjega dne, na praznik nilo po sobi in ubogo dekletce je „ . _ . „ , j Velikega Šmarna je mamami To- mažič orožnikom, da je izginil otrok kriknilo in omahnilo. Projektil jo je zadel na levi strani spodnje čeljusti in izstopil v gornjem delu vratu pri levem ožesu. Ves obupan vsled strašnega dejanja ji je brat hotel pomagati in jo je napol nesel in napel vlekel v spodnji prostor v "hišo". iz velike rane je kri curkoma lila in na tleh je bilo kmalu vse krvavo. Nenadoma je pa stopila v sobo mati. (ki je, videč svojo hčerko ležati na tleh v mlaki krvi. takoj omedlela. Na fantovo vpitje so prihitele sosede, ki so pomagale ene materi, druge hčerki. Več ta čas je bilo "dekletce Se pri življenju, to-do vied izkrvavitve je po par minutah izdihnilo. na rokah jokaj ocih ženi. Nesreina mati se je kmalu zavedla in venomer jokala. Dečka, ki je povzročil vso nesrečo, je ves ta prizor tako pretresel, da je začel odbesedno noreti. Omračil se mu je um ob pogledu na vso krvavo mrtvo sestrico. Ubogo malo deklico so ob veliki udeležbi ljudstva .pokspali, dečku se -pa stanje pogasi boljša. Silen vihar nad Trebnjem. 21. avgusta dopoldne s? je nad Trebnjem nenadoma zbrala gruča temno-črnih oblakov, ki niso obetali nič dobrega. Stemnilo se je in Ijudc&vo je prestrašeno pričakovalo, kaj bo. Zazvonilo je plat zvona, kar je opozarjalo na bližajočo se nevarnost. Naenkrat je potegnil silen piš in nastal je vihar, kakršnega ne pomnijo najstarejši Trebanjci. Silen ciklon je dmvigal oblake prshu in povzročil strašen piš. Raz streh se je vsula opeka, zažvenketalo je steklo odprtih oken in podala so raz hiše tudi lesena okna (polkna>. V Trebnjem je podrlo dva kozoloa, ki stala stala ni samem in je posamezne dele neslo proč kakor perje. Občutne škodo je vihar povzročil na sadnem drevju. Tudi v sobah, kjer so bila odprta okna, je povzročil vihar mnogo škode. Vihar je nanese 1 prahu in smeti ter zaprašil vsak kot. Ciklon je divjal na srečo le nekaj minut. Škodo trpe skoro vsi lastniki hiš, katerim je pometalo raz strehe opeke in odtrgalo žlebove. Občutna škoda je ira sadnem drevju in pa na gospodarskih poslopjih, ki imajo slamnate strehe, Sam vihar jih je dvignil in pokazala so se gola rebra streh. Pogled po Trebnjem po viharju je bil strašen. Kupi strešne opeke pred vsako hišo, tu in tam na tleh ono, kupi slame in vej, in pa potoki vode, katere niso mogli vsled močnega naliva pozi nali kanali. Čim se je polegel vihar, si skoro na vsaki strehi opazil moških, ki so nameščali novo opeko. Kakor nam poročajo iz drugih krajev, je v okolici Čateža istočasno klestila huda tdča, iki je uničila dobesedno vse. Ljudje v naših krajih so obupani. Oškodovana in opu-stošena so jim bila polja po toči, zagospodarila je huda suša, ki je uničila še to, kar je pustila toča. ČHdovit doživljaj petletne deklice. Orožniki so pod vodstvom narednika Vidica zbrali bašeljske vašiane in ckolačane iz Pre dvora. Mač in Nove vasi in preiskali ves teren v ckclici Sv. Lovrenca in spodnje pobe; je Storžiča. Okoli 13. ure je našla reševalna ekspedicija orožniške patrulje deklico na kraju, ki mu STROJ NADOMEŠČA ROKE V javno in zasebno življenje čim dalje bolj prodira stroj kot nadomestilo za delo človeških rok. Tako si je gospodinjstvo že leta 1900 pomagalo kvečjemu s šivalnim strojem in mah j nim številom gospodinjskih priprav, ki bi zaslužile še ime stroja, n. pr. z mlinom za kavo, stro- i jem za sekljanje mesa, likaJnikom. j Danes si modernega gospodinjstva' že ne me rem o več misliti brez se-saflnlika za prah, električnega hladilnika, električine instalacije, električnega vetrila ali sušilnika za lase, pralnega stroja in kopalne peči. Avtomobil in motorno kolo, radio, gramofon in telefon izpopolnjujejo poleg neštev-lnih delno zelo zac-motanih kuhinjskih strojev, mehaničnih igrač in mehaničnih predmetov vsakdanje rabe inventar naših domov. Tu nastane veliko vprašanje, dali na«pravlja ta mehanizacija vsakdanjega življenja človeka srečnejšega kakor je bil še pred dobrimi 50 leti. Stuart Chase, znani socio -los, odgovarja na to vprašanje s tem, da dela stroje v prvi vrsti odgovorne za rastočo nervoznost sodobnih žena. Žena je bila nekoč vprežena v tisoče del, ki jih je morala iavršiti z lastnimi rokami. Za dolgočasenje ni imela časa. Danes jo js stroj razbremenil in če noče pnvijo po domače Frata ob prepa-; umreti cd dolgega, časa, si morž tz-du "Pčkio". Do otroka je prišel sam brati nov poklic, vdajati se mora Tomažič Franc, ki se je tudi udele- J vsakovrstnim športom, javnemu de-žil iskanja. j lu itd. Vprašanje je, ali ji ta novi I>eklica je bila v skrajni smrtni način življenja-bolje gr-di, bolj osre-nevarnosti in bi lahko padla v 40 m i čuje. Odgovori bodo v vsakem po-gloook prepad ali pa bi lahko umr- sameznem primeru drugačni, la radi onemoglcsti. Teren od Sv. T . . , . . . , . Istotako je z vprašanjem, ali nas Lovrenca do mesta, kjer so nasu o- . . ... ...... osrečuje pespesitev življenjskega troka, je zelo strm in smrtnoneva-. . „ . , . . ^ ^ ,. ......i tempa. Glavni, skoraj edini smoter rcn. Uboga deklica je bila zelo zej-i . . . J . . i mehanizacije je ta pospesitev, ki na m je prosila za vodo. Bala je ze : . . ^ . . J , . * . joostaja. od leta do leta blaznejsa, c:st-onemogla, rbiatna, sicer pa ne-, ^ .. , . • ■ . . ; Doziiveli smo v kratkem času razvoj poškodovana. sebi je imela sa- , , ^ , , t .. . ■ . , . „ od navadnega vlaka' do elek trie ne- mo tenko vrhno oblekeo. Samo sre- . Z , , ^ , ! ga brzea. avtomobil in motorno ko- tu je pripisati, da je ostala živa, oz.;. „ .. . , . . , . . Z lo, se ze umikata letalu, letalo se nepoškodovana. 1 J: , .. . ' ! bo vkratkem začelo umikali stra- Deklica je pripovedovala, da je' - , .. _ . , . ... . A ., \ . ! tcsferni raketi. Trlefon izgublja svoj Isla s polja proti travniku, kjer je RIBIČ MARTINEZ. od I>asel bratec krave. Ker je bilo že | mračno, je aašla. Prvo nož je zelo jokala in klicalavna pomoč, toda živa duša je ni slišala. Končno se je onemogla, zgrudila nad strmim prepadom in zaspala. Napad na sokolsko prireditev v Framu. Na Silvestrevojje Sokolsko društvo v Framu priredilo nr gostilni Turner igro in veselico. Ves program se je razvijal v najlepšem redu, dokler okoli 23. ure niso prihrumeli v gostilno 21-letni kolarski .pomočnik Joe Grošelj, 26-letni delavec Ludvik Blaži5, 36-letni delavec Martin Šku-rej, izzivati in razgrajati. Kljub temu se je predstava v redu zaključila. Ko pa so mu pred polnočjo Sokoli pričeli pripravljati prostor za ples, so &e razgrajači spet pričeli ruvati. Med neko dekiamacijo o polnoči pa je Jože Grcšelj napadel načelnika Sokola Rudolfa Vabiča in ga s pomočjo Ludvika Blažiča hotel za-basti z nežem, kar pa je še v zadnjem trenutku preprečil Vabičev brat Maks. Ko so nato reditelji hoteli sprarviti razgrajače iz gostilne, je že omenjeni Blažič pograbil prazno steklenico za kislo vedo in udaril ž njo Maksa Vabi čar tako močen po giavi, da se je onesvestil. Ostali razigrajači so razbili razno posodo in tako napravili za 504 Din škode, šele po skupnem nastopu se je prirediteljem posrečilo razgrajače vreči na cesto in za njimi zapreti vrata Vendar še vedno nisi mirovali. Poiskali so kode in z njimi razbili vse šipe na oknih in tako gostilničarju spet povzročili za 812 Din škode. Vsi omenjeni razgrajači so stali te dni pred sodnikom dr. Lenartom. Obtožnico je zastopal državni prav-dnik dr. Jančič. Zagovarjali so se, da so bali pijani. Sodnik je Obsodil Orošlja na 8 mesecev, Blažiča na 8 mesecev, Čpureja na 3 mesece, La-hapa na 2 meseca strogega zapora. , pomen pred radiem. Vsepovsod se osebno moč nademešča z mehanič- no. hitrejšo; žigice nam ne zadoš- Včasi sem vam že katero povedal o Martinezu, lovcu vseh lovcev in ribiču vseh ribičev, kar jih živi v gorenjem delu države New York. Navzlic svojim letom je še krepak mežak. Pri moči ga držita jaga in lov in pa neke čudne medicine, katere začne že navsezgodaj pokušati in brez katerih nikamor ne gre. Ko sva se letos zopet sestala, me je precej čudno pogledal in me takoj nahrulil, rekoč: — Kaj pa pišeš, da sem že vse zobe izgubil? Če že pišeš, piši renico, ne pa luži. Vseh zob pa še nisem izgub:!, vidiš, da ne. Po teh besedah je segel v hlačni Ijenje: z dehm v pisarni ali tovarni, goji svoj domači vrti:ek. poprav-Iju v domu, se vozi z avtomobilom, motornim kolesom, cestno železnico, posluša radio, telefonira, obiskuje kinematografe, čita časnike, pleše jazz, igra kvarte, rešuj 2 križaljke. si privosčuje nedeljski poiitek v družbi mas, obiskuje nogemetne tekme in druge športne prireditve, preživlja svoj dopust sredi enako preobloženih in nervoznih ljudi, z vožnjami v železnicah in avtobusih je v skupnih kuhinjah, Samoanec: prideluje svoj taro, kuha«, gradi čolne, se vozi spretno s kanujem, ribari, pripravlja kopro. si gradi lastni dom in utira p^ti skozi gozdove plava, pleše svoje izrazite plese, pr-je, snubaoi. se udeležuje raznih ceremonij, potuje po otočju. "Kakor vidimo", — zaklju:uje Chase, — *'je moderni človek bolj zaposlen cd Samcunca in ima. manj mežnosti, da se izzivi. Morda ima možnost, da nekega dne obogati in vstopi v krog odličnejše družbe, kjer so mu postavljene širše meje. Vendar bi Samc-ancu, v kolikor se tiče splošnega razvoja vseh ljudi, skoraj dal prednost". ( čajp več, imeti moramo vžigalnike. Aparati za britje in polnilna peresa, električni klavir in gramofon nadomeščata prejšnje priprave, ki so zahtevale v iste svrhe večje u-porabe človeške energije in več ča-sa. Mnogi vidijo v tem štedenju s telesno silo in časom možnost za boljšo izrabo duševnih sil, pot d;, čistejše kulture, ki naj objame vse človeštvo, ter opozarjajo na krasote, ki jih ustvarja moderna tehnika, in cele nove umetnosti (fotografija; zvočni film), dalje na ležji dostop, 1130 111 priletel v ložc ™ neko žensko ki ga ima danes večja masa člove-1 v prvi TrstL Arlist in dama fta ze* lo resno poškodovana. Va*banque je bil specialist v akrobatski zvijači, pri kateri se je moral zavihteti z vrvi v kupoli cirkusa na trapec. Po smrtnem skoku je mož cbvisel v zraku, v resnici pa ga je držala nevidna elastika. Pri uesodnem skoku je Vabanque uporabljal nevo elastiko, ki se je KRUT SMRTNI SKOK V kodanjskem cirkusu Schumann se. je te dni primerila strahovita nesreča. Nemški akrobat Valban-que, spravim imen~m Munschkitz. j je treščil s cirkuške kupole na ?em- Pred kratkim se je pripetila v. ***** t€ga jim * leto ^ Prepove-Bašlju nad Kranjem nesreča, ki jei^ Zahajati v Poravnati razburila vso vas in okolico. Izginil! ** m0raJ0 tudi ^ nastalo škodo, je otrok, ki so ga iskali par dni in končno našli nad strmim prepadom. Alojzija Tomažii je poročena s cerkovnikom pri Sv. Lovrencu, na SAMOMOR ,V RAKVI. Trgovec Franc Fefaer iz Devecser-ja je sklenil izvršiti samomor, ker hribu severno od Bail j a. Tam ima1 mu jetotta pobegnila* žena. Kupil si je male njive, kjer ima posejan oves in nasajen krompir. Sama gospodinji, mod pa je cerkovnik in lovski čuvaj pod Sfcortičem. Pretekle dni okoli 18. ure je odšla Totmm Ak^Ja tet ms. s seboj je vaeia petletno pwtoefco. Ta je rakav in spal v njej štirideset noči. Konec proMega tedna pa je razpostavil okahi nakve 0*e6e in jih za-ftgal. potem je legel med deske in si zabodel nal v »ce. Naslednji dan so «a našli mrtvega wtradl izkrvavitve. štva do kulturnih vrednot ( s pomočjo ogromnih knjižnic, koncertnih prostorov, kinematografov, predavanj po radiu v lastnam domu). To je vse res, toda po drugi strani ne smemo pozabiti, da naša doba n. pr. ni več sposobna delati in vztrajati dalj časa na kakšni umetnini, da se večina plastik proizvaja kot množestveni artikel, da se življenje bila preveč raztegnila, kar mu je človeštva vedno bolj nivelira in da prineslo pogubo. Artistu je komaj 24 samosvoja osebnost čim dalje težje let, kar & t»olj povečuje njegovo prihaja do veljave. tragiko. Stuart Chase je napravil sledečo primerjavo med življenjem civiliziranega človeka in neeblizanega sa-moanskega divjaka. Civiiiziranec izpolnjuje svoje živ- Naročite se na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah. VSE ONE ROJAKE SIROM ZDRUZENIH DRŽAV IN KANADE, KI SE NIMAJO PRI . NAS VLOG, VABIMO. DA SE PRIDRUŽIJO NAŠIM MNOGOŠTEVILNIM VLAGATELJEM Denar je pri nas varno naložen in ga za-morejo vlagatelji dvigniti takoj, brez vsake odpovedi, kar je v mnogih slučajih ■zelo važno. Vloge obrestujemo po 4% Sakser State Bank NEW YORK, N. T. žep ter izbral izmed razne ropotije velik čokan in mi ga pokazal: — Vidiš, to je zadnji. Nisem ga izgubil, še vedno ga imam. •Ko je nanesla b:seda na ribe. ml je vsako jutro sproti zatrjeval, da mi jih bo zvečer prinesel. — Škoda, da že včera.j nisi prišel — mi je rekel prvi dan — včeraj sem jih toliko nalovii, da sem jih kar strani metal. Vsi mački pj Ziberšah so jih siti. Toda tisti teden, ko sem bil jaz gori, Martinez ni imel sreče. To se pravo, sreh) je že imel, samo vedno je prišla kaka stvar vmes, da demev ni prinesel neb^ne. Enkrat so mu v v:do padle, drugič jih je v iraglici pozabil, tretjič se mu je žakelj strgal, četrtič sam ne vem, kajje bilo. petič jih je zopet pozabil, šestič mu je pa voda odnesla žakelj, v katerem so bile ribe. četudi je bil žakelj h čolnu z devetimi debelimi cveki pribit. Ja. saj pravim, tam gori so hude vode. in če ni vrag. ti najde Martinez izgovor, da mu mora^ verjeti. — No, saj riba tudi ni vse. — je rekel— včasi Je tudi pijača dobra. Na, pij! Pckusil serru in še enkrat moram reči. da ima Martinez strašno močne medicine. Z-.Thul je kozarček, ga cbrnil proti luči ter mu govoril v slavo in čast: — Močno mora biti, če ni močn:>, ni nič. K3r js manj kot sto dvajset prufov so pomije. Vsč-, kar je m3nj kot stedvajset, ali recimo stope tin-dvajset prufov, je -škodljiva zu žeio-dec in obisti. Pet Matijevih kuki-jev vsako jutro in tri štamperle tac-ga-le, pa si za cel dan podprt ln podkovan. Martinez že ve. kaj govori, kajti Martinez n;kdar ne laže. Vse tisto, kar ti pove, da je doživel rtu svejih neštevilnih lovskih pohodih. mu meras brezpogojno verjeti. Pa tudi povedati zna tako. da je izključen vsak dvom. — No, če ga ti ne boš. — je rekel — ga bom }2Z. Praviš, da je mo:an? Jubet. da je mečan. Čakaj, ti bom povedal, kaj se mi je zadnjič zgodilo. Sam sem s:del v čolnu in lovil vse jutro in vse popoldne. Malo dolgočas je bilo, ker ni hotela nobena prijeti. Sam ne vem, ali so se mrhe ženile, ali kaj. Veš, kad-ar se riba ženi, ne porajta za rrva. ampak ji roje vse druge misli po glavi. Tako sedim in premišljujem vse sorte stvari: kdaj bomo šli na zuj-cc. kdaj na jelene in kda.j bomo šli gori proti canadski meji gledat medveda. Sclnce je pripekalo, žeja me je mučila, pa sem si s tem-le tukaj pomagal, da je bilo za prestati. Ko se je solnce bližalo zatonu, sem začel nevcijen pospravljati svoje stvari. Ko potegnem rajno iz vod:, i se mi je na vso m=č zasmilil črviček. . ki je ves dan zastenj vabil plen. pa ni revež ničes?«? privabil. — Oh, mi-j dva pa res nimava sreče, — sem dejal ?rvu — smola naju preganja, da nikoli tako. Še malo sem ga imel v steklenici, pa mi ni dalo srce, era bi vse sam popil. Tako žalostno me j je gledal črviček, da sem mu ga mo-( ral dati pol glažka. Oh, kako me je j živalica hvaležno pogledula in ka ko slastno je zacmckala s svojim jezičkom. Nato sem zopet vrgel lajno s črvom v vodo in odveslal pioU bregn. Naenkrat se je pa čoln sunkoma stresel. Voda se je strašno vzvalovila. neko čudno pljuskanje in rjovenje sem slišal, in skoro tako čudno mi je bilo pri srcu kot mi je bilo takrat ko sva se pred sedemnajstimi leti z medvedom metala. — Kaj pa je to za en satanski bullo? — sem pomislil ln pogledal naokrog. Voda je valovila, čoki je pokal, lajna je bila napeta ko struna. Vse moči zberem in potegnem lajno iz vode. In kao vidim? Nemara ne boš verjel, kar ti bom zdaj le povedal, toda. kar je res, je res. črv, ki je bil prej tako ponižen in pohleven, je držal z zobmi za vrat petnajst funtov težko ribo. ki se ga je na vse mogoče načine otepala-, toda zastonj: moja pijača je dala .črvu potrebno moč in korajžo, da je ni izpustil. Tako mi je pripovedoval Martinez. in ljudje, ki ga poznajo, pravijo. da nikdar ne laže. kadar o ribata govori. "OLA'S i« A « O D A " FRAN LAJUŠ: Prance Čolnar je stopil na hodni*. tam je že čakal stražar v visoki kučmi in Je rožljal s težkim šopom ključev. Vrata celice so ostala farno priprla, kc sta odšla. Na levo po hodniku, potem spet ra levo skazi stražniško sobo. Kako nizek glas ima stražar. To bo menda samo tukaj v jetnišnici. Jr.unaj s svojimi ss mu že da govoriti drugače, gotovo, vsaj za nijan-so višji in svetlejši bo. Potem pa sta s stražarjem obstala koncem trakta pred zadnjimi vrati. Stražar je stopil nazaj, pogledal je skozi malo štiri ogla to li-nlco na vratih, in je potrkal. Samo z glavo je zamahnil proti sobi, kc je odprl. Zdaj bo treba pred upravnika, je pomislil France čolnar in se je zruvnal. Malo neroden je stopil čez prag. Bog, saj je vse preveč svetlobe v tej sobi. Dvoje širokih prostornih miz se je razkoraščalo v svetlem p'.ostoru. On pa je zdaj tako med mrakom, samo noč je še pri srcu, ves je stisnjen ob stene. Teh miz bi ca lahko bi o sram. Pogledal je čez papirje na mizi, tam sedi človek, majhen in sključen. pred njim leži odprta knjiga, kakor jih imajo po pisarnah. Ni se ozrl, ko vstopila s stražarjem, 0:1 je upravnik vajen je tehle obiskov s stražarji in jetniki. Stražar re je postavil malo zadaj, na desni od Čolnarja, molčala sta oba Samo da je Francetu Čolnarju č<*z čas postalo težko, saj ni bilo nič F^-ebnega, le za velikim oknom z železnim križem je zagledal dve vrni prostran trg, vse križem so hodili ljudje. Ampak to j? bilo samo mimogrede. Stražar je zakašljal, majhne kakor slepe sk?lcče oči upravniko-vc se vsesale vanj. Čez čas je upravnik vstal, komaj malo so se ustavile skeleče oči na Čolnarju. Stopite tja, na levo. Tam je vaše :ne to. Ne. ne, saj ni mogoče, da bi, ta sivi brezbarvni glas... Samo malo dA bi bil dober. Upravnikova roka se je dvigala počasi, suha in kocina sta je obvsse-la v. zraku. Skeleče oči so šle mimo Franceta Čolnarja. France Čolnar je sklonil glavo in sc je primaknil bliže h kotu. Ra- CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilc iimiini uortm KNJIGARNI HAS KARODA mt M VMk CELICA ST. 4 zumel je ukaz in vse, kar je bilo z njim Ni mogel stisniti pesti, ničesar ni zmogel, v njem ni bilo ničesar več. Številka štiri, pritličje. Marija, je to težko, in zadaj stojita dve vrsti kostanjev m še dalje 1-odi j o ljudje vse križem po širokem trgu. Bog ve kaJco je odhajal iz sobe — ' Saj je vseeno, človek ne sme misliti na nooeno reč." In mrak, sko-rc še gostejši od noči, je planil vanj ko je stopil v celico. Čul je. kako je rožljal stražar s šopom ljučev, potem je zaječal zapah. France Čolnar se je za hip domislil domače zidanice — stražar je spet zakašljal, njegovi koraki so se po malem raz-g ubili. France Čolnar je bil zdaj sam s seboj in s svojo celico. Spočetka je začutil samo neki poseben vonj; to bo po plesnobi, je pomislil. In zdelo se mu je, da je v tem vonju, ki ga je polna celica in hodnik in vse ti'.to strašno molčeče zldovje, čisto majhen. Komaj za številko štiri se je zganilo topo v njem. Ne, ne, tako ni mogoče živeti, niti v celici ne, o Bog! Begal je sem in tja, drobnih pet korakov okoli zložene postelje. Domislil se je, kako so ga zvečer pripeljali v celico. Njegova obleka je dišala še po svežem zraku, samo nekaj studa je bilo v njem pred tem temnim in tesnim, ki so ga zaprli vanj. O, zdaj pa je treba živeti v tem t?snem in temnem, to bo hudo. Živeti. Obstal je. Tiha je bila celica, stene so molčale, ničesar ni.... In on je skrčil roke, celo telo s? je zbralo v tej sivi molčečnosti za eno s**mo barsdo. Sedel je na postelj, | na oguljeno odejo z razcefranimi i rofccvi. Pregledal je celico, ivlje-1 nje v njem je trepetalo ko neviden slap morda pa se le zgane še kaj v stvareh ki so okoli njega. Zaječal je, obraz je stisnil med dlani, o Jezus, čisto med dlani. Počasi pa še šlo mimo njega, nu>rda je spolzela med prsti solza, ki je ni čutil, tako je pač s človekom najbrž veslej, kar pride naj-hujše nad njega. Vstal je. Vlažen mraz ga je spre-ietel, malo bo spet treba hoditi, takle hlad je že neprijeten. Mimo okna je prišel stražar, čisto na tihem je pogledal v oelioo, in j France Čolnar ga je zagledal šele, I ko je stražarjeva senca za temnila belo liso na steni. Spogledala sta se, stražar je šel dalje. Zdaj šele je France Čolnar prav "apazil belo svetlo liso na steni. To j bc solnce, je pomislil, zunaj še sije solnce. Menda so se ob tej prepolni misli zgenile ustnice same. Čul je tiho izgovorjeno besedo, po-s'ttsal je svoj lastni šepet. Solnce. da solnce. In zdel se je samemu sebi smešen In nebogljen, ko je po-1 mislil, da mu je ostala cd vsega le šc ta lisa. Zmerom bo čez dan na zadnji steni, nič se ne bo premaknila, ne naprej ne nazaj, na hodniku je steklo motno, komaj za tale šop svetlobe je njegova. Na koncu hodnika je zarožljalo s ključi, čul je škripanje vrat, najbrž je spet stražar koga iz celice u Mali Oglasi imajo velik uspeh i poklical, da sta šla. Nerazločni koraki, razsekljani nizki glasovi so raztrgali tišino. Prisluhnil je, o, tukaj se je treba pomeniti z vsemi glasovi, z vsemi koraki, z mimobežnim pogled etn straiarjev in s tihim molčanjem vseh reči. Samo z zidovi ne, na nje se ne da misliti nikakor. V zidovih je tiha groza, človek je zmerom plašen otrok med njimi. Ne, ne, on ne -bo mislil na nje. Treba je le ukreniti da ga ne ubijajo s svojo sivo molčečnostjo. In spet se je ozrl na motni plamen svetlobe, potem pa je z očmi obšel ves ozki prostor. Da, pod okencem je miza, šibka je, nič kaj dobra v rog ah In starem križu, z njo bo že kaj opravka, kadar bodo zidovi pretesni. In popisana je, bogve koliko jih je slonelo nad njo. Marsikaj so -ji zaupali. Kraj nje je posoda 7. vodo, majhen pokrov čez in lonček. In še dalje je romal z očmi; tam je še peč in na steni nekak papir; najbrž bo pravilnik, orume-nel je, po robeh je že ves teman cd starosti in tesnobe v celici. Potegnil je klop izza mize — glej tudi ta je tukaj! — in jo je prenesel k steni; da ne bo stena tako prarna in glasna, si je rekel na tihem. Vzpel se je na njo in si od blizu ogledal rumeni papir na steni. Jetniški pravilnik Pod strogo kaznijo je prepovedan vsak poskus samomora. Dalje ni čital, roka in koleni sta mu omahnili. Kdo je zapisal tisto besede? Saj ni treba, da se je tako začelo z u-kazi v pravilniku, s kako malo reč-jo naj bi začeli, vsaj od začetka s čim malim! Pomaknil se je počasi vstran s klopi, pod pravilnikom ni bilo mogoče sedeti. Pomislil je na zaprte tovariše, tudi nad njimi visi orumenel papir. Zunaj so spet zarožljali ključi. Glasovi so odjeknili v tihem somraku. Potem koraki in tišina. France Čolnar je šel z roko čez celo, morda zbriše ona nekaj te strašne tišine spred oči. In samo, da bi imel še kaj opravka v celici, se je ozrl na klop ob steni. Ponese-sem jo zvazaj pod -mizo; ne, ne pod mizo nazaj gotovo ne, si je takoj pregovarjal. Ali niti koraka ni napravil, tako brez vsega je obstal pri robu postelje. Tedaj pa je potrkal nekdo iz celice na oni strani, šestkrat, sedemkrat, tik pod pravilnikom. Podrgnil si je prste; kako so mu naenkrat odreveneli! Prestopil se je k steni, gledal jo je od blizu, potem pa je razklenil roke in je obe dlani položil na zid. Čisto brez smisla, tako čudovito brez smisla. Na steno je spet potrkalo, on je držal roke na njej, utihnilo je čez časa pa je slišal še dvoje močnih u-darcev. Narahlo so mu zdrsele roke navzdol. Zdaj je udaril oni tam po steni dvakrat s pestjo, si je rekel na tihem. "Seveda faz pa sem položil le roke na steno. Ampak tako Jih nisem potožil še nikoli." In ko je. .tako poqtisiil, se Je nasmejal sunkovito in z zadržanimi solzami: Ne, ne, saj nisem tako sam v tej oelld! Kupite vsako Jed posebej — pa boste za Table d'Hote Obed dosti plačali. . . Tudi HlektrOca je ceneja v večjih množinah NEW YORK SLOVT po svojih izbor nih Table d'Hote obedih...dobra obilna hrana po zmerni ceni. Tak obed bi veljal dosti več, če bi morali kupiti vsako jed posebej. % Naše nove cene omogočajo cene jo uporabo večje množine elektrike v vašem domu vsak mesec. Čimveč toka rabite, tem-manj stane vsaka edinica. Čimveč električnih priprav se pozlužujete, tem manj stane obratovanje vsake posamezne. Po prvih 15 kilovatnih urah je sedaj cena 5 centov namesto 7 centov za kilovatno uro — znižanje 28%. Te nove cene so bile uveljavljene, da se pomaga tisočerim ljudem, ki se hočejo posluževati več električnih priprav. Zdaj laliko uporabite kolikor hočete svetilk, da imate vse sobe svetle in privlačne... imate lahko vse električne štedilce dela, pa za morete biti v bistvu vseeno varčni. Električni tok naj opravi trdo delo v vašem domu—kajti obila uporaba toka po novih cenah je resnično štedenje. THE NEW YORK EDISON COMPANY BROOKLYN EDISON COMPANY', INC. THE -UNITED ELECTRIC LIGHT AND POWER COMPANY NEW YORK AND QUEENS ELECTRIC LIGHT AND POWER COMPANY GROZOVIT UMOR POD SV. GORAMI SAKSER STATE BANK SS COBTLANDT 8TKEKT NEW TOKK, N. T. posluje vsak delavnik od £.30 dop: do 6. popoldne. Za večjo' udobnost svojih klijentov, vsak pomidjek do 7. ura Št. Peter pod Sv. gorami, 22. avg. Naša mirna pokrajina ob vznožju Svetih gori, ki so daleč na okrog sloveča božja pot, živi svoje enolično, tihotne življenje. Le redkokdaj se primeri kak večji dogodek, ljudje imajo dovolj skrbi zaradi splošne gospodarske krize, .po kateri so hudo prizadeti tudi tukajšnji vinorodni kraji. Posebno zadnja leta je življenje prav tihotno. Ves ta mir pa je prerušila novica o grozovitem u-meru, ki je bil izvršen v neposredni okolici našega trga in so ga v podrobnostih razkrili šele pretekli četrtek. Strahotni dogodek, ki je mahoma razburil vse prebivalstvo daleč na okrog, je naslednji: Na malem posestvu precej na same ti je ogspodarrl France Ulčnik s svojo ženo Marijo. Njun sin France je pred leti odšel na Nizoeemsko kot rudar, sa se je pred osmimi meseci zopet vrnil domov. V Ulčnikovi hiši že od nekdaj ni bilo sloge med družino. Na dnevnem redu so t»n prepiri, posebno med obema zakoncema. Žena Je možu večkrat groaHa, da go bo špranja s sveta, mož pa je v odgover vedno dejal, da bo vge zažgal. Odkar se je sto France vrnil e Nizozemske, «o se večni prepiri le že povečali, ker je sin stat na strani matere. To je bil pravi pekel v družini. Sosedje so sploflno obsojali razprtije v Ulčnikovi družini in bila je posebno zadnje mesece splošna sodba, da tu ne bo srečnega konca. Katastrofa je res knndu sledila. Pred 14 dnetvi na večer je nastal požar v Ulčnikovi kleti in je malo poslopje našlo »gorelo do žal. Tisto noč pa je tudi iaginil posestnik-Ulčnik. Nobenega sledu nI bUo več sa njim in tako se je glasila Tfožroi sodba, da Je Ulčnkk res cam ImiU apetovano grožnjo nasproti ženi in nato izginil bogvekam. To sodbo Je Je že posebno podkrepil sin France, ki Je tskoj naslednji dan po-požaru pohitel k orefnSrom v fit. Peter ta iapovsdai, da Je nedrompo usta cm Prosil je tudi orožnike, naj pomagajo očeta iskati. Orožniki so seveda naj vestne j še izvršili svojo dolžnost, iskali so starega Ulčnika vseokrog, toda za možem ni bilo ne duha ne sluha. Že se je zdelo, da bo nestanek starega Ulčnika ostal za vedno ali vsaj za dolgo dobo nap^jasnj en, ko je zgolj naključuje davedlo do razkritja grozovitega zločina. Pred tremi dnevi je neki kmet iz Zagvja imel opravka v bližini Ulč-nlkcve domačije. Na nekem samotnem kralju v gozdu mu je udaril v nos strahoten smrad. Ko je le začel težavno pristopni kraj temeljiteje ogledovati, je na svojo grozo našel varno skrito razpadajoče »truplo — brez glave.... Takoj se je v njem vzbudil sum, da utegne to biti truplo posestnika Ulčnika, ki je nedvomno postal žrtev bestijalnega umora. Jadmo se Je odpraivil k orožnikom ln jim opisal najdbo. Orožniki so seveda nemudoma podali tjakaj in truplo zastražfli ter uvedli prve poizvedbe, obenem pa je bilo o zadevi Obveščeno tudi okrajno sodišče v Kozjem, odkoder Je v četrtek zjutraj prispela komisija ln izvršila najnatančnejši ogled. Kraj, kjer so našli raapapahlajoče truplo, je oddaljen poldrag kilometer od Ulčnikove hiše. na bregu, v sila težko dostopnem goadu. Truplo je ležalo v hostl, pokrito z grmič-jem. Po vestnem iskanju so našli kakih 70 metrov stran od trapla že glavo, ki je pričala o strašnem početju morilcev: čeljust je btia popolnoma odbita, koža z glave pa je bila docela posneta kakor s skal-pom, meso je%Uo vse razcefrano, file pa prerezane. Iz vsega tega aklepajo, da so morilci obdelovali nesrečnega Ulčnika najprej s topim predmetom po glavi, dokler nI obležal, nato pa so mu Slavo kratkomalo odrezali in jo sa- Seveda je sum umora takoj pads 1 predvsem rra pokojnikovo ženo in sina, ki so ju na kraju zločina in v hiši dolgo zasliševali. Komi sija je poslovala cela dva dneva. Ko pa je v petek dognala vse okolno-sii in zbrala potrebne podatke, je bila Ulčnikovi ženi in sinu napovedana aretacija. V petek so ju odgnali v preiskovalni zapor v Kozje, z njimi pa je moral tudi neki Anton Strmšek, o katerem sumijo, da je bil njun pcmagač. Splošno se domneva, da je bila za-snovateljica zločina Ulčnikova žena sama, ki je menda nagovorila sina, da je zažgal klet, nakar so očeta pobili in odnesli v skriti kraj, hoteč tako vse prepričati, da je požig izvršil stari Ulčnik in nato izginil. Pri zasliševanju so seveda vsi trije osumljenci trdovratno tajili vsako krivdo, toda počasi so se že pričeli zapletati, ker vse okoliščine pričajo zoper nje. Ljudstva ss t velikanskim ogorčenjem zgraža nad nezaslišnim zločinom in z napetostjo pričakuje rezultata preiskave, še bolj pa sodbe. FOZiV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list,* so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. —- Uprava "G. N." GROZNA RODBINSKA TRAGEDIJA V vasi Nedvedice na Morav-skem se je odigrala grozna rodbinska tragedija. Popoldne so šil o-troci mimo hišice 661etnega delavca Linharta Humpollčka in škod okno so opazili njegovo 371etno hčerko poročeno Prochaska daviti na postelji svojo 63 letno mater Frančiško. Dečki so zbežali od okna, eden je pa še videl kako je hči potegnila mater s postelje ln stlačila njeno truplo pod posteljo. Otroci so povedali odraslim, kaj so videli, in kmalu je vsa vas govorila o u-moru. Končno so zvedeli sa umor tudi orožniki, odšli so v Humpoli-čicov dom in našli na postelji pod pernico mrtvo njegovo ženo. Ta čas je bila morilka na pokopališču, kjer je naročila grobarju, naj izkoplje grob, češ, da je njena mati umrla. Orožniki so morilko takoj aretirali. Linhart Humpoliček se je vrnil pozno zvečer domov. Vse kaže, da je bil o umoru že prej obveščen. Spodil je vse ljudi, ki so se bili zbrali okrog hišice, m v izbi se je zaklenil z mrtvo ženo. Kmalu pa je zopet odšel z doma. Ta čas so orožniki nadaljevali preiskavo in zaslišali morilko. Izid preiskave še ni točno znan. Splošno se pa govori, da sta ravnala mož in hči z ženo ednesno materjo zek> grdo, pretepala sta jo in mučila. Skrivala tudi nista pred starko, da imata že več let ljubavno razmerje, ki ni ostalo brez posledic. Na svet sta prišla dva degenerirana c t roka. Pro-chazkova se je pred leti omoeila, toda s svojim možem Je živela samo en dan m eno noč, potem je pa zbežala nazaj k očetu. Ta strahotna slika moralne p ropal osti jasno priča, zakaj je bil umor izvršen. Zdi se, da je hotela stara Hum-poličkova razmerje med svojim možem in hčerko izdati, hči se je pa hotela priče svojih zločinov z očetom odkrižati. Drugi dan so truplo zadavljene starke obducira.il in ugotovili, da je bila še zdrava in da bi bila lahko še dolgo živela. Hči je z eno roko tiščala mater za grlo, z drugo ji je pa zatiskala usta in nos, dokler se uboga mati ni zadušila. Umorjena je imela po telesu več manjših ran, ker jo je hči po umoru še premetavala po tleh. Na posteljo jo je položila šele, ko je bila že trdno prepričana, da je mrtva. Ta čas, ko so truplo obducirall in zasliševali morilko, ki umor še vedno taji so pa našli v bližnjem kamnolomu grozno skaženo truplo Linharta Humplička, ki je bil zaposlen v kamnolomu kot delavec. Zgodaj zjutraj je prišel v kamnolom. vzel dinamitno patrono, si jo vtaknil v usta in zažgal. Olavo mu je od telesa popolnoma odtrgalo, grlo in gornji del trupla je dinamitna patrona strahovito raz-mesarila. Humvpoličkov samomor je prinesel nov dokaz, da je čutil starec tudi svojo krivdo na groznem zločinu svoje hčerke-ljubice. Da se izogne kazni, si je končal življenje. Strahotna rodbinska tragedija je razburila vso okolico tem bolj ker se raznašajo o umoru in samomoru ter vzrekih še fantastičnejši in groznejše vesti, nego je resničnost sama. Zakonca Humpoliček sta ime Vi poleg Prochazkove Se štiri odrasle otroke. PLJUČNICA ODPRAVILA SLADKORNO BOLEZEN V mestni bolnišnici Berlin-West-end so imeli zdravniki priliko opazovati, kako je neki 52-letni bolnik, ki je prestal pljučnico, ozdravel hkrati tudi od sladkorne bolezni. Ko je bila pljučnica končana, so izginfli tudi vsi znaki druge nadloge, ki je poprej grenila bolniku življenje. Prof. dr. Frtsd-rich Uknber meni glede na ta primer, da snovi, ki jih oddaja tekrv debt rekonvalescence po pljučnici, silno učinkujejo na trebušno slinavko, ki je popolnoma prerode ki usposobijo, da začne zopet normalno preaizmjaži tazulin, ki uravnava potrebo P° sladkorju v Človeškem organizmu. . . Visoko odlikovanje AIJčhfaMU Svetovnqgji šahovskega mojstra Aljehlna je pred kratkim sprejel v avdijanci danski kralj Kristijan 3L Pri tej priliki mu je p6d#01 odlikovanje Islandskega sokola, rad. kl se podeljuje odttčnUMn le ob 4aj-sedtejlh priložnostih. -Kralj -že je z Aljehlnom tudi dalj čno raagovarjal o "GLAS NARODA" NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 4, 1931 I ČAKAM TE! ROMAN IZ &YLIDUA. Za Glas Naroda priredil G. P. J je rekel KaTlo. — Via komaj vsako deteta grofevo besedo. Vseeno ji je bilo, kakšne načrte je bil napravil grof za bodočnost. Rekel Ji je, da se bo podal na Južno Tirclsko, toda ne sam, pač pa z ženo — seveda, če se bo do onega časa poročil. Pri tem Jo je ostro pogledal. Silva je povesila oil, stara baronica Je bila pa nadvse zadovoljna. Uverjena je bila, da se ji bo izpolnila najbolj vroč-a *dja. Prvi je vstopil Andrej in ponudil Silvi roko, ki je hotela sedeti poleg njega pri knnilu. Kario pa ni dovolil. On je hotel krmariti, dočim je Wilm rekel, da bo veslal. — Midva sva vaju porabila, gosta. Zdaj pa le mirno. Andrej je smeje ubogal učenca. Na ozkli klopid je sedel poleg Silve. ob vsakem najmanjšem stresi ji ju sta se dotaknili njuni tedesi Čoln je drčal po vodni gfcdini. Fanta sta govorila in se smejala ter n:sta niti opazila, da učitelj in sestra tako skrivnostno molita. Andrej je drhtel, kajti bližina lepega dekleta ga je omamljala. — Gospod doktor, zapojte kaj! — je vzkliknil Karlo in pričel vriskati. — Karlo! — kvaril. ga je karala Silva - Vse razpoloženje nam boš po-(Dalje prihodnjič.) VEČNA MLADOST Ves teden je neprestano deževalo. Caron je bil dežja prav vesel, kajti pridelki so bili pospravljeni, in zemlja je potrebovala moče. Silva se je dolgočasila, ker ni mogla nikamor. — Pa bi kuj slikala, — ji je prigovarjala mati. — Včasi te je slikanje aek> veselilo. Izza pomladi pa še nisi imela čopiča v rekah. — Nič me ne veseli, — Je cdvrnila zamišljeno. — Veš kaj, — se je vmešal Kario v pogovor. — Moje naloge mi pomagaj dciiU. Doktcr nama daje strašno težke naloge. — Pri tem je poredno pogledal Andreja. — Saj bi ti res nič ne škodilo, če bi se kaj naučila. To Je rekel Wilm in pocuknil učitelja za rokav. Vsi so se zasmejali, do:im je vzela Silva predlog zares. — Zgodovino bi se pra.v rada učila. — Imenitno! Potem boš nama pomagala! — je vzkliknil Karlo. — Zares, gospod doktor. Zgodovina me je že od nekdaj vesslila. Če | iska^ neki bi bili tako prijazni, boste videli, da bom pridna učenka. Andrej jo je začudeno pogledal. — Če mislite aares. gospodična, — je dejal. — Pri učenju ne pozan gospod nikake šale, — se je oglasil Wilm. Silva je bila pa že vsa prevzeta od misli, da se bo učila zgodovino. — Kaj, če bo pa prenehalo deževati? — je pripomnil Andrej smeje. Silva je zardela. — Ali dvomite o moji vztrajnosti, gosped doktor? Moje znanje je precej pomanjkljivo in zato se hočem uiiti. Kar sem rekla, sem rekla, in pri tem svojem sklepu ostanem. Ko je bil popcld-anski pouk končan in sta otroka delala nalogo, sta te Andrej in Silva lotila zgodovine. Oh, kako zanimivo je zna predavati. V hipu je bila ura koncarra. Silva se mu je zahvali>a z žarežim pogledom. — Kako je dovzetna za vse — si je mislil Andrej. — Takih učenk Je le malo. — Prisrčna hvala, gespod doktor, ker ste se toliko trudili in ste mi žrtvovali toliko svojega dragocenega časa. — To ni bila nobena žrtev. Baš nasprotno. Andrej ni lagal. Naravnost hrepenel je po času, ko jo bo zamogel zopet učiti in pri tem zreti v njen krasni obraz. Pogledi iz njenih temnih oči so mu zmedli glavo. Nekaj čudnega mu je stopilo na pet. Nekaj, kar je bilo tako močno in silno, da se ni mogel ustavljati. Bia je sreča, in bilo je trpljenje. Kdo ve, če je Silva slutiia, da je začel gojiti Andrej napram nji lrugačna čustva, kot jih običajno goji učitelj do svoje učenke? Sredi pouka sta vaikrat oba umolknila in se spogledala. Ona je skušal-a vzdržati njegev pogled, pa ni mogla. Zardela je in pogledala vstran. Slutila je in je bila skoro prepričana, da se je začel učitelj zanimati zanjo. Ta zavest jo je navdajala z velikim zadovoljstvom in veseljem. Uverjena je b:la, da je v dobri zaščiti pred grofom Ludorfom. Grofu se je vedno bolj izogibala, toliko poguma pa vseeno ni imela. da bi ga odslovil-a. Le o tem je bila trdno prepričana, da ne bo nikdar postala njegova žena. Ali je k temu spoznanju kaj pripomogel doktor Hammer? V mislih ju je večkrat primerjala, in njene simpatije so se bolj in bolj obračale na doktor j evo stran. Ugajali sta. ji njegova moč in postava, nadvse pa njegov pogled in izrazit Obraz. Vse, brez izjeme, je morala občudovati nra njem in kmalu je ugotovila, da ni še nikdar v žiVljenu sreoala takega človeka kot je on. Niti on, niti ona nista vedela, kako se je zgodilo. Družabne in stanovske ovire so padale med njima, in začela sta uvidGvatl, da je pouk le pretveza za popolno zbližanje. — Mama, nocoj bomo šli veslat, — se je oglasil Karlo. — Tudi ti si povabljena. — Za božjo voljo! — je vzkliknila baronica. Silva se je zasmejala. — Za ves svet bi ne spravili mame v čoln. — Saj nisem imel slabih namenov, — se je izgovarjal deček. — Vožnja v čolnu Je nekaj krasnega. Mamo sem hotel razveseliti, če pa noče, ne morem pomagati. — No, pa mene vzemi s seboj, — je predlagala Silva. — Malo več teže potrebujemo, ti si pa nekoliko prelahka. Vsi so se zasmejali z baronico vred. — In baš za-stran tega sta mene izbrala, poredneža. — Jas grem ž njima, — je rekla Silva. — Krasen veocr je nocoj. — Skoro bi te ne pustila. — če Je gospod doktor pri krmilu, se nam ni treba ničesar bati,_ Je pojasnil Wilm. — I, pa naj gre — se je oglasil baron. — Saj res ni nobene nevarnosti. — Ne, nobene nevarnosti ni, — je potrdila Silva in pogledala Andreja. — Gospod doktor, ne fantoma, pač pa vam se popolnoma zaupam. — Le čakaj, Silva, za to boš plačala, — ji Je zapretil Karlo. — Kaj pa misliš, da sva res tako neprevidna? Hotel Je skočiti k nji, toda ona mu Je ušla na verando, odkoder je atefcla v park. — Oh, to so otroci, — je vzdihovala baronica, in ponovno prosila Andreja, naj bo skrajno previden, ker bo imel take poredneie v čolnu. — Brez skrbi, baronica, — Je odvrnil. Par minut kasneje Je že korakal s Silvo po tenyal poti, vodea k Je- ?od tem naslovom piše v dunajskem listo *Neues Wiener Tagblatt' H. Jaworski to-le: "Gospod H. Wells, prerok med pisatelji, prerokuje, da bo kmalu prišel čas, ko bo človek "večno mlad". Pisatelj lahko prerokuje take stvari, toda za znanost je postala ta stvar realnost in resničnost. Res je sicer, da sedanja generacija ne bo še večno mlada, toda znanost regeneracije'* < obnove) in "pomladitve ' človeštva stalno napreduje in uspehi, ki jih bo znanost dosegla 1. 2031, bodo čisto drugačni kakor so uspehi 1. 1931. Po 'večni mladosti" so ljudje vseh časov vedno hrepeneli. Svečeniki, . učenjaka, alkimisti itd. so vedno poskušali to tajnost razjasniti. — ? Srednjeveški alkimisti so vedno "eliksir", ki naj vrne j človeku njegovo mladost. Staro-. epiptovski svečeniki so dajali star- I cem piti kri mladih žrtev. Neka ■ grofica pa se je kopala v krvi mla-d'h deklet, da ostane večno mlada. Moje delo pa se giblje v čisto erugem pravcu. Jaz pomlajam iz čipani organizem z vbrizganjem malih količin mladostne krvi; krvi pa ne vbrizgavam več kakor za žličico kave. Pomena krvi za organizem sicer še ne poznamo popolnoma, vemo pa le, da igra kri v organirmu velevažno vlogo. Beseda, "da je kri življenje", ni prazna. No gre pa za količino krvi, ki jo vbriznem, ampak za njeno kakovost. Vbrizgana kri mora ustrezati j "značaju"' krvi, ko.rr.or jo vbri-1 zgnem. Mikroskop nam pokaže, če t pripada bolnik isti krvni skupini kakor dajalec krvi ali ne. Dajalcu krvi odvzamem čisto majhno ko- ličino krvi. in po priprostem mehaničnem procesu steriliziran j a vbri-zgnem kri v bolnikove žile. Od 1. 1922 dalje smo vbrizgavali kri v žjle nekaj stotin bolnikov iz vseh slojev: prišli so študirani ljudje, delavci, moški in ženske. Učinek vbrizgavanja traja po več ali manj let, kakor je pač bolnik star. Po vbrizga van ju mlade krvi smo ugotovili na naših bolnikih, moških in ženskih, vse mogoče znake "po-rJajenja": pritisk krvi je padel, spomin se je okreinil, nespečnost je minila. Hoja je postala lahko mla-deniška, oči pa čiste in ognjevita Vse to pa dokazuje, da je starost bolezen, ki je ozdravljiva. Danes ni več nemogoče, da ne bi človek živel do svoje smrti brez znakov ostarelosti. Statistika dokazuje, da žive lju-d;e povprečno vedno dalje. Povprečna starost človeka je znašala v srednjem veku le 14 let; pred letom 1779 je znašala že 30 let. Do L 1881 se je dvignila na 40 let in dandanes je povprečna starost vedno višja, tako da znaša na Novi Zelandiji že 59 let. "Večne mladosti" sicer znanost še ne zna in ne more pričarati, odpraviti pa je že danes mogoče vse znake ostarelosti. In to je to. kar mi hočemo zaenkrat podaljšati človeku njegovo mladostno voljo do njegovih zadnjih dni. Iz starih ljudi se sicer ne t'a delati mladih, pač pa lahko o-mogočimo človeku, da preživi svoja stara leta brez bolečin in ne prilik staranja." To so sicer prav lepe in tolažilne besede, ampak zakon narave je le tak, da mora vse enkrat iti v kraj, kar je staro... POZOR, ROJAKI Iz naslova na listu, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte torajt da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov BU Je krasen večer. Po nebu so se podili rožnati oblaki in pihljal Je prijazen vetrlček ter narahlo upogibal vejevje. Koncem packa Je bilo jeaero. Fanta sta stekla naprej, odvezala čoln in pripravila vedla. CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushin COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Cu'.ig, A. Safttf Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis, Louis Banich ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph Bllsh, J. Bevčlč, Mrs. F. Launch, Andrew Spillar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich. J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich Waukegan, Jože Zelene KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND Steyer, J. Čeme Kitzmiller, Fr. Vodopivec MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular MINNESOTA Chisholm, Frank Gouže, Frank PuceU Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouže Gilbert. Louis Vessel Hibbing, John Povie Virginia, Frank Hrvatich MISSOURI St. Louis. A. Nabrccj MONTANA Klein, John R. Rom Roundup« M. M. P anion Washoe, L. Champa NEBRASKA Omaha, P. Broderick NEW YORK Gowanda, Karl 8trnJsha Little Falls, Frank OHIO Barberton, John Balant, Joe H.;i Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karlinger, Jacob Resnik, Math Slapnlk, Frank Zadnik Euclid, F. Bajt Girard. Anton Nagode Lorain, Louis Balant ln J. Kuirše NUes, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton KikelJ OREGON Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jakše Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro_ vanšek Crafton, Fr. Machek Export, G. Previč, Louis Zupan čič, A. SkerlJ Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank Fe renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz Krayn, Ant. TauželJ Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. Koprlvšek Midway, John Ž ust „ Moon Run. Frank Podmilšek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading. J. Pezdirc Steelton, A. Hren Unity Sta. ln okolico, J. SkerlJ, Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jovan Willock, J. Peternei UTAH Helper, Fr. Krebs WEST VIRGINIA Williams River, Anton Svet WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik ln Jos. Koren Sheboygan, John Zorman WEST ALUS ' Frank Skok WYOMING Rock Springs, Louis Taucher Mamondvllle, Joe RoUch KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. THE LARGEST SLOVENE DAILY in TJ. S. A. €€ 99 MOLITVENIK1 SVETA URA v platno vez._______________.90 v fino usnje vez ............ijo v najfinejše usnje vez 1.80 v najfinejše usnje trda vez .....................................1.80 SKRBI ZA DUŠO v platno vez................ .90 v fino usnje vez ............1.5* v najfinejše usnje vez 1.80 RAJSKI GLASOVI v platno vez. _______________ .80 v usnje vez...................lJSo v fino usnje vez.........1.50 v najfinejše usnje vez. 1.60 KVIŠKU SRCA v imitirano usnje vez. .60 v usnje vez...................80 v fino usnje vez.........1.— v najfinejše usnje vez. 1.20 v najfinejše usnje trda vez ....................................lJ»o v bel celluloid vez. ........1.20 NEBESA NAŠ DOM v ponarejeno..................1.— v najfinejše usnje vez 1.50 v najfinejše usnje trda vez ....................................1.80 5. septembra: St. L<>uis, Cherbourg, Hamburag Lapland. Cherbourg, Antwerpen Leviathan, Chertwjurg Volendam, Boulogne Bur Mer, Rotterdam 6. septembra: Bremen, Cherbourg. Bremen 7. septembra: ltesolute, Cherbourg, Hamburg 8. septembra: France, Havre 9. septembra: Vulcania, Trst Hamburg. Cherbourg, Hamburg Aquitania. Cherbourg America. Cherbourg, Hamburg 10. septembra: »Jenrral von Steuben, Boulogne Sur Mer. Bremen Columbus, Cherbourg, Bremen 11. septembra: He de France, Havre Majestic, Cherbourg I'ennland. Cherbourg, Antwerpen SiatenUam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam 12. septembra: Europu, Cherbourg, Bremen 14. septembra: Sierra Cordnba, Bremen 15. septembra: Cleveland, Cherbourg, Hamburg MARIJA VARHINJA ™ septemb-a: fino vez ............................1.20 lJ«ut«-hland. Cherbourg, Hamburg .. "V......................... -- Berengaria Cherbourg V lino usnje ....................I.D®, President Harding. Cherbourg. Hamburg 22. septembra: Bremen, Cherbourg, Bremen 23. septembra: New York, Cherbourg. Hamburg Mauretania, Cherbourg George Washington. Cherbourg, Hamburg 24. septembra: Berlin, Boulogne Sur Mer. Br em an 25. septembra: Saturnia, Trat Homeric. Cherbourg Rotterdam, Boulogne Sur Mer, Rot- tc r da 111 26. septembra: France. Havre L.eviathan, Cherbourg 28. septembra: t Kuro;-a, Cherbourg. Bremen , 31. septembra: * Albert Ratlin. Cherbourg, Hamburg Aqiiitana. Cherbourg President Harding, Cherbourg. Hamburg v najfinejše usnje trda vez .....................................1.60 Hrvatski molitveniki: Ctjeha starosti, fina ves. ........1-— najfinejfia ve« ..............1.60 8lava Hogu * mir ljudem, fina ve* 1.M nzJflneJS -ves ..............1.6« Zvončec nebeški, v platno.......80 fina ves ................ ....1.— Vlenae, najfinejša vea ..........1.0« Angleiki molitveniki: (n mladina) Child's Prajerbook: v barvaste platnice« vezano v belo kost Tesano ....... Come Unto Me ............................ fino vezano --------------------- Key of Heaven: fino vezano ___________________... v usnje vesano ............ v najfinejše usnje Tesano ... (Za odrasle) , .80 ,.1.10 .30 .35 .35 ,. 70 . .1.20 Key of Heaven: v celold fino vezano ............1.20 v celold najfinejši vez ........1.50 v fino usnje Tesano........ 1.50 Catholic Pocket Manna!: v fino usnje veaano ................1.30 Ave Maria: v dno nanje Tesano........1.40 POUČNE KNJIGE: Anglefiko slovensko berilo - — .... 2.— Angleftko-slov. tn slov. angi. slovar JM Amerika In Amerikanei (Trunk) . .5.— Angeljska sloiba ali nauk kako ae naj streže k av. mail.......... .10 Boj nalezljivim boleznim .......75 Cerkniško Jezero .................1.26 Domači iivinozdravnlk, trd. Tea. ..1.60 Domači iivinozdravnlk. broB. ____1.25 Domači zdravnik 90 Knalpa: 17. septembra: Dresden. Cherbourg, Bremen 18. septembra: Olympic, Cherbourg Belgenland, Cherbourg, Antwerpen Augustus, Napoll. Genova 19. septembra: Paris. Havre Milwaukee, Chrrbnurg. Hamburg Xew Amsterdam. Boulogne Sur Mor. Rotterdam 21. septembra: Reliance, Cherbourg. Hamburg 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pot aa Dotovanji na ogromnih Damtklh: FRANCE 8. sept; 26. sept. (5 P. M.) (7 P. M.) He de France 11. sept.; 2. okt. (7 P. M.); (10 P. M.) PARIS 19. sept.; 9. okt. (3 P. M.) (5 P. M.) Najkrajfta pot po ZeKxntct. Vsakdo Je ▼ ponebnl kabini z vsemi m>><1«rntml udobnostmi. — pijača in slavna francoska kuhinja.. Izredno nizke cene. Vprašajte kateregakoli pnoblaMenegm agenta FRENCH LINE 1» STATE STREET NEW YORK, N. Y. Kako se postane driavljan Z. D. JM» Solntenje........................ JO Kako se postane ameriški d rta v I Jan .15 Slike iz živalstva, trdo Tesana .. M Knjiga o dostojnem vedenja .... .50 Sluvenitka narodna Jugoslavija, Mellk 1. pretek 2. zvezek, 1—2 snoi46 .. ____1J0 -,..1.80 Kletarstvo (Skallekj) ...... ____2.00 Kratka srbska gramatika .... Kratka zgodovina Slovencev. Hrva- tov in Srbov M Kat. Katekizem ................ M Kubična Računica .........................75 Liberal izf m .................... Ljubavna in snuLilna pisma .....35 Vlaterija in eneriija ............1.25 Vflari* leta dr. Janeza Ev. Kreka .75 Mladeničem, I. xv............... JO Mladeničem, II. zv............. JO . . (oba zvezka skupaj JO) Mlekarstvo ......................1.— Nemftko-anjciefikl tolmač ........L40 Najboljša slov. Kuharica, 668 str. lepo rez. (Kallnšekj ..........i,— VemščMa brez učitelja: L del ...................... JI 2. del ...................... JO Nemško slovensko slovar.........2.25 Največji spisovnik IJubavnlh ln drugih pisem..................75 Slovensko nemški slovar.........1.— UJačen beton .................. JO Obrtno knjigovodstvo ............2JO Perotninarstvo, trd. vez. ........ 1.80 Perotninarstvo, broA. ............1J0 Prva čitanka .....................................75 Pravila za olike .............. M PriL rojevanja perila po iivotnl meri s vzorci ..................L— Psihične motnje na alkoboiskl pod- latf .........................71 Praktični računar ...............75 Pravo In revolucija (Pitamicj .. JO Predhodniki in Idejni utemelji ruskega idejalizma ..............lji Radio, osnovni pojmi Iz Radio tehnike, Tesano ............... broftlrano ....................l.7i Računar v kronski In dinarski to-U»tI ..........................7B Ročni slov.-italijanski in i tali- janski-slovenskl slovar ___.90 Ročni spi50vnih vsakovrstnih pisem ...... ............................ jo DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čila samo vato članstvo, pač pa ?ii Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE obrega 452 strani .............1J0 Spretna kuharica, trdo rezana ....110 Sveto Pismo stare ln nove zaveso, lepo tr..$5 JO Amerika, povsod doHra, daasa najbolje ..................... M Agitator (Kersnik) bro«. ...... JO \ndrej Hofer................... JO Beneška vedeievalka .......... JS Belgrajski biaer .....T.......... J5 Bell meeeaea ................... .40 Bele noči, mali junak .......... JO Balkansko.Tarika vojska ...... JO Balkanska vojska, a slikami .... .25 Boj in zmaga, povi.............. .20 Blagajna Velikega Tojtjde.......«0 Belfegor .......................................... jo Boy, roman .................... JS Buraka vojaka...................40 Beatin dnevnik ................ JO Boiičnl darovi.................. JS Boija pot na Bledn ............ JO Božja pot na Šmarni gori ______ JO Cankar: dreinlk Lenart, bro«.,. .70 Mimo UvlIeaJa ...... JM Romantično dole..... JO Cretke ....... Cesar Joief EL Cvetlu Čebeli« Črtico iz ilvUenJa m Drobiž, In rasa« spisal MUČlnsU J4 Darovana, zgodovinska pore Dekle Blza ............... Dalmatinske pove*! ....... Dolga roka ............... Do Ohrida In Bitolja..... JS JO .70 Knjig« pobijamo poitnin* pro«*« "GLAS NARODA9* 210 W. 18. St., New York