Zunanja naročila izvršuje točno po poštnem povzetju £. Jebentner knjigotržec v Ljubljani = Prešernove ulice št. 3 •- priporoča učne knjige za vse šole v najnovejših predpisanih izdajah ter vse druge ° šolske potrebščine. ° s® PlJAŠKI AIMANAH ZA [Elo 1907 / 8 . V LJUBLJANI 1907. Izdala «Eksekutiva slov. narodno-radikalnega dijaštva». . Uredil V. M. Zalar. — Natisnil A. Slatnar v Kamniku. Dodajamo s tem slovenskemu dijaštvu prvi * d i j aš k i, t. j. res iz dijaških vrst izišli koledar. Predobro vemo, da ne doseza one stopinje popolnosti, ki smo si jo sami želeli. Osobito se to tiče inform. dela. Ali pomisliti je treba, da je to šele začetek. V prihodnjih letnikih hočemo vse nedostatke odpraviti. Koledar je razdeljen — slično drugim dijaškim koledarjem — na dva dela: v in¬ formativnem delu smo skušali podati vsaj v glavnih obrisih informacije o šolah, katere naše dijaštvo pohaja (osobito o študiju na njih) ter o našem dijaštvu; članki pa ob¬ ravnavajo nekatera, ravno sedaj tudi za di¬ jaštvo bolj aktuelna vprašanja. — V kalen- dariju smo si dovolili — kakor je videti na prvi pogled — proti drugim koledarjem spre¬ membo: izpustili smo tiste brezpomembne, pogosto uprav eksotične godove ter uvrstili mesto njih spominske dneve, kar ima gotovo več praktične vrednosti. Zapovedanim praz¬ nikom pa smo koncem kalendarija odločili poseben odstavek. Ker vemo, da več ljudi več vidi in več ve, prosimo vsakogar, da nam blagohotno naznani svoje želje glede koledarja, da jih po možnosti v prihodnjih letnikih vpoštevamo. Že zdaj zahvaljujemo zato vsakogar na nje¬ govi prijaznosti. Zahvaljujemo pa tudi obenem vse one, ki so nam pomagali pri letošnjem delu za koledar, osobito cenj. pisatelje infor¬ macij in člankov. Uredništvo. V Ljubljani, meseca vel. srpana 1907. 1 : c: : s - Kalendarij, razdelitev ur, poštn? in kolk. pristojbine, vojaška dolžnost itd. Kimavec - September 1907 Citajte, naročajte, raz- ^ širjajte dijaški mesečnik ,,Um Za piski. Vinotok - Oktober 1907 Priglašajte se za člane .,Prosvete“ in njenih podružnic! Zap iški. Listopad - November 1907 Kupujte . , , , v korist nribk vsedijaski kolek .Radonu -1 Zapiski. Gruden - December 1907 Oskrbujte si svoje potrebščine le v odločno narodnih trgovinah I Zapiski. Prosinec - Januar 1908 Zbirajte knjige 3 a ljudske f^nji^nice „?rojveie'‘! Za/pisl-ti* Svečan - Februar 1908 1 S | 1620 začetek protireform. na češkem 9 N 10 P 11 T 12 S 13 Č 14 ; P 15 j S 1594 f komponist Giov. Pier. Palestrinal 1758 * Valentin Vodnik 1815* biskup J. J. Strossmayer; 1864 potrj. pravila,,Matice Sloven.“ 1670 prva sloven. gledališka predstava: 1864* anarh. pisatelj J. H. Makay 1849 f France Prešeren 1881 f ruski pisatelj Dostojevskij 1837" Puškin; 1904 zač. rus.-jap. vojne 1837 iznajditelj Edison 1814 av. orel zopet izobešen na ljubij. rot, 1809 * Ch.Darwin; 1883 f R. Wagner 1853 Lebergij. atentat na ces. Fr. Jož. I. 1781 f nem. estetik in pisatelj Lessing 16 S 171P 18 T I 19 S 20 6 21 P 22 S 23 : IV 24 P ! 25 T 26 : S 27 Č | 28 29 1834* naravoslovec Ernst Hackel 1600Giord. Bruno sežgan na grmadi 1564 f Martin Luther 1473 * astronom Nik. Kopernik 1693 * franc, filozof Voltaire 1846 * češki pesnik Svatopluk čech 1810 * klav. komponist Fr. Chopin 1677 f filozof Bar. Spinoza; 1685*komp. oratorijev in oper J. Fr. Handel 1820 izgnani jezuitjeiz Rusije in Poljske 1802 * franc, pisatelj Viktor Hugo 1823* franc, pisatelj Ernst Renan 1790 zavedena na Francoskem porotna sodišča Zbirajte prispevke za naša dijaška podporna društva! Sušeč - Marec 1908 Po praške češke uisoke šol?! Zapiski. Mali traven - April 1908 o P vsaki ja pdlik1 „11* SV, jll HM"! Za/pisslii. 1908 Vel. traven - Maj Vsak slovenski akademik Cnl/ftlo** t mora biti član jjvjUivUld. • Zapiski. Rožnik - Junij 1908 trgovinah le fabrikate slovanskega izvira! Zapiski. Mali srpan - Julij 1908 Rabite in razširjajte narodni kolek v prid ,.Družbi sv. Cirila in Metoda". Zap iški. Vel. srpan - Avgust 1908 Vstopajte v naša a^ademična društva; „^drijo", .Slovenijo", „7abor" ! Zapiski. Kimavec 1908 Vinotok G ° vori m°pVedno s i 0 yenščino! Listopad 1908 Gruden Razdelitev ur (Zi mssl-c.i tečaj). Raz delitev ur S! w 'O H c >0 ?ž cž S z ■* x p 'S g is O & •a | >§ 11 s, >2 š K 0 Q FL| >N P-, P> J W . ^ 3 j ^ g X* el cu >5 = P * = Js R tr (ži ^ ^ £ & o 'g ’ H o o J *5 cs: P G> P-. >s ' S ► f> © P, 0 > S M S o O! SS Oh H o rj c c S ^og^S>£;S-r;S. ^ n »2 s > s ® S 1 ,-, w. J '5 ffl Q Mo 1 © t» N>ti t W - 5 * S < £ 's '' s p, g ; \o . 0 ^ ~ Oj < O p >o cž cž .2 ^ c 'p 5 o «» -4 2 s S S o /W S* £ rO CŽ CŽ O J “ >S 2 > P & O 02 t> O H CB ~ 03 Z « a « 3 ■ 'c .2 K J : SC fc, • S Cž O 03 >0 O) -j-h >03 Sh > S Ph m m c o ^ ® .„ o 44 > S s § s i> K m > Listo pad Studeni HoeMBpun Listopad Listopad IioaopB Narjmnik Gruden Prosinac ^eKeMBpnft Prosinec Grudzien ^enaopL Hodownik Kolkove pristojbine, Kolki za pobotnice. 40 Vojaška dolžnost. Nikakor ni mogoče, našteti vse brezšte¬ vilne predpise, ki se tičejo vojaške službe; zato smo se omejili le na splošnejše infor¬ macije. Podrobnosti najde vsakdo v slučaju potrebe v dotičnih predpisih. V zamotanih slučajih pa je- najbolje, obrniti se na kako vojaško inform. pisarno. Pravico do enoletne vojaške službe imajo: 1. V armadi: absolventje višje srednje šole, (realke, gimnazije, viš. gospod, šole, uči¬ teljišča, trg. akademije in podobnih šol), če so šolo absolvirali do 1. vinotoka tega leta, v katerem so dosegli starost 21. let, (zrelostni izpit se ne zahteva), dalje oni, ki so napra¬ vili poseben izpit primernega obsega pred voj. zbor. poveljstvom. Enoletni prostovoljec si lahko izbere zbor, ne more si pa izbrati posadke. Službo je v splošnem treba nasto¬ piti vsaj do 1. vinotoka 24. leta svoje starosti. Slušatelji zdravilstva nastopajo polletno akt. službo najpozneje 1. mal. travna 25. leta svoje starosti; drugo polovico službe pa na¬ stopijo po svoji promociji kot zastopniki asi¬ stentov pri voj. zdrav, inštitutih, toda najpo¬ zneje do 1. mal. travna 28. leta svoje starosti, Kdor do te dobe ni dovršil svojih študij, mora odslužiti drugo polovico kakor ostali prostovoljci. Farmacevti, kateri so do 1. sušca nabor¬ nega leta absolvirali 6. razred sred. šole in napravili tirocinalni izpit, nastopajo službo kot diplomirani magistri farm. Kdor pa ne doseže diplome do 1. vinot. svojega 26. leta, zgubi to ugodnost. 41 Veterinarci, kateri so začeli študirati ži- vinozdravništvo vsaj do 1. sušca svojega na¬ bornega leta, nastopijo enoletno službo po dobitvi diploma. Kdor diploma ni dobil do 1 . vinot. svojega 24. leta, zgubi ugodnost eno¬ letne službe. Kdor ni napravil častniške skušnje, mora služiti še 2. leto (tudi na drž. stroške), ter obdrži lastnost enolet. prostovoljca; skušnjo lahko ponovi. — Pravico do enoletne službe izgubi, kdor je bil obsojen radi prestopka, storjenega iz dobičkarije, prestopka proti nravnosti ali zločina. II. Pri vojni mornarici: 1. redni slušatelji tehnike, stroj. tehn. oddelka; 2. absolventje viš. ind. šole, stroj. teh. oddelka; 3. slušatelji navtičnih šol. Kdor ima pravico, da služi pri vojakih le eno leto, mora oddati prošnjo, ki je kolka prosta, najpozneje do konca svečana (!) nabornega leta okrajnemu glavarstvu (v avto¬ nomnih mestih magistratu), v katerem ima domovinsko pravico, ali pa najpozneje na¬ borni komisiji pri glavnem (ne pri nakna¬ dnem!) naboru. Komur se je dovolilo, da gre k naboru drugje, ne v domačem kraju, mora kljub temu oddati prošnjo pri domačem okr. glavarstvu (oz. magistratu), nikakor pa ne šele pri naborni komisiji. Ce odda prošnjo šele pri glavnem na¬ boru, mora navesti zadosten vzrok, zakaj ni mogel vposlati prošnje že v svečanu. Izročiti mora prošnjo pred zdravniško preiskavo. Vsakdo najbolje stori, da opravi vse v sve¬ čanu, da pozneje nima sitnosti, kajti v slu¬ čaju zamude ne pomaga nobena prošnja, niti 42 na cesarja. Služiti se mora potem tri leta. Prošnja, ki jo mora vložiti vsak slov. dijak v slovenskem jeziku, naj se glasi približno takole: C. kr. okrajno glavarstvo (oz. slavni mestni magistrat) v N! Podpisanec prosi za pravico enoletne prostovoljne vojaške službe na državne (oz. na lastne) stroške z nastopom prezenčne službe v (pehotnem, topničarskem . . .) polku štev. ... v N. z dnem 1. vino¬ toka 19 . . (oz. pri medicincih: 1. malega travna 190 .) in prilaga: 1) spričevala (iz zavoda, ki mu sploh daje pravico do eno¬ letnega prostovoljstva, torej: ali potrdilo frekventacije z visoke šole, ali maturitetno spričevalo, ali spričevalo iz zadnjega razreda srednje šole). 2) Vstopni list (izdan od okr. glavarstva oz. magistrata). 3) Krstni list. Poleg tega: a) za prosilce na državne stroške: 4) ubožni list (da ga pristojna občina, potrdi župnik; potrebna je opomba, da prosilec ne zmore vplačati zneska 348 K). 5) Rodbinski popis (Familienausvveis, formularji se dobe po 2 h. v Blasnikovi tis¬ karni v Ljubljani, če jih nima v zalogi župnik, ki mora to listino tudi potrditi.) — b ) za pro¬ silce na lastne stroške: 6) Reverz (potrdilo očeta oz. varuha, da bo sin [varovanec] slu¬ žil na svoje stroške). Kdor prosi za enolet- ništvo pred 21. letom, mora priložiti tudi dovoljenje očetovo, da sme vstopiti k vojakom. O ugodnostih slušateljev vis. šol v dobi vojaške službe glej tozadevne naredbe v vi- sokoš. zbirkah zakonov, ki jih dobi vsakdo pri vsprejemu na visoko šolo. 43 Šolstvo. ®(23!3]t23©[§J(2]^Jf33l§3@© Visoke šole. S lovensko dijaštvo pohaja v večjem številu visoke šole na Dunaju, v Gradcu in v Pragi, kjer posebno v zadnjem času število slov. visokošoleev precej raste. V interesu slovenskih dijakov samih bi bilo želeti, da bi v kar največjem številu posečali češke visoke šole. Tam niso izpostavljeni — kakor je to na Dunaju in v Gradcu — šovinizmu nemško-nacijonalnih profesorjev, ki je pre¬ pogosto vzrok, da nadarjen in marljiv slov. dijak pri skušnji propade. Tudi v materi- jelnem oziru moremo Prago kot jako ceno mesto le priporočati. Res je sicer, da za sedaj skušnje napravljene iz nemščine na češki univerzi ne veljajo za naše srednje šole in da se iz slovenščine ne more tam napraviti izpita, ali juristi, tehniki in rnedi- cinci naj bi izključno študirali v Pragi in obrnili hrbet nam neprijaznim nemškim visokim šolam. — Komur razmere le ko¬ ličkaj dopuščajo, naj bi pogledal za kak tečaj v tujino, na kako francosko, angleško ali nemško visoko šolo, germanistom ter mo¬ dernim filologom je to skoro neobhodno potrebno. —V svojih informacijah — kar je čisto naravno — nismo mogli izčrpati pre¬ obširnega gradiva in se spuščati v podrob¬ nosti ; zato se bo treba marsikomu obrniti po svet k starejšemu tovarišu, ali pa v naše akademične organizacije, ki pojdejo vsakemu radevolje na roko. 47 1. Vseučilišče. Naše informacije o vseučilišču se tičejo ie juridične, filozofične in medicinske fakul¬ tete. Obstoja sicer še teološka fakulteta, ki se celo navaja vedno na prvem mestu, ali vse napredno dijaštvo je mnenja, da ta fa¬ kulteta ne spada na znanstveno učilišče, kakor je univerza, ker je omrežena z dog¬ mami, silabi in indeksi itd. ter se vsled tega ne more in ne sme svobodno znanstveno razvijati. Predvsem splošne informacije: Zimski tečaj traja od 1. vinotoka do četrtka pred cvetno nedeljo; letni prične v četrtek po Veliki noči ter konča zadnjega mal. srpana. Vpisuje se 8 dni pred in 8 dni po začetku tečaja; v tej dobi se oddajajo tudi prošnje za oproščenje kolegnine. Pri vpisovanju se je treba izkazati z zrelostnim spričevalom (ter ponekod z izkazom o vojaški službi, ki ga izgotovi okrajno glavarstvo oz. magistrat). Dalje je treba izpolniti dva nacijonala ter indeks. Kolegnina znaša za vsako tedensko uro na tečaj 2 K 10 vin., vpisnina enkrat za vselej 10 K. Od kolegnine je oproščen abiturijent, ki se izkaže z ubožnim ter z odličnim zrelostnim spričevalom; k prošnji se priloži še jeden nacijonal. V poznejših semestrih se mora prosilec izkazati z izvrst¬ nimi kolokvijskimi spričevali. A. Juridična fakulteta. Študij traja 8 tečajev ter ima sezidati trden teoretičen temelj v vseh strokah pravniške vede. Pravnik je sposoben za javno službo, če je z uspehom napravil tri državne izpite in sicer: 48 a) Historično-pravni. K temu je pripuščen v 4. in v 5. sem., kdor je v štirih semestrih poslušal skupno vsaj 72 ted. ur in sicer te predmete: rimsko (20 ur), cer¬ kveno (7 ur) in nemško pravo (10 ur), dalje avstrijsko zgodovino (5 ur) in na fll. fakul¬ teti praktično filozofijo (4 ure); z ostalimi 26 urami disponira poljubno. b) Sodni (j udi ci j e 1 ni). Za tega se zahteva absolutorij, ki ga je možno dobiti po 8. sem. Predmeti so: avstr, privatno pravo (18 ur), avstr. trg. in menično pravo (7 ur), avstr, civil. sod. proces (12 ur) in avstr. kaz. pravo in proces (10 ur). Izpit se lahko dela tudi že koncem 8. tečaja. c) Predmeti tretjega političnega iz¬ pita so: splošno in avstr. drž. pravo (5 ur), upravni nauk in avstr, upravno pravo (6 ur), narodno gospodarstvo in narodno gospod, politika (10 ur), finančna veda - z ozirom k avstr. fin. zakonodaji (5 ur). Doktorat pravniški. Da se ta do¬ seže, je treba po absolutoriju napraviti tri rigoroze. Vse tri rigoroze je treba napraviti na enem in istem vseučilišču. Pristojbina za vsakega znaša 120 K, promočna pristojbina tudi 120 K. B. Medicinska fakulteta ima nuditi slušatelju teoretično in praktično strokovno izobrazbo. Študij je precej naporen, absorbira skoro vse sile in je tudi precej drag (drage knjige, preparati, visoke pristojbine itd.), tako, da je revnim dijakom od dne do dne manj pristopen. Študij traja 10 semestrov, v katerih je treba imeti zapisanih najmanj po 20 ted. ur. Doktorat vsega zdravilstva doseže, kdor napravi tri rigoroze na enem in istem vse- 49 4 učilišču. Prvi se dela po 4. sem. iz splošne biologije, fizike, kemije, anatomije, histologije in fizologije. Drugi 6 semestrov po prvem iz patol. anatomije in histologije, splošne in poskusne patologije, farmakologije, notran- njega zdravilstva, otroškega zdravilstva in psihiatrije. Tretji iz kirurgije, porodništva in ginekologije, očesnega zdravilstva, dermato¬ logije, higiene in sodnega zdravilstva. Pri¬ stojbine so 120 K, 130 K, 140 K, ona za promocijo 120 K. C. Filozofiena fakulteta ima na eni strani gojiti vedo brez ozira na prakso, na drugi pa vzgajati srednješolske učitelje. Ti dve nalogi pa se dasta pogosto prav težko spojiti. Filozofske fakultete glavna napaka je njena nesistematičnost: dijak posluša kar hoče, profesor predava, kar in kakor hoče. Zato je bolj kot kje drugod treba, da se dijak obrne po svet k starejšemu tovarišu ali pa k profesorju samemu. — Kdor se priglasi k državni skušnji, mora dokazati, da je bil vsaj 7 sem. redni slušatelj na vseučilišču, od teh najmanj 5 sem. na filoz. fakulteti, dalje mora predložiti spričevalo o kolokvijih iz pedagogike, filozofije in higiene. Skupine predmetov so sledeče: a) Klas. filologija t. j. latinščina in grščina kot glavni predmet, poučevalni jezik kot stranski predmet, b) Nemščina ali pa poučevalni jezik kot glavni predmet, latin. in grščina kot stranka pred¬ meta. c) Zemljepis in zgodovina kot glavna predmeta, d) Matematika in fizika kot glavna predmeta, e) Prirodopis kot glavni predmet, matematika in fizika kot stranska predmeta. f) Filozofija z grščino kot glavnim in latin¬ ščino kot stranskim predmetom ali pa z matematiko kot glavnim in fiziko kot stran- 50 skim predmetom. Poleg teh skupin z ome¬ jitvijo na realke: g) Jeden modernih jezikov (francoščina, italščina, angleščina) z nemščino ali poučev. jezikom kot glavna predmeta. h) Angleščina kot glavni, francoščina ali nemščina ali pouč. jezik kot stranski predmet. i) Matematika kot glavni predmet ter bodisi deskript. geometrija kot glavni ali pa geo- metr. risanje in fizika kot stranska pred¬ meta. j) Prirodopis in kemija bodisi kot glavna predmeta ali pa jeden obeh kot glavni in kot stranska predmeta dva sledečih: ma¬ tematika, fizika, kemija, prirodopis, zemljepis, geometr. risanje pa samo z matematiko. Druge skupine od tu navedenih niso dopuščene. Osobito bi priporočali študij mo¬ dernih jezikov, ker tu nimamo še skoro nič svojih učnih močij, manj druge skupine (posebno matematiko in fiziko, zgodovino, tudi klas. filologijo), ker so te stroke na na¬ ših srednjih šolah že večinoma zasedene z mlajšimi močmi, tako, da se ne more tu več sigurno računati na hitro dosego definitiv¬ nega mesta. Kdor hoče doseči filozof, doktorat, mora dokazati, da je bil 7 sem. na filozof, fakulteti ter predložiti znanstveno razpravo (disser- tacijo). Nato napravi dva rigoroza (iz glav¬ nega predmetadveurni in iz filozofije enourni). Pristojbine znašajoJŽ40 K. Farmacija. Študij traja najmanj 4 sem. Farmacevti so izredni slušatelji filozofične fakultete; zahteva se 6. gimn. razredov, pred- hajajoča 3 letna praksa (kdor ima maturo, mu zadostuje 2 letna) ter spričevalo o tiro- cinalnem izpitu. Ženski študij na univerzi je dosedaj pri nas še prav neznaten. Pripuščene so 51 4 * ženske z gimn. maturo doslej le na filozo- fično in na medicinsko fakulteto. Na filo- zofično kot izredne (tudi kot farmacevtke) one, ki so napravile maturo na liceju ali učiteljišču; te lahko po 6. sem. delajo državno skušnjo, ki jih usposablja za poučevanje na ženskih licejih in podobnih zavodih. 2. Tehnika. Študij realnih ved se je doslej pri nas veliko premalo gojil. Na realke odpade komaj 20°/ o slovenskih srednješolcev (pri Cehih 50 6 / 0 !). Ne smemo se zato čuditi, če sede pri nas ravno na mestih, kjer se zahteva tehnika, v tako obilnem številu tujci; sami smo krivi. Zato ne moremo dovolj pripo¬ ročati slovenskim dijakom, da posvečajo več pozornosti kot doslej realnim vedam. Na tehniki traja vpisovanje od 1. do 15. vinotoka. Immatrikulačna taksa, ki jo plača na novo vstopajoči slušatelj, znaša 8 K, pri¬ stojbina za kolke 30 vin. in 1 K ter koleg- nina (za tega, ki ne vlaga prošnje za opro¬ stitev) 50 K. Listine, s katerimi se je treba izkazati pri vpisovanju, so: maturitetno spri¬ čevalo realke ter certifikat, da slušatelj v tem letu ne nastopa vojaške službe. Gimna¬ zijski abiturijent mora poleg tega priložiti dokazila, da zna zadostno risati ter spričevala o skušnji iz deskript. geometrije. Od kolegnine je oproščen, kdor se iz¬ kaže z odličnim zrelostnim ter z ubožnim spričevalom, dobro zrelostno spričevalo opravi¬ čuje k polovičnemu oproščenju. Kdor je že na tehniki bil, mora predložiti mesto zrelostnega spričevala vsaj 40 jednot za celo oproščenje ali 30 za polovično. 52 Tehnična visoka šola ima sledeče oddelke: Stavbeno inženerstvo (5 letnikov), arhitektura (5 letn.), strojno inženerstvo (41etn.), tehnična kemija (4 letn.), zemljedelsko-tehn. oddelek (3 letn.), geodetični kurz (2 letn.), monta- nistični kurz (3 letn.), zavarovalno-tehn. odde¬ lek (2 letn.). Izpiti na tehniki so: 1. Prospehovi iz predmetov 1. drž. izpita, ki ga, če so s povoljnim uspehom napravljeni, nadomeščajo deloma ali popolnoma. Delajo se vedno kon¬ cem šol. leta, začetkom prihodnjega le z do¬ voljenjem rektorjevim in proti plačilu takse 10 kron. 2. Državni, in sicer a) splošni drž. izpit, ki se dela po 4 tečajih v zadnjih te¬ dnih letnega ali pa v prvih tednih zimskega tečaja; taksa znaša 20 K, b) strokovni drž. izpit se vrši po absolviranju in se deli na praktični in teoretični del. Taksa je 40 K. Doktorat tehničnih ved zahteva predložitev znanstvenega spisa in strogo sku¬ šnjo (rigorozum), ki se ozira predvsem na podano znanstveno razpravo in na stroko kandidatovo. Pristojbine znašajo 180 K. 3. Živinozdravniški visoki šoli na Dunaju in v Lvovu. Zahteva se matura srednje šole. Študij traja 4 leta (za doktorje med. samo 2 leti). Po 3 z uspehom napravljenih strogih izpitih dobi rigorozant živinozdravniško diplomo. Pri dunajski živinozdravniški vis. šoli eksi¬ stira še dvoletni tečaj za podkovanje. Vpi¬ sovanje v šolo traja od 1. do 14. vinotoka; vpisnina znaša 15 K, šolnine ni. Bližje infor¬ macije v „Lehrplan der tierarztl. Hochschule“, 53 ki se dobi pri ravnateljstvu (Dunaj, III. Linke Bahngasse 11.) — Pri dunajski visoki šoli je razpisano letno 20 prostih mest (stanovanje, hrana, obleka) za one veterinarce, ki so pri¬ pravljeni službovati -7 let kot živinozdravniki v armadi. Prošnje se vlagajo do 1. vel. srpana ter morajo-imeti sledeče priloge: domovnico, krstni list, potrdilo, da je prosilec neoženjen, spričevalo o nravnosti, potrdilo o stavljenih osepnicah, potrdilo voj. zdravnika o sposob¬ nosti prosilca za službo, šolska spričevala zadnjih 4 let gimnazije ali realke, zrelostno spričevalo, reverz, da bo prosilec služboval 7 let kot živinozdravnik v armadi. 4. Zemljedelska vis. šola na Dunaju. Pogoj za sprejem: matura srednje šole. Ima tri oddelke, in sicer za poljedelstvo, za gozdarstvo in za kulturno tehniko. Študij traja 4 leta, rigorozum in znanstv. dizertacija sta pogoj doktorskega naslova. Vpisnina 10 K, šolnina polletno 50 K, takse v laboratorijih od 10 do 30 K. Prvi se otvori podobna visoka šola to jesen pri češki tehniki. 5. Eksportna akademija na Dunaju ima 2 letnika. Sprejet more biti: a) absol¬ vent štiriletne trg. akademije ali kurza za abiturijente pri njej, b) abiturijent srednje šole z maturo, ki zna francosko in trgovske stroke; c) kdor je napravil vsprejeinni izpit. Poleg tega je pripravljalni kurz, v katerega se sprejemajo maturanti srednjih šol. Šolnina znaša 150 K polletno (po I. polletju se lahko prosi za oproščenje), vpisnina 20 K, prispe¬ vek za učila 30 K polletno. 54 6. Trgovski akademiji na Dunaju in v Gradcu. Pogoji za sprejem so sledeči: v triletni kurz se sprejme, kdor je dovršil nižjo sred. šolo z dobrim vspehom. Vpisnina in prispe¬ vek za učila znašata skupno 30 K, celoletna šolnina 320 K, ki se lahko plača v 2 obrokih — prva polovica pri vpisovanju, druga za¬ četkom 2. tečaja. Šolnina se lahko zniža na polovico ali četrtino, popolnega oproščenja ni. Na akademiji je poleg tega še enoleten kurz za abiturijente srednjih šol. Absolventje tr¬ govske akademije imajo pravico do enoletne voj. službe. „čes ko sl o van s k a obchodni aka- demie" v Pragi je podoben ustav. Ima 4 letnike; šolnina letnih 240 K. Pogoji za sprejem: 4 razr. srednje šole ali meščanska šola z dobrim uspehom — tu pa se zahteva še poseben sprejemni izpit. 7. C. k. montanistični visoki šoli v Ljubnem in Pribrami imata po dva oddelka: gorski in hutni; v obeh traja študij po 4 leta. Na obeh zavodih je učni jezik nemški. Pogoj za sprejem je matura realke ali gimnazije. Podrobnejše informacije v programu, ki ga na zahtevo pošlje rektorat. oo Srednje šole. Gimnazija in realka. S lovenci nimamo niti ene popol¬ noma slovenske gimnazije, niti ene po¬ polnoma slovenske realke. Odgovornost za to zlo pada v prvi vrsti seveda na našo vlado, v veliki meri pa tudi na našo državnozbor¬ sko delegacijo, ki nam ni mogla primešeta- riti slovenskih srednjih šol in na naše pro¬ fesorje, ki v svoji nečuveni indolenci niso našli časa, da bi nam oskrbeli slovenskih učnih knjig, kar je seveda vladi dobrodošel izgovor, da nam ne da, kar nam gre. Da bi se na tem mestu pečali z vpra¬ šanjem o reformi srednjega šolstva, ni naš namen; predmet je tako obširen, da zahteva sam zase temeljite razprave. Od najrazličnej¬ ših stranij so se objavljali najrazličnejši pred¬ logi. V eni točki so si pač vsi edini: da srednja šola res potrebuje korenite reforme. Za srednješolsko dijaštvo izvira iz tega dej¬ stva logična konsekvenca, da si izven šole poišče potom samoizobrazbe to, česar v šoli ne najde; iz šole pa naj si seveda odnese to, kar je tam dobrega — in tpga je vkljub premnogim nedostatkom še vedno dovolj. Matematika, fizika, zgodovina, naravoslovje, literatura i. t. d. — vse to je važen, da, ne¬ izogiben temelj študija na visoki šoli in sploh vsake naobrazbe; izvzemam seveda marsi- kako formalnost in nespametnost, katera se tupatam smatra za glavno stvar (pri zgodo¬ vini letnice, pri matematiki formule, pri na¬ ravoslovju latinska imena i. t. d.). Tam, kjer 56 šola navaja k samostojnemu razmišljevanju — osobito pri slovenskih in nemških nalo¬ gah, pri prostih govorih — naj se ta svo¬ boda res popolnoma izčrpa. Za predmete prostih govorov naj se izbira to, kar v res¬ nici zanima in kar res pospešuje samostojno razmišljevanje. Prav malo pomena imajo predavanja, za katera je treba skoro zgolj prepisovati iz knjig. Predava naj se raje n. pr.: O samo- izobrazbi. — O znanstvenem, umetniškem, moralnem napredku nove dobe. — Naša re¬ formacija. — Ilirizem. — Naša narodna pro- buditev — i. t. d. Vpliv družbe — osebni stiki, knjige, ča¬ sopisi, predavanja, gledališče i. t. d. — se pogosto podcenjuje. Dijak naj ga izrablja kar največ mogoče. Vse, kar nas obdaja v prak¬ tičnem življenju, sodeluje pri našem dru¬ štvenem razvoju. Hodimo svojo pot z od¬ prtimi očmi, z odprtim srcem: vsestranska dovzetnost bodi spojena s kritično samo¬ stojnostjo! Naloga dijaka — in sploh, vsakega po¬ sameznika — je brezdvomno, vzgojiti se v popolnega človeka, v človeka, ki ima razvite vse svoje zmožnosti, ki jih pa spet združuje v harmonično celoto. Uporabljajoč vsa sredstva, ki so na razpolago, naj se v dijaških letih vsakdo skuša kar najbolj pri¬ bližati idealu celega človeka! Srednješolska statistika nam za gimnazije in realke kaže sledeče številke: Slovenskih gimnazijcev je bilo v pre¬ teklem šolskem letu ca. 2(190, in sicer: na ljubljanski I. drž. gimnaziji 482, na II. dr- 57 žavni 344, na novomeški 209, na v kranjski 316, na kočevski 23, na škofovi v Št. Vidu 101, na celjski višji 86, na celjskih samostojnih slovenskih paralelkah 191, na mariborski 318, na ptujski 39, na celovški 89, na beljaški 10, na št. pavelski 11, na goriški 262, na tržaški 136, na sušaški ca. 30, na pazinski 37 in na puljski 3. Slovenskih real cev je bilo v pre¬ teklem šolskem letu circa 700 , in sicer v Ljubljani 285, v Idriji 191, v Mariboru 11, v Celovcu 5, v Gorici 129 in v Trstu 71. Za vse te srednješolce ni niti enega čisto slovenskega učilišča! Učiteljišče. Naša učiteljišča — to se v Avstriji .menda razume že samo ob sebi — kakor skoraj vse ostalo šolstvo, ne ustrezajo svojemu namenu. Ni dovolj skrbljeno na njih niti za splošno izo¬ brazbo, tem manj seveda za pedagogično izo¬ brazbo učiteljstva. Do danes se menda na uči¬ teljišču še ni naučil noben učitelj one umetnosti, ki ji pravimo poznanje človeške duše. Učitelj, ki ima vzgajati za življenje, prihaja v isto živ¬ ljenje popolnoma nepripravljen — ne pozna ga. Istotako pa tudi ne pozna onih disciplin, ki so za dobrega ljudsko-šolskega učitelja neizogibno potrebne: pedagogika, antropo¬ logija, socijologija, etika, estetika i. t. d. Vse to si mora bodoči učitelj, ki resno pojmuje svoj poklic, osvojiti izven šole. Le učitelj¬ stvo, ki je v resnici naobraženo, je v resnici oni ljudstvo-izobraževalni faktor, ki tvori uspešen protiutež klerikalnim ljudstvo- poneumnjevalnim tendencam. 58 Moška učiteljišča, ki jih pohajajo Slo¬ venci, so: v Ljubljani z nemškim in sloven¬ skim, v Kopru s slovenskim — to se premesti v Gorico — ter v Mariboru in v Celovcu z nemškim učnim jezikom. Žensko srednje-šolstvo. Kakor v marsičem tako smo tudi na tem polju za drugimi narodi. Zadostujejo nam ve¬ činoma nemškutarske samostanske šole, kjer se vzgajajo po znanih receptih bodoče sloven¬ ske žene. Krivo je temu predvsem pomanj¬ kanje dobrih ženskih šol, potem pa seveda brezbrižnost naše inteligence. Le poglejte okoli sebe: skoro vsa naša t. zv. napredna inteligenca ima svoje hčere v nunskih šolah; malo, malo izjem je! Malomarnost inteligence in pomanjkanje dobrih ženskih šol gresta roko v roki. — Edina slovenska višja šola je „Mestna višja dekliška šola“ v Ljubljani, ki se letos spremeni v ženski licej. Poleg te je v Ljubljani nemška privatna šola „Huth- Hanss“, ki ima tudi precejšnje število sloven¬ skih učenk, kar je pogosto krivda merodaj¬ nih slovenskih faktorjev. Dogodilo se je, da je v mestni zbornici ljubljanski izjavil član občinskega sveta, daje „Višja dekliška šola" le za „višje“ sloje, hčerka železniškega ču¬ vaja da tam ne spada; in taka hčerka želez¬ niškega čuvaja je pač siljena, da gre v nemški zavod, kjer jo sprejmo z odprtimi rokami. — Najštevilnejša so pri nas ženska učiteljišča: državni v Ljubljani in v Gorici, nunski v Ljubljani in v Mariboru. — Eno¬ stransko izobražamo narod, skrbimo skoro samo za moško vzgojo, žensko pa zanemar- 59 jamo, clasiravno ima žena ogromen pomen v narodnem in družabnem življenju. Dosti se je to na nas že maščevalo in še bolj se bo, če se vsaj zdaj ne popravi, kar se je zagrešilo! Gmotno vprašanje slov. srednje¬ šolskega dijaštva. Gmotno vprašanje je doslej pač najtem¬ nejša stran našega srednješolskega vprašanja. Velika večina naših srednješolcev izhaja iz kmečkih hiš, od revnih roditeljev. Odkazani so na podpore tujih dobrotnikov, na inštru- kcije in pod.; na ta način se konečno prerije slovenski študent do svojega cilja, če niso že prej omagale v težkem boju za obstanek duševne in telesne sile. Slovenske inteligence krivda je bila, če se je doslej toliko dobrih, nadepolnih sil našemu narodu trajno izgu¬ bilo, kajti za slovenskega srednješolca se je doslej storilo mnogo premalo. Ce smo se glede visokošolcev postavili na stališče, da je dolžnost naše inteligence, podpirati jih, velja to v tem večji meri o srednješolcih. — Najvažnejša sestavina srednješolske pod¬ porne akcije so danes dijaške kuhinje, žal, da prav pogosto ne ustrezajo svojemu namenu. Kvaliteta hrane v teh kuhinjah je pogosto taka, da res skoro ne najdemo pri¬ mernih besed, da bi jo po zaslugi označili. Ponekod pa ni niti dijaške kuhinje. Prva naša zahteva je torej, da se v vsakem srednje¬ šolskem mestu ustanovi poštena dijaška kuhinja, obstoječe pa naj se korenito zboljšajo. — Regulirati bi bilo nadalje treba podpore, ker se prepogosto dogaja, da se primeroma dobro situirani podpirajo na 60 škodo revnejšim. Stvar se je dala izvesti na visoki šoli, toliko lažje se to zgodi na srednji šoli, kjer bi bila ureditev podporne akcije dolžnost srednješolskih profesorjev. Ti naj bi sodelovali tudi pri oddajanju inštrukcij, ki so danes prav krivično in neenakomerno razdeljene. Predvsem pa je treba kar najenergičneje nastopiti proti onemu momentu, ki je rak- rana na srednješolskem podporništvu, namreč da je podpora odvisna od političnega prepri¬ čanja. Visokošolska podporna akcija se je konečno definitivno otresla onega demorali- zujočega sistema političnih ar; na srednji šoli je ta sistem še v bujnem cvetju. Spo¬ minjam samo na razmere pri ljubljanski ljudski kuhinji, kjer je bil pognan preko praga slovenski dijak, ker je čital — „Rdeči prapor 11 ! In takih slučajev je cela vrsta. Takim razmeram je treba napovedati boj na celi črti! Prepričan sem, da se posreči našemu visokošolskemu dijaštvu, če se inten¬ zivno zavzame za stvar, tudi tu ustvariti razmere, ki odgovarjajo ne-le čutu pravič¬ nosti in ljudskosti, ampak tudi našemu nazi- ranju na vzgojo značajev srednješolskega dijaštva. 61 Statistika slovenskega visokošol¬ skega dijaštva. Poleg navedenih je študiral na Dunaju 1 na pedagogiju, v raznih krajih pa je bilo ca. 5 slik. akademikov in ca. 5 konservato- ristov, tako, da je celotno število slovenskih visokošolcev v letu 1907-8 približno 680 . *) Vpisani kot redni slušatelji na jur. fakulteti. **) Med njimi 1 farmacevt. 62 Slovensko visokošolsko dijaštvo. v \ Kratek zgodovinski pregled. S lovensko dijaštvo je dolgo časa pohajalo v večjem številu le visoko šole na Dunaju in v Gradcu; šele v zadnjem času stopa tudi Praga bolj in bolj v ospredje. Odstotek slo¬ venskih dijakov, ki študirajo na drugih vi¬ sokih šolah, je neznaten. Cel zgodovinski razvoj bi se dal razdeliti nekako v 3 oddelke: I. doba. Od začetka do ustanovitve kle¬ rikalne „Danice“. V tej dobi je vezala v tujih, našemu dijaku neprijaznih mestih slo¬ vensko dijaštvo edinole narodnost. „Biti slo¬ venske krvi bodi Slovencu ponos", to je bilo ono geslo, ki je dolgo združevalo naše di¬ jaštvo. V začetku 90. let nastane secesija in s to začenja II. doba. L. 1892. se vrši v Ljubljani 1. katoliški shod, ki signalizira razdor na Kranjskem: tu katoličanstvo, recte klerika¬ lizem, tam narodnost in naprednost. Razdor v domovini najde prav kmalu svoj odmev i med dijaštvom; 1. 1894.. se ustanovi na Du¬ naju akademično društvo ,Danica", pozneje v Gradcu „Zarja“ poleg in proti starima di¬ jaškima zbirališčema ..Sloveniji" in »Tri¬ glavu". Tako se je izvršila prva secesija v slovenskem dijaštvu, ki je odslej na eni strani napredno, na drugi klerikalno. »Slo¬ venija" in »Triglav" sta odslej zbirališče naprednega slovenskega dijaštva. Ali društvi nista šli z duhom časa. Narodna ideja, ki je nekdaj združevala »Slovenijane" in „Tri- 65 5 glavane“, ne zadostuje več, tudi naprednost ne, če je samo na papirju, kot prazna fraza in ni v najožji zvezi z intenzivnim delom. Vgnezdili so se pa v „Sloveniji“ in v ,,Tri- g'lavu“ tudi še nelepi običaji nemških buršev, menzure in popivanje, ki so se začeli v obeh slovenskih društvih gojiti sistematično. Etični nivo velike večine slovenskega dijaštva v „Sloveniji“ in „Triglavu“ je padel globoko pod ničlo. Reakcija proti temu zares obup¬ nemu stanju je morala priti in je prišla. Med srednješolskim dijaštvom se je začelo novo gibanje, kojega glavna točka je bila — samo- izobrazba. Na visoki šoli, v akademičnem društvu se je imelo nadaljevati, kar se je pričelo na srednji šoli. Ali tu so oni idealni mladeniči naleteli pri svojih starejših, za delo prekomodnih tovariših na hud odpor; v svojem „far niente" se „stari“ niso hoteli dati motiti. Nastane konflikt med „starimi'‘ in „mladimi“ — najprej v „Sloveniji“; „mladi'' preženo „stare“ iz društva (1. 1902) ter, si preustroje „Slovenijo“ v smislu svojih načel. S to drugo secesijo začenja III. doba. Na Dunaju nastane liberalna „Sava“ kot novo društvo izstopivših „Slo- venijanov 11 . Secesija se izvrši kmalu tudi v Gradcu. Tu se umaknejo „narodni radikalci" iz „Triglava“ ter si ustanove svoj „Tabor“. Prago so začeli posečati v večjem številu slovenski dijaki kaj pozno. Zato tudi dolgo niso mislili tam na lastno ognjišče. Zbirali so se v čeških dijaških društvih. Sele 1. 1902. se ustanovi „Ilirija“, ki si postavi za nalogo: biti središče slovenskega dijaštva v Pragi, reprezentirati slovensko dijaštvo pred češko javnostjo. To nalogo je v začetku dosti po- voljno izpolnjevala. Ali novemu narodno- 66 radikalnemu gibanju, ki si je želelo več, ki je zahtevalo pozitivnejšega dela, se tudi „Ili- rija“ ni mogla zapreti. V praksi so pa pri liberalnem delu „Uirijanov“ narodno-radi- kalne ideje, ki so bile na papirju soglasno sprejete, naletele na hud odpor; konflikt se je končal z ustanovitvijo narodno-radikalne „Adrije“ 1. 1905. Vsa tri narodno-radikalna društva so sklenila 1. 1906. bratsko zvezo in tako stoji danes narodno-radikalna organi¬ zacija nele kot najresnejša in najdelavnejša ampak tudi najsilnejša slovenska dijaška organizacija. Še pred ustanovitvijo „Adrije“ se je vršil 1. 1904. v Trstu prvi narodno-radikalni shod, na katerem so se v številnih preda¬ vanjih in debatah obravnavala specijelno dijaška vprašanja ter se je obširno govorilo o programu narodno-radikalnega dijaštva. Na shodu je bilo zbranih nad 150 slovenskih in mnogo drugih akademikov, med njimi nad 20 čeških.*) Lansko leto so se vršili manjši lokalni shodi — med njimi sta pač najpomembnejša oni v Št. Jakobu v Rožu ter oni v Rušah pri Mariboru — letošnjo jesen pa se zbere celokupno narodno-radikalno dijaštvo na II. velikem shodu v Celju, na kojem naj po¬ kaže, kaj je od tržaškega shoda storilo in kaj ima še storiti. * * * *) O shodu je izšlo posebno poročilo kot brošura «Iz naroda — za narodi«; dobi se v upravništvu «Omla- dine» za 1 K. 67 5 * Naša akademična društva. ..Slovensko akademično društvo Slo¬ venija na Dunaju" (VIII. Breitenfelder- gasse 20) je najstarejše in največje slovensko akademično društvo. Ustanovljeno je bilo 26. maja 1. 1869. Pred tem. letom sta sicer obstajali na Dunaju že dve društvi pod istim imenom, ki pa nista bili dijaški, marveč zbi¬ rališči vseh dunajskih Slovencev. Izmed obeh je posebno znana prva „Slovenija“, ustanov¬ ljena 1. 1848, ki je igrala tudi v slov. poli¬ tični zgodovini istega leta važno vlogo. Druga ..Slovenija" je bila ustanovljena leta 1861. Tretja, današnja, »Slovenija" je postala kmalu po ustanovitvi voditeljica dunajskih slov. akad. društev in je obdržala to mesto do danes. V prejšnih časih si je pridobila ve¬ liko ugleda po velikih veselicah in »besedah", ki jih je prirejala skupno z drugimi slovan¬ skimi akad. društvi v proslavo raznih slo¬ vanskih pisateljev in učenjakov; na njih je zbirala vse dunajske Slovane. Smer društva je bila že od začetka strogo napredna, toda pomanjkanje enotnega društvenega programa je omogočilo vstop v društvo tudi klerikalnim dijakom. Prepiri, ki so radi tega morali na¬ stajati v društvu, so končali 1. 1893. z izstopom klerikalnih dijakov in ustanovitvijo (1. 1894.) klerikalne »Danice". Daši je bila »Slovenija" sedaj enotnejša, vendar je še vedno nekaj manjkalo do pravega njenega razvoja in procvita. Jasno se je začelo kazati, da samo zbirati in zabavati akad. mladino, ne moro biti več namen akad. društev. Slovenija je tvorila v tej dobi družbo ljudi, ki so se sešli le slučajno, ki niso imeli nikakih skupnih teženj. Jeseni leta 1901 pa so prišli v društvo 68 novi ljudje, ki so društvo reformirali in mu dali enoten program, ki naj je podlaga vsemu društvenemu delu. Glavna točka novega na- rodno-radikalnega programa, ki se je sprejel 22. januarja 1. 1902, je osamosvoja na¬ roda, kateremu cilju se klanjajo vsi drugi. Na podlagi novega programa se je začelo takoj z delom, pred vsem z izobrazbo društ¬ venih članov. Ustanovili so se razni klubi, kakor narodno-gospodarski, politično-izobra- ževalni, klub za ljudsko izobrazbo itd. Libe¬ ralni dijaki, nezadovoljni z novo društveno smerjo, so izstopili ter si ustanovili 1. 1902 svoje društvo »Savo", ki naj bi nadaljevala v zastarelem duhu prejšne »Slovenije". »Slo¬ venija" se je sedaj kljub raznim napadom in oviram krepko razvijala in priborila ko- nečno po marljivem in vstrajnem delu tudi priznanje nasprotnikov. Danes so zunanji boji že ponehali in zato je mogoče, da so posvečene sedaj vse sile notranjemu izobra¬ ževalnemu delu. V društvu, ki razpolaga z obsežno knjižnico — nad 2500 zvezkov — in celo vrsto časopisov, se vrši v raznih klubih vsak teden po več predavanj, prire¬ jajo se izleti v razne tovarne in zavode, po¬ učuje se laščina, slov. stenografija itd. V tesni zvezi z „Adrijo“ v Pragi in »Taborom" v Gradcu ji je zagotovljeno tudi za bodoče ono častno mesto med vsemi slovanskimi akad. društvi, katero zavzema danes. »Slovensko akadein. - telin. društvo Tabor v Gradcu" (Brandhofgasse 12). Julija meseca 1. 1904. so podali narodno-radikalni člani »Triglava" društvenemu odboru izjavo, da so vsled razmer v društvu prisiljeni iz¬ stopiti. V jeseni istega leta se je ustanovil v Gradcu »Tabor" kot novo zbirališče narodnih 69 radikalcev ter je štel koj ob ustanovitvi 45 društvenikov. Koncem preteklega leta je štelo društvo 60 članov. Delovalo se je v odsekih. „Izobraževalni klub“ je imel vsak teden običajno predavanje; „manjšinski od¬ sek" se je bavil predvsem s proučavanjem čeških in nemških obrambnih društev in zlasti z vprašanjem preustrojitve »Družbe sv. Cirila in Metoda"; „prosvotni odsek" si je stavil nalogo spisati za „Prosveto“ poljudnih predavanj in je vodil pripravljalna dela za ustanovitev „Prosvetinih“ podružnic v Celju in v Mariboru. V svrho nabave skioptika za štajerske podružnice »Prosvete" se je v društvu osnoval poseben konzorcij; skiop- tikon se je rabil že ob raznih prilikah. V društvu velja norma, da mora biti vsak društvenih član »Prosvete" in član graške »Akadem. podružnice družbe sv. Cirila in Metoda". »Slovensko akad. društvo Adrija v Pragi." Po izstopu iz »Ilirije" (v sušcu leta 1905.) so si izstopivši člani ustanovili v »Svazu českoslov. stud." svoj »narodno-radikalni kro¬ žek", ki je začasno krog sebe zbiral praške narodne radikalce. Obenem so se vložila pra¬ vila za novo društvo, ki so meseca mal. travna bila odobrena, tako, da se je ustanovni občni zbor »Adrije" mogel vršiti že 8. vel. travna leta 1906. za prisotnosti številnih zastopnikov praških slovanskih akademičnih društev ter odposlancev »Slovenije" in »Tabora". V dru¬ štvu se je od začetka do danes prav marljivo delovalo, v prvi vrsti v klubih in odsekih. Obstojajo: »izobraževalni klub", ki je imel vsak teden po en debatni večer, »manjšinski klub", ki se je letos posebno pečal z našo »šolsko družbo", »podporni odsek", ki je pro- 70 učaval slovensko dijaško podporno akcijo, »vseučiliški odsek" ter »srednješolski odsek". Zabavi so bili namenjeni po zimi tedenski »čajevi večeri", po letu pa izleti. Društvo je štelo koncem letnega tečaja 1907. 32 rednih in 8 izrednih članov ter 12 podpornikov in 1 častnega člana. V knjižnici je bilo nad 300 knjig, v čitalnici pa okoli 70 časopisov in revij. Društvo ima svoj sedež v praškem „Aka- demičnem domu" v Spaleni ulici št. 20. Druga slov. akadem. društva. Na Dunaju je zbirališče liberalnih slov. akademikov „Sava“, v Gradcu »Tri¬ glav", v Pragi »Ilirija". Smotrenega po¬ zitivnega delovanja v modernem smislu v teh društvih ni, ker smatrajo še vedno za glavno nalogo akad. društev le »zbirati in zabavati", ne p>a vzgajati in izobražati svoje člane. Klerikalci imajo svoje organizacije doslej le na Dunaju — »Danica" — in v Gradcu — »Zarja". V Pragi se slov. klerikalno akad. društvo najbrž ne ustanovi tako kmalu ; praška tla so za klerikalizem malo — pre¬ vroča. »Kras", akadem. društvo sloven. agro¬ nomov se je ustanovilo pravkar na Dunaju. Zastopa strokovne interese slovenskih agro¬ nomov. »Klub slovenskih medicincev" je popolnoma samostojna organizacija pri »Sloveniji" na Dunaju. Ima svojo strokovno čitalnico in knjižnico ter prireja strokovna predavanja. 71 »Akadem. podružnica družbe sv. Cirila -in Metoda" v Gradcu je edina akad. podružnica naše »Šolske družbe". Po¬ družnično vodstvo je prešlo lani v radikalne roke. »Klub slove n. tehnikov" v Pragi prireja poučne tehnične izlete in strokovna predavanja ter izdaja brezplačno mesečno prilogo slovenskim časnikom „Slovenskega tehnika". Zbira tudi gradivo za slovenski tehnični slovar. .»Češko - slovenski akadem. alpski krožek" v Pragi se je osnoval pred par leti pri češki podružnici »Slov. plan. društva". Vzbuja zanimanje med slovenskimi in češkimi akademiki za naše planine in za turistiko. Letos je začel večjo akcijo za brezplačna dijaška prenočišča po naših krajih, da se na ta način olajša dijakom potovanje. Svojo prvo alpsko kočo otvori v kratkem v Koritnici. Plačujoči člani krožka dobivajo brezplačno »Planinski vestnik" in »Alpsky vestnik". Vsem tovarišem bi najnujneje priporo¬ čali, da se aktivno udeležujejo dela v naših akademičnih društvih. Neprecenljive vred¬ nosti je akademična doba, če se jo prav po¬ rabi; dobro porabljen pa je gotovo čas, ki smo ga žrtvovali resnemu delu, kakoršno ravno goje naša akademična društva. •— Opo¬ zarjali bi dalje naše tovariše, da se bolj kot doslej ozirajo na tuja resna društva, osobito na akademična društva slovanskih akademi¬ kov. Posebno v Pragi je za to prav lepa prilika. Imamo tam celo vrsto čeških di¬ jaških korporacij, katere se pečajo s poljud¬ nim drobnim delom (akademični odseki »Na¬ rodnih jednot", pokrajinska društva) ter z 72 dijaškimi vprašanji »Svaz češkoslov. stud.“, narodno-rad. »Klub Antonin Cižek" i. dr.), ki slovenskega tovariša z odprtimi rokami sprejmo v svojo sredo. Z jugoslovanskimi tovariši smo doslej gojili premalo tesne stike; tudi tu je treba več zbliževanja — ne v go¬ stilnah, temveč pri resnem delu. Ferijalna akad. društva. Akadein. ferijalno društvo Prosveta v Ljubljani, ustanovljena 1. 1904., tvori danes važen del slovenske narodne obrambne in izobraževalne prosvetne organizacije. V so¬ glasju z društvenim programom obstoja »Pro¬ svetno" delovanje predvsem v tem, da usta¬ navlja javne ljudske knjižnice, prireja poljudna predavanja in ljudske veselice. S tem hoče povzdigniti kulturni nivo slovenskega ljud¬ stva in ga tako tudi varovati pred narodnim potujčevanjem. Do danes je ustanovila »Prosveta" že dvaindvajset ljudskih knjižnic, ki s prav malimi izjemami vrlo uspevajo. Večina teh knjižnic se nahaja seveda na Kranjskem, na katero je bil spočetka omejen društveni delokrog. Še le v zadnjem letu se je razširil »Prosvetni" delokrog na vse slov. ozemlje. Od sedaj se njeno delovanje vedno bolj kon¬ centrira v obmejnih krajih. Posebno na Šta¬ jerskem in Koroškem se je pričelo z inten¬ zivnim narodno-kulturnim delom. Pri tem se pa ne zanemarja narodno - eksponiranih krajev na Kranjskem, zlasti na Kočevskem, kjer je nemška ekspanzivnost večja, kakor se v slovenski javnosti v splošnem misli. Javne ljudske knjižnice ljubljanske »Pro- svetine" centrale so: na Kranjskem: 1. v 73 Domžalah; 2. na Jesenicah; 3. v Žireh; 4. v Zagorju; 5. v Šmartnem pri Litiji; 6. v de¬ želni bolnici v Ljubljani; 7. na Bučki; 8. v Dolskem; 9.'v Dobračevi; 10. v Leskovcu; 11. v Veliki Loki; 12. v Radomljah; 13. v Kranjski gori; 14. v Tržiču; 15. v Novem Kotu; 16. v Loki na Kočevskem; na Ko¬ roškem: 17. v Rožeku; 18. v Št. Jakobu; 19. v Brnci; 20. v Št. Marjeti; 21. v Maloščah; na Štajerskem: 22. v Dobovi pri Breži¬ cah. Kratka tabela naj predoči uspehe „Pro- svetinili“ knjižnic. Merilo za statistiko je 1 leto, le pri knjižnici v Kranjski gori samo 10 mesecev. „Prosveta“ ima že štiri podružnice: do¬ lenjsko s sedežem v Novem mestu, po¬ savsko s sedežem v Brežicah, celjsko s se¬ dežem v Celju in mariborsko s sedežem v 74 Mariboru. Zadnji dve obstojata od Božiča 1. 1906 ter sta dosegli že lepe uspehe na ljudsko-izobraževalnem polju. Priredili sta lepo število predavanj in ustanovili sedem ljudskih knjižnic: 1. v Gaberjah pri Celju; 2. pri Sv. Ožboltu ob Dravi; 3. pri Sv. An¬ tonu na Pohorju; 4. v Kaplji; 5. pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu; 6. v Marenbegu; 7. v Vu¬ hredu. Posavska in dolenjska podružnica sta se ustanovili pred nekaj tedni. Posebne važnosti je dolenjska podružnica, ki hoče predvsem čuvati mejo med Slovenci in kočevskimi Nemci. Prav tako važno nalogo ima po¬ savska podružnica. V bližnji prihodnosti se ustanovi gorenjska podružnica s sedežem v Kranju; misli se tudi na ustanovitev ene ali dveh podružnic na Koroškem. Razen navedenega je priredila »Pro¬ sveta" nekaj veselic, največkrat v zvezi z otvoritvijo knjižnice ali s predavanjem. Po¬ spešuje tudi vsako ljudsko-izobraževalno delo, čeprav ni pri tem neposredno intere- sirana. Tako je sodelovala pri ustanovitvi »Simon Gregorčičeve javne knjižnice in či¬ talnice" v Ljubljani v zvezi z »Akademijo" in »Sokolom" ter posreduje pri ustanovitvi ljudskih knjižnic in pri predavanjih. Da bi se ustanavljanje ljudskih knjižnic olajšalo in na ta način pospeševalo, je izdala »Pro¬ sveta" seznam za ljudske knjižnice primer¬ nih knjig, ki se pošlje na zahtevo brezplačno vsakomur. Vse tovariše vabimo kar najiskreneje, da vstopijo v vrste aktivnih „Prosvetinih“ članov; le, če bo dovolj delavcev, se bo mogel uresničiti obširni program, ki si ga je stavila „Prosveta“. 75 „Prosvetin“ ljudskoizobraževalni pro¬ gram imajo od slovenskih ferijalnih dru- štev^še „Adrija“ v Gorici, „Bodočnost“ na Štajerskem, „Gorotan“ na Koroškem in v zadnjem času ustanovljeni „Balkan“ v Trstu. Klerikalci so si po vzoru „Prosvete“, videč njene uspehe ustanovili svojo „Zvezo slovenskega dijaštva", kjer so pa prav previdno — bodisi, da se je sramujejo, bo¬ disi, da nima dovolj kredita — zamolčali svojo „katoliško“ firmo. Tudi slovenski li¬ beralni akademiki imajo svoje fer. društvo „Savo“, kjer pa po vzoru nemških buršev ne goje drugega kot sabljanje in popivanje. Slovenska dijaška žurnalistika šteje tri časopise. „Omladina“, ki izhaja letos 4. leto, je organ narodno-radikalnega dijaštva. Prinaša programatične in informa¬ tivne članke. V „listku“ so rubrike: slo¬ vensko dijaštvo, literatura in umetnost, manj¬ šinski obzor, srednja šola i. t. d. Vsak drugi mesec ima „Omladina“ srednješolsko prilogo, v kateri se nahaja poleg programatičnih člankov iz peres srednješolcev tudi beletrija. Organ klerikalnih dijakov je „Zora“. Prinaša poleg programatičnih in informativ¬ nih člankov tudi beletrijo; objavlja pogosto hrvaške članke. Liberalni dijaki so začeli v zadnjem času izdajati svoje glasilo „Svoboda“. Podporna društva. Slovenska dijaška podporna akcija je v zadnji dobi napravila precejšen korak naprej, ne v zadnji vrsti po zaslugi narodno-radi- 76 kalnega dijaštva. Na eni strani je dodobra že prodrl princip, da podpora nima biti odvisna od političnega prepričanja prosilče- vega, tem manj seveda, da bi tvorila nekako agitatorično sredstvo v rokah političnih stran- karjev, na drugi strani pa dijaštvo samo s strogo kontrolo skrbi za to, da dobivajo pod¬ pore le v resnici revni tovariši. S tem se veča tudi zaupanje v podporna društva, pri¬ jatelji dijaštva našim podpornim organiza¬ cijam lahko brez skrbi zaupajo svoje pri¬ spevke v prid revnim akademikom, ker vedo, da bodo v resnici v njih namenu po¬ rabljeni. — Jako umestno bi bilo, da bi tudi dijaštvo samo se pobrigalo za svoja podporna društva v tem oziru, da bi zanje nabiralo prispevkov. Doslej se je vsa nabiralna akcija prepustila izvendijaškim krogom. Izjemo dela menda edino ..Podporno društvo za slov. visokošolce v Pragi", ki je na predlog pod¬ pornega odseka „Adrije“ uvedlo dijaške na¬ biralne pole. Obnesle so se primeroma prav dobro. „Radogoj“ je splošno podporno društvo, ki posluje letos že 14. leto. Podpira slovenske dijake brez ozira na kronovino z mesečnimi zneski po 20 K. Iz statistike povzemamo, da je „Radogoj“ podpiral v preteklem letu 14 visokošolcev, med temi je bilo 5 pravnikov, 7 modrosloveev, 1 medieinec in 1 tehnik; skupna svota lani razdeljenih podpor je zna¬ šala 2492 K; v celi dobi svojega obstoja pa je „Radogoj“ razdelil 215 podpirancem že 40.590 K. Da se stalno rastočim potrebam odpomore in da se omogoči tudi manj pre¬ možnim kaj žrtvovati za naše dijaštvo, uvede „Radogoj“ svoj dijaški kolek, po katerem bodo pač osobito dijaki radi segali. — Večkrat 77 se je povdarjalo, da naj se naše podporništvo centralizira, in sicer vsaj tako, da bi imela centrala v evidenci vse podpore ter na ta način dosegla kolikor mogoče enakomerno podpiranje našega dijaštva, To nalogo pre¬ vzeti bi bil v prvi vrsti poklican ravno „Radogoj“. —.Prošnje za „Radogojeve“ pod¬ pore se vlagajo pri tajniku (letos g. dr. G. Žerjav.) — V domovini je še nekaj podpornih društev z delokrogom, omejenim na nekatere dele slovenske zemlje, tako v Celovcu pod¬ porno društvo za slovenske dijake iz Koro¬ škega, v Trstu za Primorce; na Štajerskem pa prav izdatno podpirajo osobito ondotne posojilnice štajersko slovensko dijaštvo. Poleg tega je na Dunaju, v Gradcu in v Pragi število slovenskih in neslovenskih podpornih društev, na katera se obračajo slo¬ venski dijaki precej veliko. Dunaj. ,.Podporno društvo za slo¬ venske visokošolce na Dunaju", usta¬ novljeno leta 1888, podpira revne slov. dijake vseh dunajskih visokih šol. Podpore se po¬ deljujejo od meseca do meseca in je treba prositi vsak mesec sproti. Mesečni podporni minimum znaša 10 K, po potrebi se dovoli tudi večja svota. V odboru sedijo s posve¬ tovalno pravico tudi zastopniki dijaštva (po en zastopnik ..Slovenije", „Save“ in „Daniee“ ter zastopnik ..divjakov", kateri pa dosedaj še ni bil nikdar izvoljen). Društvo razpolaga z glavnico nad 18.000 K in z letnimi pri¬ spevki članov, podpornikov in raznih dobrot¬ nikov, ki so znašali 1. 1905/1906 K 6132' 19. V istem letu se je razdelilo med 114 prosilcev 5599 K. Določila za podpirance so sledeča: 1.) Prošnje za podporo je oddati prvi teden vsakega meseca (sedaj pri društvenem 78 blagajniku dr. KI. Seshunu, dvornemu in sodnemu odvetniku I. Singerstrasse 7. Prošnje sprejemajo tudi akad. društva.) 2 . ) Kdor prosi prvič, naj priloži prošnji ubožno spričevalo, narejeno po obrazcu, ki je predpisan za vseučiliščnike; poleg tega naj tudi pridene spričevala o študijah prete¬ klega leta (prvoletniki zrelostno spričevalo, ostali pa kolokvijska spričevala, spričevala o državnih skušnjah, rigorozih). Za prošnje je rabiti obrazce, ki jih je založilo društvo in jih oddaja dijakom brezplačno. Dobijo se tudi v akad. društvih. 3. ) Razmere marsikaterega dijaka se tekom šolskega leta izpremene ter so potem dokaj različne od razmer, katere je opisal podpiranec v prvi, začetkom šolskega leta vloženi prošnji. Podpiranci naj torej vsak mesec vestno izpolnijo vse razpredelke v obrazcu za prošnjo. Na prošnje, ki so v tem oziru pomanjkljive, se ni moči ozirati. 4. ) Podpiranci morajo ob pričetku vsa¬ kega tečaja donesti spričevalo o študijah pre¬ teklega tečaja (spričevala o kolokvijih, državnih skušnjah, rigorozih). 5. ) Vsakemu podpirancu se priporoča, da naj precej, kadar mu bo to mogoče, po močeh in kakorkoli povrne društvu prejete podpore. „Juridičnopodporno društvo" po¬ deljuje podpore revnim juristom na dunaj¬ skem vseučilišču. Da se dobi podpora, je potrebno, da se zglasi vsak prosilec v dru¬ štveni pisarni (vseučilišče, juridična fakul¬ teta), izpolni predpisani vzorec in predloži ubožno spričevalo, indeks in kolokvijska spričevala. Dobi se vsak drugi ali tretji 79 m'esec 15 menznih znamk, eventuelno tudi denar ali obleko. Društvo izposojuje svojim članom tudi juridične knjige. ..Medicinsko podporno društvo“ podeljuje podpore revnim medicincem na dunajskem vseučilišču. Vpiše se lahko za¬ četkom vsakega tečaja, pa tudi sicer lahko vsak mesec. Predložiti treba: ubožno spri¬ čevalo in indeks. Dobi se navadno vsak mesec 10—15 menznih znamk, izredno tudi podpore v denarju ali obleki. Društvo izpo¬ sojuje svojim članom tudi medicinske učne knjige. Poleg tega so društveni člani lahko oproščeni napol ali pa popolnoma pristojbin v raznih medicinskih kurzih. ..Filozofsko podporno društvo" podeljuje podpore revnim filozofom na dunaj¬ skem vseučilišču. Začetkom vsakega tečaja se mora vložiti prošnja na ..Philosophischer Unterstiitzungsverein an der Wiener Uni- versitat". Pridejati je treba: ubožno spriče¬ valo, potrdilo Stipendien - Referenta, indeks in kolokvijska spričevala (prvoletniki zre¬ lostno spričevalo.). Dobi se navadno vsak mesec 10 menznih znamk. Društvo posreduje tudi oddajo instrukcij, na katere se pa slov. dijak ne sme zanašati, da jih dobi. Posamezna p odp or n a dr uš t v a ob¬ stojajo tudi na živinozdravniški in poljedelski visoki šoli. Pogoji slični. ..Gregorij e vo društvo" (Gregorius- Verein) daje revnim vseučiliščnikom vseh na¬ rodnosti mesečno 12 K oz. 20obednic. Prošnje, katerim je treba pridejati maturitetno spri¬ čevalo, oz. kolokvijska spričevala, ubožno spričevalo, stanovski izkaz (Nationale), po¬ trdilo Stipendienreferenta in potrdilo, da je 80 prosilec vpisan na dunajski univerzi, se mo¬ rajo vložiti začetkom zimskega tečaja pri policijskem svetniku dr. AVagnerju. (XIV. Kellinggasse 2. II.) Splošno podporno društvo na dunajski univerzi. Pri tem društvu prosi lahko vsak vseučilišnik, ki je naj¬ manj že v 3. tečaju. Prvoletniki ne dobijo nikakih podpor. Vsak prosilec se mora v društvo vpisati. Pogoji: 1.) izpopolniti se mora tiskani vzorec, ki leži na razpolago v društveni pisarni, 2.) indeks, 3.) ubožno spri¬ čevalo, 4.) potrdilo Stipendienreferenta in 5.) kolokvij ska spričevala. Vsak prosilec dobi navadno vsak drugi mesec 10 menznih znamk, oz. enkratno denarno podporo, za katero je pa potrebna posebna prošnja. „S t u d e n t e n h e i m“ (IX.Porzellangasse 30). Društvo „Asylverein der Wiener Uni- versitat" podeljuje revnim slušateljem vseh narodnosti in veroizpovedanj na dunajskem vseučilišču brezplačno stanovanje, postrežbo in kurjavo. Poleg tega se dobi v zavodu razmeroma dobra hrana in sicer zajutrek za 10 v., kosilo za 24 v. in večerja za 20 v. Svečavo in perilo mora plačati vsak sam. Prošnje, ki jih je nasloviti na odbor zgoraj omenjenega društva, se morajo oddati osebno do 15. oktobra vsakega leta. Prilo¬ žiti je treba: 1.) zrelostno spričevalo, 2.) ubožno spričevalo (ki naj je potrdi tudi župnik), 3.) potrdilo Stipendienreferenta, 4.) indeks in 5.) „nationale“. Priporoča pa se, da se vpošljejo na ravnateljstvo zavoda že v počitnicah provizorične prošnje, katerim jo treba pridejati le zrelostno in ubožno spri¬ čevalo. V oktobru je sicer treba vložiti še enkrat prošnjo, toda oni, ki so prosili že v 81 6 počitnicah, pridejo v slučaju ugoditve preje na vrsto. Prosilci, ki nimajo starišev, imajo prednost. „Dijaško bolniško društvo na Du¬ naju („Verein zur Pflege kranker Studie- render“), ki ima svoje društvene prostore na vseučilišču, preskrbuje svojim članom v slučaju bolezni brezplačno zdravniško pomoč, brezplačna zdravila in v bolnišnici brez¬ plačno mesto 2. razreda, v slučaju smrti tudi brezplačen pogreb. Član društva je lahko vsak slušatelj vseučilišča, tehnike, živino- zdravniške, poljedelske visoke šole in umet¬ niške akademije. Pri vpisovanju, ki traja v zimskem semestru od 1. oktobra do sredi novembra, v letnem pa od začetka inskrip- cije 30 dni, je treba pokazati indeks in oddati stanovski izkaz. Pri vstopu je treba plačati 2 K vstopnine in 4 K udnine za semester {če se vpiše za celo leto, le 6 K). Revnim visokošolcem iz Kranjske povrne navadno to svoto deželni odbor kranjski. „M ensa academica 1 ' (I. ReichsratstraBo 29) daje vseučilišnikom proti primerni od¬ škodnini kosilo in večerjo. Prevažno podporo za slov. visokošolco iz Kranjskega tvorijo na dunajskem vseuči¬ lišču tudi Knafflove ustanove, katerih je sedaj 36, vsaka z letnimi 600 K. Usta¬ novil jih je leta 1671. Gorenjec Luka Knaffl, župnik v GroB-RuSpachu na Nižje Avstrijskem za dijake »kranjske narodnosti". Ustanovo upravlja sedaj ravnatelj dunajske vseučiliške pisarne cesarski svetnik Brockhausen, po¬ samezna mesta pa oddaja vseučiliški senat. Za ustanove prosi lahko vsak visokošolec iz Kranjske, ki je vpisan na dunajskem vse¬ učilišču. Prednost imajo prosilci, ki so pre- 82 stali zrelostno skušnjo z odliko. Juristi in medicinci dobijo ustanovo navadno šele po prvem izpitu, filozofi v drugem ali tretjem letu. Prošnje, naslovljene na vseučiliški senat, je vložiti najkasneje do 31. novembra vsakega leta. Priložiti je treba: 1) krstni list, 2) domovinski list, 3) ubožno spričevalo, 4) potrdilo o stavljenju koz, 5) zrelostno spri¬ čevalo, 6) potrdilo Stipendienreferenta, 7) ko- lokvijska spričevala zadnjih dveh semestrov ozir. spjričevalo o prestanem državnem izpitu. Ustanova se uživa tudi lahko v vojaškem letu. Gradec. .Podporno društvo zašlo v. visokošolce v Gradcu". Predsednik gosp. dr. Benjamin Ipavic (Karl Ludwig-Ring 4) — Društvo deli podpore v denarju in v obed- nicah, in sicer razen oktobra, aprila in julija vsak mesec. Seja odbora podpornega društva se vrši drugo soboto vsakega meseca. Na¬ mesto prošnje je treba izpolniti prosilcu samo poseben vzorec, ki jih je dalo podporno društvo na razpolago v vseh tukajšnih akad. društvih. Vestno izpolnjen vzorec je treba oddati v vsakem akad. društvu za to dolo¬ čenemu referentu; referenti iz vseh treh društev skupaj tvorijo posebni dijaški pod¬ odbor, ki strogo nadzoruje, da navajajo pro¬ silci vse svoje dohodke. Ko se prosi prvič v tečaju, je treba pri¬ ložiti prošnji: 1.) kolokvijska spričevala oz. maturitetno spričevalo ; 2.) ubožno spričevalo; 3.) izkaz, da je prosilec dotični tečaj inskri- biran. Podpore se razdele med prosilce pro- porcijonelno, tako da se skuša'enakomerno pripomoči vsakemu prosilcu do eksistenčnega minima (50 K). Redni maksimum mesečne podpore je bil zadnja leta do 12 K. 83 6 * »Slovansko podporno društvo" (»Studien-Unterstiitzungsfonds fiir slavische Hoehschiiler der Grazer lini v er s it a t“). Uprava društva je v ro¬ kah akad. senata. Podpore razdeljuje dijaški odbor obstoječ iz 9 članov. Društvo deli podpore dvakrat v letu. in sicer razdeli v zimskem tečaju okoli 600 K, v poletnem do 400 K. Prošnje enako opremljene kakor one za oproščenje kolegnine, je oddati ob raz¬ pisanem terminu pri glavnem pedelu. „Slovansko bolniško društvo" („Kranken - Unterstiitzungsverein flir sla v. H o c h s c h ii 1 er" (v rokah senata in dijaškega odbora). Člani morejo postati vse- učilišniki in tehniki. Društvo nudi brez¬ plačno zdravniško pomoč, zdravila in v slu¬ čaju potrebe bolniško oskrbo II. razreda. Vstopnina 2 K, članarina 3 K za semester, člani se vsprejemajo le v prvih 6 tednih vsakega semestra v lokalu, ki je na posebni črni deski „Slov. bolniškega društva" na univerzi naznanjen. Za Slovenca pride v Gradcu v poštev samo še takozvani „Freitisch-Institut“, ki deli vsak mesec obednice. Slovenec more le malo pričakovati od tega društva. Juristi dobe do 8, filozofi 10 — 15, medicinci do 15 obednic. Enako društvo obstoji na tehniki. Prošnje se morajo oddati osebno referentu na posameznih fakultetah. Natančnejše in¬ formacije daje posebna črna deska na rek¬ toratih. Praga. »Podporno društvo za slo¬ venske visokošolce v Pragi" podpira slovenske slušatelje čeških visokih šol pra¬ ških z mesečnimi podporami do 24 K (v gotovini in v nakaznicah za obede v menzi). 84 Preteklo leto je bilo mesečno 14—15 pro¬ silcev, tem se je razdelilo 1661 K in za 1232 K obednie, v posojilih pa se je dovolilo 125 K. Prosilec napiše prošnjo na poseben vzorec, ki ga je dobiti v naših akademičnih društvih v Pragi, priloži ubožno, zrelostno (ozir. kolokv.) spričevalo ter dokazilo, da je vpisan na kaki češki visoki šoli. Vse to odda enemu poverjeniku, ki jih imata praški slov. akadem. društvi pri podp. društvu. Ta mu izroči, ko so prošnje rešene, nakaznico, na katero mu blagajnik podp. društva izplača nakazano podporo. „Husov Fond" podpira vse slušatelje na čeških visokih šolah brez razlike; podpira tudi slovenske prosilce z mesečnimi pod¬ porami 4—10 K. Prosilec — ki mora biti član „Husovega Fonda" (letna članarina 1 K) — napiše prošnjo na poseben vzorec, ki se dobi za 2 vin. v društveni pisarni (Praga II. Reznicka ul. 14, uradne ure od 3.—4.) priloži ubožno spričevalo napisano istotako na po¬ sebnem vzorcu, ter odda obe v zadnjih treh dneh meseca (za mesec vinotok šele od 1. do 6. vinotoka) društvenemu tajniku. Pri raz¬ delitvi podpor (14. in 15. vsakega meseca) se mora izkazati z društveno legitimacijo ter z dokazilom, da je vpisan na češki vis. šoli. Husov Fond daje tudi brezobrestna posojila za pristojbine pri skušnjah. Iz statistike omenjamo, da je Husov Fond razdelil lani 720 prosilcem 38.837 K 32 vin., vsega skupaj pa je razdal v 11 letih svojega obstoja že 292.954 K 74 vin. „Nadace Krombholzo va“ omogo- čuje akademikom praškim brez razlike brez¬ plačno zdravenje (zdravnike in zdravila). Kdor rellektira na brezplačno zdravenje, si 85 vzame na kvesturi ali v pisarni svoje šole poseben vzorec, izpolnjenega da podpisati kakemu profesorju ter gre ž njim k zdrav¬ niku ali pa na kliniko; na recept, ki se mu napiše, dobi v lekarni brezplačno potrebna zdravila. „Mensa academiea" (Spalena ul. 20.) daje revnim akademikom za nizko ceno obed (po 56 vin.) in večerjo (po 36 vin.). Kdor reflektira na hrano v Menzi, napiše na po¬ seben vzorec prošnjo (dobi se blanket v „Svepomoci“, Spalena ul. 9), priloži svoje ubožno spričevalo in na karton nalepljeno fotografijo za legitimacijo; za par dni dobi legitimacijo, na katero si v Menzi pri kon¬ trolorju kupuje nakaznice za obede. Kdor hoče v Menzi obedovati (ozir. večerjati), spo- polni nakaznico s svojim podpisom in da¬ tumom ter polovico vrže v posebno škrinjico v menzi, drugo polovico pa odda drugi dan pri obedu (ozir. večerji) kontrolorju. „Svepomoc“ preskrbuje revnim dijakom inštrukcije in druga primerna mesta. Reflek- tantu je treba napisati prošnjo, v kateri navede, kaj bi lahko poučeval. Slovenskim dijakom se ni mogoče v Pragi na inštrukcije preveč zanašati, ker — vsaj v začetku — ne znajo še toliko češki, da bi mogli sprejemati taka mesta. Podrobne informacije se dobe v „Sve- pomoci" (Spalena ul. 9.) od 9. do 1. dop. in od 3. do 6. pop. „Hlavkovy kolleje. 11 Tu dobi reven dijak, ki se izkaže z izvrstnim zrelostnim spričevalom — pozneje z izvrstnimi spriče¬ vali iz izpitov — prosto stanovanje, razsvet¬ ljavo, kurjavo in perilo; za hrano plačuje mesečno po 12 K — nekaj mest pa je sploh brezplačnih. Prošnje za sprejem se vlagajo 86 pri ravnateljstvu (Praga II. Jenštejnska ul. 1., vzorec zanje se dobi istotam) za zimski tečaj do 15. vel. srpana, za letni do 15. sušca. Lani je bilo v zavodu nad 200 dijakov. „Filozofsko podporno društvo" dajo podpore v neenakih terminih, ki so naznanjeni na črni deski na fil. fakulteti. Vzorec za prošnjo v „Svepomoci“. „ P o m o c n y spolek nadace J o n a - kovy“ (za pravnike). Prošnjo je treba na¬ pisati za celo leto naprej in priložiti ubožno spričevalo in reverz, s katerim se prosilec zaveže podporo pozneje vrniti, ter jo izročiti v prvi polovici vinotoka oficijalu pravn. fakultete. Podporni fond „Purkynč“ (za me- dicince, daje podpore v denarjih, v obed- nicah ter posojila za rigor. takse. Vzorec za prošnjo pošlje na željo „Spolek českych me- diku“ (Praga II. Lipova ul. 2). „Nadace Skub er skeh o“ daje revnim tehnikom obednice. Prošnje se oddajajo taj¬ niku društva v dobi, ki je naznanjena na črni deski na češki tehniki (navadno do zad¬ njega vinotoka). * * * Slovenski slušatelji visokih šol brez raz¬ like mesta in stroke reflektirajo lahko na- ministerijalne podpore, ki jih jim po¬ deljuje ministrstvo za uk in bogočastje in sicer v znesku 40—120 K za tečaj. Prošnje, ki so naslovljene na omenjeno ministrstvo, se oddajajo, opremljene z ubožnim spriče¬ valom in izkazili o uspehih v študijah, v dekanatski ozir. rektorski pisarni. Prošnje se pišejo slovensko. 87 ] Članki. Narodno-radikalno gibanje. J eseni leta 1901 je prišlo izredno veliko šte¬ vilo prvoletnikov na Dunaj. V „Slovenijo“ nas je vstopilo kar spočetka krog 70, da smo imeli takoj večino v društvu. Bili smo sicer prav raznorodni, a vsi smo bili nezadovoljni s politiko narodno-napredne stranke, veči¬ noma pa tudi z nedelavnostjo in ponižujočimi razvadami med dijaštvom. Veljavo dijaštva so bili spravili stari pojmi o dijaški časti in dolžnostih nizdol. Idej in načrtov je bilo med inteligentnimi starejšimi dijaki dovolj. Ze opetovano so se bile poprej pojavile struje s podobnimi smotri, a razdejal jih je stru¬ peni cinizem, ki je znak propadanja. Sta¬ rejši akademiki so se večinoma odtegovali društvenemu delovanju ter se o njem izražali le z zaničljivim posmehom. Ti so bili naj¬ hujši sovražniki mlademu gibanju. Še danes žive take koterije. Marsikdo je njih družbo drago plačal. Pod geslom „pozitivnega dela“ je stopilo narodno radikalno gibanje na dan v izobraževalnem klubu „Skali“. V neki seji na Porcelanki v dunajski „Domovini“ smo določili ime revni struji. Kakor tedaj, tako sem še danes in nisem v vsem šestletnem boju nikdar dvomil, da smo — kolikor se z imenom sploh gibanje da označiti — najboljše označili novo strujo, ko smo jo nazvali „na- rodno-radikalno". Goreči nacijonalci smo bili vsi od prvega do zadnjega; metoda 91 našega dela narodu v prid pa bodi radi¬ kalna. Po metodi, po kateri shvatimo na¬ loge in zastavljamo moči, kako delamo in uveljavljamo načrte, označujemo strujo. Ideja sama namreč struje še ne tvori. Sele, ko enakomisleči začno v smeri skupne ideje delati, smemo govoriti o struji. Delo pa označuje metoda. V metodi sami je zopet ideja in del svetovnega naziranja. Kakor označuje znanstveno strujo in vso znanost metoda, kako išče resnico (empi¬ rična metoda), tako je značilna za socijalno strujo ne le skupina, kateri je namenjena, ampak tudi metoda njenega delovanja. Z optimističnim idealizmom se lotevamo dela za visoki svoj ideal: vsakega jarma svo¬ boden narod, zdrav, izobražen in premožen, ne le učenec, temveč tudi učitelj drugih narodov, narod hočemo, ki na veliki poti človeškega rodu ni le posnemovalec, ampak sodelavec, ki prispeva s samoraslo individualnostjo. Radikalcu ne sme biti noben smoter previsok, nobeno delo preobsežno, na drugi strani pa noben smoter brez tal in nog in nobeno delo premalenkostno. V smislu te metode smo vstrajno razmišljali in raz¬ pravljali o vzrokih slovenske slabosti in skušali prodreti do zadnjih vzrokov. Zato ni noben slučaj, da je narodno-radikalna struja posvetila toliko moči ravno temu drob¬ nemu delu, ki skromno začenja pri tleh, ali če hočete pri korenini. Noben slučaj ni, da sta ljudskoizobraževalno delo in narodno- radikalna struja v tako tesni zvezi in noben slučaj ne bo, če bo ista struja zvesta svoji radikalni metodi, ko bo dovolj pripravljena, na gospodarskem polju (v prvi vrsti na za¬ družnem) pokazala enako agilnost. Tudi kaže 92 vse njeno delovanje na dijaškem polju, oso- bito njen nastop v gmotnem vprašanju, njen boj proti cinizmu in drugim nravnim defek¬ tom dijaštva, proti burševstvu in razuzdanosti, da je dosledno radikalna, S slavo pomahanik glav, ki so bile spoštovane, ker so nosile šmise in slovele po obilici semestrov, smo pometli. Ni se klicalo brez uspeha k resnosti in h knjigam. Le naprej, in sicer prav ra¬ dikalno! Potrjuje se povsem, kar sem iz¬ vajal na našem tržaškem shodu, da je bila naša struja navzlic vsemu idealizmu vedno realna. Že prve odborove volitve v letnem te¬ čaju leta 1902 so prinesle zmago „SkalP‘. Izvolili smo povsem radikalen odbor. Že tedaj smo bili po resnem premisleku skle¬ nili, da mora priti do ločitve od tkzv. libe¬ ralcev. Bili so to brezpogojni politični pristaši dr. Tavčarja, in to so želeli uveljaviti tudi v „Sloveniji“. Kdor ni bil njih pristaš, je bil „klerikalec“ in mene so dolžili celo zvez z dr. Šušteršičem. Spomin na te tovariše, ki so pozneje ustanovili dunajsko „Savo“, bi bil ugodnejši, ako bi se jim moglo priznati, da so za tedanjo pod vodstvom dr. Tavčarja stoječo narodno-napredno stranko kaj storili. Vzgojiti se jim pa ni posrečilo niti delavnih, niti požrtvovalnih pristašev. Pač pa so bili zagovorniki vseh burševskih otročarij in nas hrupno zasmehovali, ko smo klicali k res¬ nosti in delu, ko smo začeli s klubi in pre¬ davanji. Liberalcem pa so se pridružili tudi skoro vsi divjaki in ciniki. Začel se je neiz¬ prosen boj. Inter arma silent musae: boji so prinesli hude osebne spore, vsak hip sta se stranki spopadli, nobene resne debate ni bilo možno uvesti brez rabuke. Nejasnosti 93 in gesla so marsikakega tovariša, ki je spa¬ dal k nam, zavedla v tuje vrste. Spoznali smo, da bo vsako delo brezplodno, če se ne j ločimo. Ce smo hoteli oteti strujo usodi prejšnjih opozicij, smo si morali zagotoviti streho. V letnem tečaju 1902. smo spremenili poslovnik v tem smislu, da odbor sprejme le narodno-radikalne akademike v društvo. S tem je bila pravna podlaga za jesenski boj poskrbljena. Jeseni se je dobojeval končni boj. Zavrnili smo naskok nasprotnikov s tako odločnostjo, da se ga niso upali več obnoviti. Tedaj smo začeli z delom. Dobo, ki je sledila boju, lahko nazovem dobo konso¬ lidacije. Zdaj se je imelo pokazati, ali smo vredni življenja. Zmaga nas ni uspavala in napadi, ki so leteli na nas z liberalne in klerikalne strani, so nas le bodrili. Začeli smo z no¬ tranjim delom v društvu. Doslej le splošne ideje o regeneraciji slovenskega dijaštva smo začeli formulirati. Kmalu so dobile misli o ljudskoizobraževalnem delu in dijaškem gmotnem vprašanju jasnejše oblike. Pro- ueavali smo vsa socijalna vprašanja : S srcem in razumom smo bili vsi vneti pristaši tako- zvanih „nižjih slojev“. Kako naj inteligenca pomaga kmetu in delavcu, o tem smo ne¬ prestano razmišljali. Odklonili smo idejo o nasilni revoluciji ter pozdravljali organiza¬ cije, ki na podlagi današnjega družabnega reda skušajo spremeniti položaj v korist pro¬ duktivnim slojem. Sklenili smo, da moramo sodelovati pri teh organizacijah. Geslo „ sa¬ mopomoči", ki smo ga vsprejeli, smo ume¬ vali tako, da ne smemo pustiti kmeta in delavca brez pomoči in morda gledati pa¬ sivno, da propadata. Da, pomagati in sode- 94 lovati moramo, a ne z metodo milodarov ali z varuškini ukazujočim poukom, ki so ga poznali tudi v dobi policijskega absolutizma, temveč naše sodelovanje mora biti vzgoja k temu, da vzgojevanec sam spozna svoje slabosti, da sprevidi, zakaj mu je nasvet ko¬ risten in da pride do samostojne in i ci j a- tive in sam išče pomožnih virov. Nalogo inteligence med kmeti in delavci smo formu¬ lirali kot vzgojo teh slojev k samo¬ pomoči. V zvezi s tem vprašanjem smo v nasprotju z materializmom spoznali, da je socijalno vprašanje eminentno etično vprašanje: značaj, delavnost, smisel za orga- nizovan nastop, požrtvovalnost za družbine ideale, od teh imponderabilij in individuelnih lastnosti je odvisna notranja moč razreda in vsaktere socijalne družbe. Tedaj tudi dijaštva in naše struje. Zato smo se tako intenzivno pečali z etiko. Teoretično smo proučevali pozitivno etiko, a tudi v praksi smo jo uveljavili: ali ni naša dijaška gmotna akcija etična, ko kliče, naj se posameznik ne redi na škodo tovariša in podpore dele pra¬ vično? Lotili smo se tudi boja z dijaškimi razvadami. Težaven je ta boj, kajti akade- mično svoboden mož si prepoveduje mora- lične predpise. Taktika v tej stvari mora biti dobro premišljena, da se opomini k treznosti, zmernosti, učenju itd. ne izjalovijo. Proučevanju verskega vprašanja se nismo izogibali. Videli smo, da ima vsak izrazit individuv tudi svoje verske nazore, videli tudi, da so verski nazori različno na- obraženih povsem različni. Lahko rečem, da je imel v tem pogledu vsak svoje posebno naziranje. Nihče ni žalil te poštene nabož- nosti; take netaktnosti bi se bile vedno 96 strogo grajale. Resni razgovori o verstvu in o nastanku ver so se seveda vršili in govo¬ rilo se je pro in contra. Rečem lahko, da smo ob tem verskem individualizmu in med¬ sebojnem spoštovanju verskih nazorov iz¬ vrstno izhajali. V tem pa smo si bili edini, da treba politično moč konfesij t. j. politično moč njih hierarhije držati k tlom, ker je nevarna svobodi vere, vesti, vzgoje in zna¬ nosti ter nevarna politični enotnosti naroda in države. Ni tukaj mesto, da bi podrobno obde¬ loval ta vprašanja, s katerimi smo se bavili v tej plodoviti dobi konsolidacije v društvu. Težavno je bilo to delo. Kdor je par let delal v akademičnem društvu, mi bo pritrdil. Tudi ne prikrivam, da so bili v naših vrstah vselej kaki elementi, ki so metali vsaki resni nameri polena. Taki ljudje so običajno le eden, dva tečaja razdirali po društvu, potem pa so šli svojo pot ter le še svoj cinizem prodajali po beznicah. Opazoval sem vsako leto take prvoletnike, kako so se dali nekaj časa še angažirati, za kako delo pa jim je pošla vstrajnost. Delo po naših društvih ni na videz res prav nič hvaležno. Koliko polen je priletelo! Koliko razočaranj smo doživeli! A to je ravno tista šola požrtovalnosti in vstrajnosti, brez katere ni možno misliti na vspehe socijalnega dela na Slovenskem. Tako je marsikdo odpadel od nas in blago¬ slavljali smo za njim. Nasprotno pa smo se v tej dobi konsolidacije z marsikakim iz¬ vrstnim značajem zopet našli, od katerega so nas bile nejasnosti boja poprej odtrgale. Naša agitacija se je ta čas naglo širila po vseh vseučiliških in srednješolskih mestih. Že meseca maja 1903. smo si bili na jasnem, 96 da nam treba glasila. Tačas sem izdal v »Sloveniji" parkrat litografirane »Iskre", to pa edino z namenom, da vzbudim zmisel za tedaj še nedosežni ideal tiskanega lista. Dr. Tavčarja polemika proti „Iskram“ v »Slo¬ venskem Narodu" je bila le voda na naš mlin. O božiču smo sklenili, da pokličemo na veliko noč leta 1904 v življenje »Omla- dino“ in »Prosveto". Nobenega dela se ne spominjam s takim veseljem, kot ustanov- nega^dela za ti dve podjetji. Sele z nastopom „Omladine“ je bila do¬ vršena druga faza ustanovitve narodno-radi- kalnega gibanja. Zdaj šele je bilo konsoli- dovano in zagotovljeno. »Prosveta" je kmalu postala ugledno središče našega poljudnega dela. Tačas se je v Gradcu in Pragi že vršil naravni boj med nami in liberalnimi burši. Iz „Slovenije“ smo vedeli, da daljši boj le zadržuje notranjo delavnost, zato smo hiteli, ko so razmere v »Triglavu" in »Iliriji" vsled besnosti nasprotnikov postale nevzdržne, da si sezidamo nova ognjišča. »Tabor" in po¬ zneje »Adrija" sta postala vredna sobojevnika »Sloveniji", in »Slovenija" se bo morala prav potruditi, da si z resnim delom vzdrži pr¬ venstvo med narodno-radikalnimi organiza¬ cijami, kajti ne »Tabor", ne »Adrija" nista bila kopiji »Slovenije", temveč sta že razvila in prinesla obilo samoraslega v narodno-ra- dikalno gibanje. Izza »Omladine" mi ni treba nadalje po¬ pisovati. Saj je »Omladina" verna slika na¬ šega gibanja. Tržaški in celjski shod sta znamenji, da napredujemo. Njima ima slediti tretji shod narodno-radikalnega di- jaštva v Ljubljani, ki naj pokaže novih napredkov. 97 7 Mnogokrat so mi starejši možje, ki so dobrohotno zrii na naše delo, rekli: Prav delate. »Mladina bodi radikalna, kaj bi bilo, če bi v mladini ne bilo radikalizma!" Res je, bilo bi žalostno, če bi med mlajšo generacijo ne bilo ostre brezobzirnosti in neizprosne odločnosti. A moja želja gre dalje. Ce si mladenič iz prepričanja radikalec, ne boš nehal biti radikalec kot mož. Ne le radikalne mladine, tudi radikalni h mož potrebuje naš narod. Vezi, ki jo sklepamo v dijaški dobi, naj ne razruši no¬ bena sila. Dr. Gregor Žerjav. 98 Znanost in verstvo, verstvo in šola. (Iz govora prof. Masaryka na dijaškem protiklerikalnem zborovanju dne 10. svečana 1906 v Pragi.) Jj' V dijaškem almanahu iz leta 1904*) čitam, da večina dijaštva prihaja na visoko šolo odtujena ne-le katolicizmu, ampak veri sploh, da prihaja na visoko šolo prepojena z verskim nihilizmom. In glavni vzrok tega ni — tako pravi pisatelj tistih vrst — svobodomiselnost prirodnih ved in drugi faktorji srednješol¬ skega poučevanja, ampak cel verski sistem, katehet s svojim poučevanjem verstva. To je jako važno priznanje. In zdaj si stavimo vprašanje: Kdo takemu peto-, šestošolcu v tej težki življenjski krizi svetuje, v krizi, ki po nauku katekizma odloča nele o časni, ampak tudi o večni sreči človekovi? In kaj bi mu ti njegovi učitelji svetovali? Ali o tem se v šoli ne govori, se ne sme govoriti; o mrtvem grškem aoristu razlaga profesor po cele ure — o življenjskem vprašanju se ne sme. Za nas je temeljno vprašanje, kakšno je, kakšno more biti razmerje inteligenta, znanstva in filozofije k pozitivnemu verstvu. Je mnogo različnih teorij. Eno je predvsem gotovo: da temelji cela moderna znanost na empiriji. Od Bacona, do Descarta pa do Kanta in naprej do najnovejše dobe — vsi misleci odvajajo naše poznanje, naj se tiče prirodnih ali duhovnih problemov, iz empirije in uče, *) Studentsky almanach 1904. Izdat in založil odbor »Všestud. slavnosti«. j ■ • . 99 7* da brez te ne moremo znanstveno postopati in napredovati. Dalje slišite vedno, daje svet determiniran, da je kavzalni zakon, da se da zgodovina, družba,_ narava študirati le na podlagi te premise. Če pa je empirija in le empirija za nas vir poznanja, odklanjamo vse druge vire, predvsem avtoriteto, odkla¬ njamo posebno še razodetje v teoriji in v praksi (čudeži). Noben profesor fizike vam ne bo razlagal, da se v naravi gode čudeži, ampak vam bo kazal zakone. Iz vsega tega sledi čisto logično, da se teologija in verstvo, cerkveno verstvo, da se natančneje izrazim — ki stojita teoretično in praktično na razo¬ detju in na čudežih in na avtoriteti ter znanost, ki vse to odklanja, mora odklanjati — ne dasta spojiti. To je jasno in — mislim — mora biti jasno, če se le nekoliko o tem premišlja. Kompromisi se sicer lehko delajo, ali v resnici premostiti prepada ni mogoče. Imam v roki syllabus iz 1. 1864. Takoj v prvem odstavku proklinja syllabus pante¬ izem in naturalizem ; proklinja vsakega, kdor bi verjel, da je človeški razum edini sodnik med resnico in neresnico, dobrim in zlim i. t. d., preklinja stavek, da se ima filozofija gojiti brez ozira na nadnaravno razodetje: proklinja vsakega, kdor bi trdil, da cerkev nima pravice rabiti nasilja. Da navsezadnje preklinja vso moderno civilizacijo, se razume menda že samo ob sebi. In vprašam sedaj, ali se dasta cerkveno verstvo in znanost spojiti, častno in pošteno spojiti? Prečitajte si, prosim syllabus! Imam še en dokument. Mnogokateri je že slišal kaj o indeksu — tu je. Naj citiram iz njega imena znamenitih filozofov. Nikakor ne trdim, da se z vsem strinjam, kar ti filo- 100 zofi uče, ali jaz kritiziram, indeks pa pre¬ klinja in prepoveduje. To je ravno razlika med teologijo in znanostjo. Torej : Bacon, Bayle, Berkeley, Comte, Condillac, Cousin, Descartes, Ilolbach, Diderot, Montesquien, Hume, Kant, La Metrie, Locke, Malebrauche, J. St. Mili, Montaigne, Pascal, Renan, Sabatier, Spinoza, Voltaire i. t. d. i. t. d. — cela zgodo¬ vina moderne filozofije na indeksu. In dalje pisatelji: Alfieri, Balzac, Dumas oče in sin, Flaubert, Heine, Lamartine, La- mennais, Lenan, Mickiewicz, Ada Negri, Quinet, Richardzon, Zola i. dr. Historiki: Ranke, Slorente; da, celo teo¬ logi, ki streme za reformami, med njimi Giinther in Schell — — sploh vse moderno mišljenje na indeksu. Mimogrede omenjam, da je čisto brez hrupa izginil z indeksa Galilei, ker je to pač bilo že prekričeče. Ponovno trdim: na teh temeljih, indeksu in syllabu sezidana rimska teologija in filo¬ zofija kakor jo mi pojmujemo, se ne dasta združiti; vsaj za poštenega, kritičnega člo¬ veka je to nemogoče. Iz te situacije ne vidim za šolo druge rešitve, kot divorcon — ločimo se. Enako, kakor v narodnostnem vprašanju: stojimo mi in Nemci proti sebi, torej: ti pojdi tam, jaz tam, in konec besedij. Prav tako je v našem slučaju mogoča le ena častna in po¬ štena razrešitev: verstvo mora iz šol ven! Nisem neprijatelj verstva; verstvo in veda in filozofija se dado spojiti, seveda ne orto¬ doksno cerkveno verstvo. Ugovarja se, da bi vsled odstranitve verstva iz šol, trpeli zna¬ čaji. Ne, nasprotno: v interesu vzgoje zna¬ čajev mora verstvo iz šole. Verski konflikt kazi nele dijake, ampak tudi učiteljstvo in 101 cel .šolski sistem. V interesu zdravega razvoja značajev je nujno treba, da nastane svoboda vesti in prepričanja. Iz te nezdrave situacije, katero pač naj- bolestneje čutijo profesorji in učitelji, ni dru¬ gega izhoda, kakor sem že parkrat povdaril — kakor da se verstvo kot učni predmet odstrani iz šol, nele iz srednjih, tudi iz ljud¬ skih. Zahteva ni prav nič pretirana. V Združ. državah, na Francoskem in Nizozemskem se v državnih šolah že davno verstvo ne_ po¬ učuje; na Laškem, na Angleškem in v Švici verstvo vsaj ni splošno obvezen predmet; v Belgiji je verstvo sicer obligatno, ali roditelji lahko z izjavo otroka oproste od pouka; na¬ zadnje imamo Avstrijo, Nemčijo in Rusko kot najbolj nazadnjaške dežele, kjer je ver¬ stvo splošno obvezen predmet brez izjeme. Ali tudi v Nemčiji se obrača na bolje, ne¬ davno je bil tam sprejet zakon, da se otroci proti volji roditeljev nimajo siliti k obisko¬ vanju verskega pouka. N. B. Predlog so spre¬ jeli tudi katoličani! Povsod napredek — le Avstrija bo ostala zadaj, morda celo za Rusijo. Saj začenja pri nas prav sedaj taka nova era, da skoro ne moremo govoriti več o stvareh, ki se drugod razumejo samo ob sebi. In gotovo se razume samo ob sebi, da se čisto verstvo, ono verstvo, ki izvira iz prepričanja, ne da vsiljevati. Naša naloga je intenzivno delovati na to, da se verstvo iz vseh šol odstrani, da šola postane sploh od cerkve neodvisna. Šola ima služiti resnici in s tem vzgoji značajev, učencem in učiteljem; zahteva je opravičena v interesu znanosti, pa tudi v interesu verstva samega. 102 Dijak in drobno delo. Ptijaška doba je doba učenja in samoizo- brazbe. Prvo moramo vzeti v tem smislu, da si vsak osvoji kar največ mogoče znanja, da se spopolni posebno v svoji stroki, in doseže neko stopinjo gotovosti, da ima tako pod seboj trdna tla, in izpolni s tem svojo dolžnost kot dijak. Drugo pa je vsestransko iz- popolnjenje samega sebe kot človeka, k čemur jo potrebno, da proučuje dijak sodobne raz¬ mere in kulturno stanje človeštva, da si osvoji p>rave pojme o raznih važnih vprašanjih, in da vzgoji sam v sebi človeka, ki more odgo¬ varjati pojmu človeka sočasne dobe; oboje — prvo in drugo — pelje k samostojnosti, ki je prvi predpogoj bodočega moža, ki bo z jasnim pogledom našel vselej pravo pot v razmerah življenja. Dijak ima torej dovolj dela sam seboj in vse, kar bi ga moglo pri tem delu ovirati, bilo bi škodljivo njemu in družbi. Mladina naj torej ne bo kupljeno blago raznih političnih strank, da ne postane nje vzgoja enostranska, ampak mladina bodi svobodna, da more svobodno brez predsodkov proučavati razmere: politične, verske, soei- jalne i. t. d. Dijak vzgoji v sebi splošnega kulturnega človeka s širokim obzorjem; le tak bo mogel pospeševati kulturo svojega naroda. A ravno ob času, ko sebe kulturno vzgaja, ima dijak priliko posvetiti svoje moči kulturnemu delu v narodu, nepristransko, nepolitično, edino v smislu narodne prosvete. Pojma dijak in drobro delo se dasta zelo dobro združiti in sta bila že od nekdaj v 103 najožji zvezi. Polje drobnega dela je tako vsestransko in obširno, da v njem vsak lahko najde svoje delo. Drobno delo je tisto glo¬ boko kulturno delo, ki izhaja iz natančnega proučevanja razmer, ter ustanavlja na podlagi tega potrebne kulturne institucije, ki posta¬ nejo trdni temelj prosvete naroda. Iz drobnega dela so torej izločeni vsi zlati gradovi, zi¬ dani v oblake in zelene trate, stavljene v puščavo, gre se tukaj brez fraz, s samim trdim večletnim delom, z neprestano ener- žijo, ki šele čez nekaj let dokaže uspeh. Gre se tu za dvoje: a) proučavanje in spoznavanje razmer, b ) ustanavljanje primer¬ nih iz razmer razvidnih, času potrebnih in¬ štitucij. V tem se spozna uspešna taktika. V tem se dijak in drobno delo spopolnujeta: prvič drobno delo potrebuje dijaka, kot mlado, življenja polno silo, ki je prva poklicana, da združuje svoje moči na polju narodne kul¬ ture in drugič potrebuje dijak drobnega dela, ker tu globoko spoznava razmere naroda, njegovo kulturno stanje in išče potij navzgor. Tu torej lahko poskuša svoje prve sile, a ob- jednem ga razmere same silijo k vstrajnemu delu, kajti ravno pri tem spozna potrebo, da mora najprej sam doseči gotovo stopinjo har¬ monične popolnosti, da more potem uspešno delovati. Drobno delo je delo društev in v društvu vsaka tudi najmanjša sila dobi svoj pomen. Drobno delo na narodnih mejah se imenuje manjšinsko delo in odveč bi bilo dokazovati, da je tu dijak poklican posvetiti svoje sile pri skupni obrambi in da je to ob jednem najkrajša pot, ki pelje k dobremu poznanju razmer na naših narodnih mejah, ob jednem pa tudi dobimo ravno tam sliko o našem splošnem stanju. In tega je potreba 104 vsakemu, ki hoče delati, kajti prvo in glavno je, da vemo, kaj je treba delati. Tega pa brez temeljitega poznanja razmer ne mo¬ remo vedeti. Kakor je nekdaj dijak kot narodni agi¬ tator hodil po deželi ter budil v ljudstvu narodno zavest, tako je prišel poslej čas no¬ vega dela za dijaka in to je doba narodnega drobnega dela. Kar je bila včasih beseda, mora biti sedaj dejanje. Takrat je šlo od zgoraj navzdol, poslej mora iti od spodaj navzgor. Visoki govori in lepe fraze so iz¬ zvenele, treba je bilo nekaj trdnega, pozi¬ tivnega in to je drobno delo, ki je temelj kulture v narodu . . . Slovan, Slovenec, živio, je bilo prej, knjižnica, predavanje, poučevanje ljudstva je sedaj. Zato tudi naša doba zahteva novega dijaka, ne romantičnega, navdušenega, pesniško vznesenega, ampak resnega, trdega delavca. Zato pa je tudi zahteva samoizo- brazbe prvi predpogoj vsakega uspeha. Kdor hoče razviti svoje sile, jih mora imeti, kdor jih nima, si jih mora pridobiti. Ravno v drobnem dolu se kaže veliki pomen dijaštva^ v narodu. Zadnjih trideset let so položili Cehi trden kulturni temelj v svojem narodu. Uspehi drobnega dela se že kažejo, posebno se kažejo na mejah veliki uspehi, ki so posledica manjšinskega dela. Glavni faktor pri tem je bilo dijaštvo; to je bilo razdeljeno v več ferijalnih društev, ki so ustanovila knjižnice in prirejala preda¬ vanja, Manjšinsko delo sta prevzeli potem dve močni obrambni društvi „Jednota Se- veročeska" in „J. Pošumavska". Obe razpolagata sedaj že z milijoni. V obeh „Jednotah“ deluje uspešno ,,Akade- mični oddelek", ki podpira društvi pred vsem 105 moralno. Isto nalogo ima „Akad. odsek pri mlajših dveh „Jednotah“ pri „Češkoslovanski“ in pri „J. za jugozapadno Moravo". Jednako deluje dijaštvo v smislu drobnega dela pri „Matici šolski". Samostojna društva so izpol¬ nila svojo dolžnost in so deloma prenehala, prepustivši svoje delo mestnim in občinskim odborom, ki se sami trudijo za kulturno na¬ predovanje v svojem kraju. Sedaj delujejo še : Jizeran, Krakonoš, PrachSn, Radbuza, Rip, Sazavan, Stitny, Zličan, Orličan itd. Glavna naloga jim je: revizija raz. knjižnic, pošiljanje časopisov v narodno eksponirane kraje, tu in tam predavanja. Lani se je ustanovil v Pragi „Svaz osvetovv" (Prosvetna Zveza), ki ima namen spopolniti še posamezne vrzeli, kjer je kulturno delo zaostalo in pred vsem skrbeti za predavanja, ki naj se vrše po vseh večjih krajih. Tako vidimo na Češkem dobro organizirano, a tudi dobro podprto, vteme- Ijeno kulturno delo, ki je vzrastlo iz drob¬ nega dela: v sredi stoji kot steber „Matica. Šolska", ki razpolaga z velikim kapitalom, kot štiri trdnjave stoje štiri „Jednote“, ki gospodarsko rešujejo češko zemljo pred tujci in nad raznimi kulturnimi inštitucijami se je ustanovil „Svaz osvčtovy“, ki bo izpolnil druge kulturne zahteve. Tako gre šolska, gospodarska in prosvetna organizacija roko v roki naprej, druga drugo spopolnjuje, v njih področju pa se zbira delavno dijaštvo. Ako pogledamo sedaj razmere pri Das, vidimo, da čaka še dosti dela, predno do¬ spemo do teh nam neizogibno potrebnih organizacij. Treba jim je pripraviti trdna tla z drobnim delom in to delo mora izvršiti dijaštvo. Začelo se je že. Pred nekaj leti se je ustanovila ..Prosveta", ki bo počasi zdru- 106 žila pod svoje okrilje dijaštvo vseh slovenskih pokrajin, ev. stopala vsporedno z že obsto¬ ječimi društvi „Adrijo“ za Goriško, „Gorotan“ za Koroško, »Bodočnost" za Štajersko. Tvo¬ rijo se podružnice „Prosvete“. Prosveta more že pokazati nekaj uspehov (knjižnice in pre¬ davanja). Dijaštvo pa stoji osamljeno brez večjih podpor in to delovanje ovira. Vidno je, da je še dela dosti. Pred vsem je potrebno, da dobi „C. M. družba" svoj „akademični odbor" ali „akad. podružnico" ki naj bi Družbo podpirala z nasveti in informacijami ter pospešila tako boljše taktičnejše delovanje družbe. Razviti se mora manjšinsko delo, posebno na Ko¬ roškem in v Istri. S tem naj se postavi te¬ melj »Jednotam". Od t. zv. narodnih slojev se sme zahtevati moralne in gmotne podpore, dijaku pa veljaj beseda: kulturno delo je tvoje polje. Polje leži neobdelano. Pojdi in dela j ! Iv. Lah. _ 107 Alkohol in etika. FAoba, ko se je vrednost dijaštva merila po izpraznjenih litrih, je več ali manj že minila; ali vendar vzlio temu alkoholizem med našim dijaštvom še vedno bujno cvete. Na misli imam nezmerni alkoholizem, kajti oni v resnici zmerni pivci, ki uživajo alkohol takorekoč skoro kot medicino, ne prihajajo vpoštev. In vendar ga menda dandanes ni inteligentnega človeka, kateri bi ne poznal vsaj glavnih dejstev alkoholizma; prilike po¬ učiti se o njih je več kot dovolj. Kdor pa ta dejstva pozna, pač ne more odobravati in zagovarjati alkoholizma s stališča higijene. Ali tudi z etičnega stališča smemo in moramo alkoholizem kar najodločneje obsojati. Razrešiti nam je pred vsem vprašanje, ali je alkoholizem samo posledica gospodar¬ skih ali drugih družabnih odnošajev, ali je samo simptom, ali je morda več: vzrok vsega tega, kar mu očitajo njegovi nasprotniki. Tudi, ko bi alkoholizem bil samo sim¬ ptom, bi ne mogli in smeli zavračati absti- nentizma; saj tudi ne zavračamo medicine, ki je vendar v splošnem simptomatična. Toda alkoholizem je več kot samo posledica, alko¬ holizem je direktno vzrok vsega tega zla, ki ga izvaja iz njega znanstveno antialkoholno gibanje. Seveda ne najdeš nikjer v duševnem in družabnem življenju enega samega vzroka zase; ravnotako ima tudi alkoholizem svoje vzroke in sovzroke; ali on je poglavitni vzrok one bede, za katero ga delamo odgo- 10S vornega. K temu zaključku moramo priti, če primerjamo in premotrivamo posamezna sem spadajoča dejstva. Tako je na pr. Bunge *) preiskal in primerjal statistične podatke 445 rodbin in našel, da je ravno alkoholizem, t. j. kronično zastrupljevanje z alkoholom vzrok degeneracij e. Ravnotako dokazana stvar je, da je alkohol oni faktor, ki uničuje du¬ ševno delovanje človeka, ki slabi, zmanjšuje in slabša delovanje razuma, pa tudi čuvstev in volje. Pravilno, bistro in jasno razmišljevanje alkoholizem onemogoča in uničuje. Tudi umetniškega stvarjenja alkohol ne pospešuje. Znana stvar je sicer, da so osobito pesniki prijatelji alkohola, ali niti jeden od njih si ne bo upal trditi, da je alkoholizem potreben k poetičnemu ustvarjanju, k poetičnemu raz¬ položenju, k poetičnemu navdahnenju. Kar se tiče čuvstvene strani, uničuje pitje vse boljše in plemenitejše čute; pivec je nervozen in razdražljiv, kmalu pa tudi surov, brutalen, nasilen in krut. Tudi volja oslabi in alkoholik zgubi na¬ zadnje poslednji košček svoje notranje pro¬ stosti, zgubi čut za svoje dolžnosti. In tako se nam kaže alkoholizem kot kronična degeneracija vsega duševnega živ¬ ljenja, kot nekaj neetičnega in protietičnega. Zato je popolnoma na mestu, da se obrav¬ nava alkoholizem tudi z etičnega in prav posebno z etičnega stališča. Kaj pa je ideal moderne etike? Nič drugega kot harmoničen in energičen individuum. Imeti hočemo cele *) Bunge, Alkoholvergiftung und Degeneration, Leipzig 1904. 109 in enotne ljudi, cele in enotne značaje, in ker vedno bolj in bolj spoznavamo velike naloge, kijih stavlja naše družabno življenje vsakemu posamezniku, zato zahtevamo, da bodi vsak od nas popolnoma razvita, delujoča in delovanja zmožna osebnost. Tako pojmujemo moderni individualizem. Od človeka pa zato zahte¬ vamo energije; biti hočemo ljudje silne volje in take ljudi hočemo imeti. V prejšnih časih se je povdarjala in zahtevala poleg dela in pridnosti prav posebno pokorščina in vera, slepa vera drugim in v druge. Hi pa smo sprevideli, da ne potrebujemo take slepe vere, ampak zavednega prepričanja, da ne moremo in nočemo več slepo slediti drugim; hočemo in moramo sami odločevati, sami delovati skupno z drugimi na razvoju svoje in svoje okolice usode. Moderna etika zahteva od človeka, da zavzame stališče k vprašanju napredka na vsakem polju in da se odloči za napredek. Za to pa je treba bistre glave in jasnega čuvstvovanja, V resnici napreden človek se mora iz prepričanja odločiti za moderne socijalne ideale; z živo fantazijo, ali brez fantastike si mora narisati sliko bo¬ dočnosti, kakoršno hoče doseči ali vsaj pri¬ praviti ; biti si mora tudi na jasnem glede sredstev, katera si ima izbrati v dosego svojih načrtov; mora znati računati, meriti, pri¬ pravljati. In ta moderna etika alkoholizem obsoja. Alkoholizem slabi in uničuje duševne zmož¬ nosti, slabi in ponižuje sploh celega človeka. Alkoholizem je nenapreden, nazadnjaški, reakcijonaren. Pivec je etično indiferenten in zato največji filister in nazadnjak. On je utopist, fantast in zato fatalist; živi v nere¬ alnem svetu alkoholove utopije, pričakuje in 110 želi si čudežev, ker so njegove sile oslabljene. Piti in delati sta dijamentralno nasprotna pojma. Kriminalna statistika nam pravi, da je alkoholizem stalni vzrok premnogih zločinov, osobito zločinov proti osebam. Alkoholizem ravno spodkopava ljubezen do bližnjega in podpihuje vedno znova medsebojni boj, po¬ sameznika proti posamezniku, razreda proti razredu. In vendar tudi moderna etika te¬ melji na principu ljubezni do bližnjega, ki je podlaga vseh etičnih dolžnosti. Ljubezni do bližnjega, delovanja za bližnjega zahte¬ vamo, in ne sentimentalne filantropije; zahte¬ vamo od modernega človeka, da pomaga od¬ stranjevati fizično in duševno bedo, da deluje v tem smislu po gotovem, premišljenem načrtu. Za to pa je treba bistre glave in jasnega čuvstvovanja, česar zaman iščeš pri alkoholikih. Specijelno v tem slučaju pa za¬ hteva princip ljubezni do bližnjega od nas, da sami dajemo dober vzgled. Od izobraženca, ki pozna pomen alkoholizma, moramo to za¬ htevati. Ali prav tu si moramo napisati slabo spričevalo. Naša inteligenca, naše učiteljstvo, naše duhovništvo, naše dijaštvo — ali niso ti vsi sokrivi rastoče degeneracije našega ljudstva, ker ne le, da ga ne poučujejo, ampak mu sami v tem oziru dajejo najsiabši vzgled. Največ pivcev je zapeljal ravno slab vzgled, ker človek sam ob s'ebi ne čuti po¬ trebe alkohola. Vzgled proti vzgledu! Ne samo s teoretičnim poučevanjem, ampak praktično, z dobrim vzgledom naj se ruši kult Bakha. Saj nas skušnja uči, da ne vzgajamo samo z besedami, ampak z živini vzgledom in predvsem s tem. Našemu di- jaštvu se nudi tu preobširno polje, lep kos 111 onega drobnega dela, ki ga tako pogosto slišimo hvaliti in priporočati, ki ga pa le prepogosto zanemarjamo ravno tam, kjer bi to najmanj smelo biti. Naša dolžnost je, ka¬ kor se to dan na dan povdarja, da aktivno sodelujemo pri regeneraciji svojega naroda. Da zastavimo pot grozeči degeneraciji slo¬ venskega ljudstva, to zahteva od nas resnično rodoljubje. Notranja politika, vzgoja, refor¬ macija, regeneracija samega sebe in svoje okolice, to mora biti naše geslo. Ce se ozremo na intimnejše odnošaje med posamezniki, prihaja za nas vpoštev predvsem prijateljstvo. Brez prijateljstva ni mogoče živeti, to se je že velikokrat po- vdarjalo. Ali prijateljstvo pri polnem kozarcu ni pravo prijateljstvo. Prijateljstvo je raz¬ merje duše k duši, brez meglenega alkoho- lovega vzdušja. Ali ljudje pogosto nimajo poguma gledati drug drugemu v oči, pri¬ pustiti, da duša govori duši; pravzaprav si nimajo ničesar povedati in zato se zadovo¬ ljujejo s surogatom alkoholnega prijateljstva. Popijanje uničuje tudi razmerje med možem in ženo. Prava ljubezen je čista; ljubezen z alkoholom ni ljubezen. Homo postane animal. Alkohol ga je poživinil. Eno stvar pa je treba pri vsem prav po¬ sebno povdariti: da z abstinenco samo ne bomo dosegli višje stopnje; ne, tudi abstinent je lahko nenapreden in reakcijonaren. Absti¬ nenca je lahko prav tako mehanična in ma- terijalistična kakor neabstinenca. Ali za to se gre, da svetovno naziranje, za katero se borimo, abstinenco zahteva in sankcijonira. Novo svetovno naziranje je v zadnji instanci ustvaritev značaja, abstinenca je eno njegovih sredstev. 112 In tako ima abstinečno gibanje svoj ve¬ liki pomen kot eno onih vprašanj, ki se jih ima obravnavati sub speoie aeternitatis. Pre¬ novljeno življenje, napredek človeštva k večji popolnosti, to je ideal in naloga moderne etike, in v dosego tega ideala je abstinenca potrebna. Prihodnjost je v rokah teh, kateri so se odločili za višje, moralnejše svetovno naziranje. M. 113 8 O organizaciji. Dravijo, da zdrav človeški instinkt vedno * pred teorijo hiti. O organizaciji pač lahko trdimo, daje bolj iznajdba zdravega instinkta, kakor teoretično razmotrivajočega duha. To pravzaprav ni nič čudnega, zakaj zdrav živ- Ijenski instinkt je nujen, nikdar ne more pričakati, da bi duh interesna vprašanja do dna premislil, ampak z neko neobhodnostjo prisili človeka k dejanju, ne da bi naprej znal, če se mu obnese. Ko pa zadene pravo, tedaj zadobe pridobitve take izkušnje svojo vrednost in trajnost. Prav tako je z organi¬ zacijo. V organizaciji jo zadel človek izborno sredstvo za svojo samopomoč in napredek. — Kedaj in v kakšnih okoliščinah se je to zgodilo, tega pač nikdar ne bo mogoče na¬ tanko dognati, zakaj ko stopi človek v zgo¬ dovinsko dobo, ga najdemo že v organiza¬ cijah, ki so imele seveda bolj vojaški, mo¬ narhični značaj, primeren dobi surove sile. Pri kulturnih narodih starega veka pa na¬ hajamo že organizacije, ki so služile inte¬ resom kulturnega napredka. Grki n. pr. so imeli organizirano izobrazbo (telesno in du¬ ševno), imeli so trgovska, pevska in godbena društva, politične klube, kjer so se razprav¬ ljala dnevna vprašanja. Niti srednji vek ni bil brez kulturnih organizacij, tako da lahko rečem: od davnih neznanih nam časov živi ideja organizacije s človeštvom naprej in se v socialnem življenju narodov in stanov vedno bolj in bolj uveljavlja, zakaj organi¬ zirano delo vedno zmaguje nad naporom ne- 114 organiziranih posameznikov; v življenju pa se računa z vspehi dela, ne s subjektivnim razpoloženjem fantastičnih solipsistov. Socialne celote, kakeršne so n. pr. država, cerkev, armada, politične stranke, gospodar¬ ska, podporna, izobraževalna društva i. t. d. zaznamujemo z besedo „organizacija" zato, ker imajo v svojem bistvu veliko podobnost z ustrojem fizičnega organizma, s človeškim telesom; prav po „svoji podobi" je'vstvaril človek organizacijo. Karakteristični znak človeškega orga¬ nizma je medsebojno razmerje posameznih organov v izvrševanju svojih funkcij po prin¬ cipu delitve dela in njih podrejenost volji centralnega organa, — možganov, ki reprenzentirajo vodstvo ali vlado fizične orga¬ nizacije. Socialni organizem ali „organiza- cija“ je tudi celota večih poedincev. Njegovo bistvo obstoji v razmerju poedinca do celote in celote do poedinca; to razmerje pa se izraža v medsebojnih dolžnostih in pravicah. Vsaka organizacija ima vodstvo ali vlado, brez katere si ne moremo misliti organizacije. Vlada je po svoji obliki lahko različna, a v bistvu je vedno ista. Med odborom društva in vlado ni bistve¬ nega razločka. Vendar je treba v več ozirih razločevati med fizičnim in socialnim orga¬ nizmom. Oni je produkt naravne neobhod- nosti, tu pa umeten stvor človeške volje; organi nimajo lastnega duševnega življenja, poedinci organizacije je imajo. Povdariti je treba dejstvo, da organizacija ni sama sebi namen, ampak_ je „socialno" sredstvo v do¬ sego smotrov. Cim vzvišenejši je smoter, tim večjega pomena je organizacija. Organizacija brez smotra pa je nesmisel. 115 8 * Za uresničenje smotrov ima človek samo eno direktno sredstvo na razpolago — t. j. delo. Ako se delo organizira tako, da ga poedinci izvršujejo po zgoraj označenem principu, tedaj je zasnovana organizacija spo¬ sobna doseči svoj smoter. Bližnji smoter organizacije je torej ta, da smoter ojači po načinu organske vzajem¬ nosti učinek človeških sil in zagotovi dosego smotra. Da se v organizaciji delo izvršuje ekonomsko in z večjo tehniko kakor sicer, omenimo le mimogrede. — Ako je organi¬ zacija socijalno sredstvo v dosego smotrov in sicer sredstvo, katero zamore vstvariti človeška volja, tedaj nastane vprašanje prak¬ tične vrednosti: pod katerimi pogoji more organizacija postati, obstati in napredovati. Ker je organizacija celota poedincev, ki imajo individuelno mišljenje, čustvovanje in voljo, tedaj je prvi pogoj vsake organizacije, da se poedinci skupnega smotra za¬ vedajo: vsak poedinec mora vedeti, kaj hoče. Iz tega spoznanja izhaja interes za organizacijo. Skupni smoter je torej glavni pogoj za obstanek organizacije. Poleg tega pridejo v poštev še druge okolnosti n. pr. krajevne razmere, gmotna sredstva, javno mnenje i. t. d., o čemur pa na tem mestu ne bom podrobno razpravljal. Ko je organizacija zasnovana, je treba, da vstraj no deluj e; zakaj z delom, v ka¬ terem obstoji njeno življenje, dosega svoje smotre. To pa zavisi od duševne kvalitete poedincev, vzlasti od njihove energije, ki vodi od spoznanja potrebnega in koristnega do dela. Da toliko organizacij propade ali vsaj ne prospeva, je največ vzrok pomanj¬ kanje energije pri poedincih. To lahko vidimo 116 v naših narodnih organizacijah, kjer se tru¬ dijo samo nekateri, dokler duševno in telesno popolnoma ne opešajo, velika večina pa je brezdelna in se okorišča z delom drugih. Kakšne vspehe bi Slovenci na narodnem polju lahko dosegli, če bi vsa ta društva, kar jih imamo, vzorno delovala! Ni dovolj, da odobravaš ideje, pristajaš na društveni oz. strankin program; tudi še ni dovolj, da sklenete: to pa to naj se stori; treba je temveč, da preidete od sklepov k zasmotrenemu delu. Od navdušenja do dela pa je za marsikaterega dolga, neprehodna pot. Kdor si je nekoliko natačnejše ogledal notrajnost kakoršnekoli že organizacije, to lahko potrdi. Dobiš „navdušene“ ljudi, ka¬ terih pa zaboga ne moreš spraviti k delu; vsakokrat razpolagajo z neverjetnimi izgovori, s katerimi zagovarjajo svojo lenobo. O onih pa, ki zgolj iz strahu pred delom vsako stremljenje po organiziranem delu smešijo, niti ne govorim. Prav nič me ne zadržuje trditi, da je ta splošna impotenca za vzdržno delo največje narodno zlo. Izvor tega zla pa tiči v pomankljivi in napačni vzgoji naše mladine. Vspričo dejstva, da je naše zanimanje koncetrirano le na vo- lilce, mladina pa, ki je zapustila ljudsko šolo, se zanemarja, postane navdušenje za na¬ predne ideje naravnost smešno. Ne mučite starih ljudij z novodobnimi idejami, ker oni sovražijo vse novo. Ne grenite jim življenja z dvomi nad tem, kar jim je postalo potom • dolgega časa navada. Mogoče je sicer, da vam tu pa tam pritrdijo, a živeli bodo na¬ prej po svoji stari navadi; zato pustite stare, naj v miru izmrjejo. Kar se da pridobiti, to je mladina. Mlado srce je kakor rodo- 117 vitna njiva, ki čaka sejavca, je kakor mlado drevo, ki čaka na oplemenitev, da rodi po¬ zneje žlahten sad. Tukaj je treba zastaviti vzgojevalno delo. Vzgoja, kakoršno in ko¬ likor je dobiva danes naša mladina v šoli, ne zadostuje. Krepke inieijativnosti. ki je glavni izvor samostojnega socijalnega dela, ni mogoče vzgojiti s pritiskom od zgoraj, ampak nastane polagoma iz onega delovanja, katerega se mlad človek prostovoljno, iz notranjih nagibov loti, ki torej ne spada k stanovskim dolžnostim. Največ naših delavnih mož se je vzgo¬ jilo na ta način v tajnih dijaških društvih, ki so se morala skrivati pred disciplinarnim redom. Kar se mi zdi posebno potrebno povdar- jati, je dejstvo, da treba že v mladosti vzga¬ jati smisel za organizacije oziroma socialno življenje. Koliko je takih, katerim je skupno delovanje nekaj zopernega, nezna¬ nega, dasiravno jim sicer ni mogoče očitati brezdelnosti; koliko trpe organizacije, ako se nahajajo v njih ljudje, ki ne poznajo no¬ bene obzirnosti, nobene discipline! Taki elementi so prava kuga za vsako organi¬ zacijo. Pravega socijalnega duha in discipline pa se more človek navzeti le v svoji mladi dobi v društvu. Ako bi se v tem oziru več storilo, bi osebnostna vprašanja v organi¬ zacijah zginila. Da se organizacija povspne na višino razvoja, je treba, da se dela smotreno t. j. s sredstvi, ki so smotrom primerni in morejo pod danimi razmerami ustrezati zahtevam organizacije. Nesmotreno delo je na pr. usta¬ navljati narodne šole, ako jih izročimo šol¬ skim sestram, ki nimajo niti prave narodne 118 zavesti in nikakor niso sposobne vzgajati slovensko deco v narodnem dubu. Seveda so to le slučaji; kar se pa pogosto zgodi, je dejstvo, da premnogo organizacij deluje s takimi sredstvi, ki so se svoj čas sicer ob¬ nesla, s katerimi pa v sedanjih okolščinah ne moremo več doseči zaželjenih vspehov. O tem bi lahko napisali celih strani. Vsa sredstva moramo dobro poznati in jih ekonomično izbirati tako z ozirom na njihovo zmožnost učinkovanja, kakor na raznovrstne okolnosti, v katerih jih rabimo. Izbira pripravnih in razmeram primernih sredstev pa zavisi od bogate skušnje in inte¬ ligence poedincev v organizaciji; zato je v interesu organizacije same, da polaga naj¬ večjo važnost na vsestransko izobrazbo svojih članov. Vspeh dela je zavisen mnogokrat od okolnosti, v katerih živimo; zato pa je ob sebi umljivo, da je treba tudi razmere same, v katerih organizacija deluje, prav dobro poznati in presoditi, katere okolnosti njeno delovanje ovirajo in katere povspešujejo. Delitev dela v organizaciji je pogoj njenih vspehov. Delo pa se mora deliti tako, da se vsakega dela udeležujejo — če le mo¬ goče vsi člani organizacije. Kdor je zmož- nejši, temu pripade težavnejši del dela, manj sposobnemu pa naj se poverijo lažja opra¬ vila: vendar pa mora biti vsak pripravljen, prevzeti — če treba — vsakoršno delo; zakaj nobeno, še tako navidez neznatno delo se ne sme podcenjevati, ker obstoji velika večina dela. v predpripravah, ki same sicer ne ka¬ žejo nikakih vspehov, pa so vendar neob- hoden del celotnega dela, ki vodi do vspehov. 119 Te vrste delo je ono delo. ki je zaznamujemo s tehničnimizrazom »drobno delo". Vsako delo ima svoj čas, v katerem se mora izvršiti, ako naj doseže smoter. Tudi v tem oziru se pri nas premnogokrat greši; pridemo navadno povsod „post festum", delo pa, kije izvršimo prepozno, ne more imeti drugega vspeha, kakor sejati malodušnost in skepticizem do vspehov organiziranega dela. Znak gnile organizacije je, ako poedinci izkoriščajo vspehe organiziranega dela v svoje egoistične namene. Poedinec ne sme nikdar prezreti celote; nikdar ne smejo biti njegovi interesi do cela izolirani, temveč njegov interes mora biti ob enem interes celokupnosti. Ravno tako ne sme imeti celota interese, ki so docela nasprotni interesom po- edincev. Taki interesi so fikcija, kakor je fikcija celota izven poedincev. Interesi poedincev in celote se morajo kriti. Cim bolj se individuelni interesi soeijalizirajo, tim krepkejša je organizacija, tem intenzivnejše in popolnejše je njeno delo in tem gotovejši je tudi vspeh njenega delovanja. Dr. Mihajlo Rostohar. 120 Delo v društvu.* Drva in glavna točka našega gibanja je delo; ‘ s tem stoji in pade narodno radikalno dijaštvo. S klicem po delu seje organiziralo in stopilo v tesno sklenjene vrste, delo je torej v prvi vrsti faktor, ki daje naši struji pravico do obstanka. Za takšno vsestransko izobraževalno in vzgojevalno delo pa treba natančne in vestne priprave v času, ko je človek najbolj ukaželjon in vsprejemljiv, ko stoji ob viru učenosti in ko mu njegovo idejalno stremljenje in tesna zveza s somiš¬ ljeniki dajejo poguma in moči, da se z vnemo pripravlja za svoje življensko delo. Taka pri¬ prava pa nima nikjer ugodnejših tal, kakor ravno v akademičnem društvu, rectius v izobraževalnem klubu. Zato hočem v na¬ slednjem razviti nekak obširnejši sistem, po katerem bi se naj v naših klubih priprav¬ ljali za delo, govoriti hočem o tvarini in smeri naših društvenih predavanj. I. Z izobraževalnim delom moramo začeti najprej pri sebi. A ne samo izobraziti, mo¬ ramo se tudi vzgojiti. Kaj nam pomaga, če smo v vsaki stvari še tako dobro poučeni, če pa nimamo dovolj moči ali značaja, da bi se sami ravnali po tem, kar učimo, ali kar zahtevamo od drugih. Zato je v prvi vrsti potrebno, da se poučimo o moči in ■*) Ponatisnjeno iz II. letnika »Omladine«. 121 vzgoji volje, o značaju, da izpregovorimo kakšno besedo o načelih in idejalih. Ta stran našega društvenega delovanja je naj¬ važnejša. Vedno namreč stremimo in mo¬ ramo stremiti za tem, da izidejo iz naših društev celi možje, ne pa z znanstvenim ba¬ lastom preobloženi omahljivci, buržoazijske napolizobrazbe napihnjene ničle. Ker smo narodni radikalci, si moramo biti v prvi vrsti na jasnem o idejah in ciljih struje, kateri smo se priglasili. Zato je za naše društvo nujno potrebno predavanje o postanku narodno-radikalnega gibanja sploh in posebej še nekaka stvarna predzgodovina dejstev, ki so privedla do ustanovitve naših najnovejših društev. Naravnost pravilo bi moralo biti, da naj bo prvo predavanje vsako leto izključno.programatično. Dalje treba po¬ kazati pomen in namen narodno-radikalnega gibanja, njegove ideje in cilje, da se na tak način prepričamo o upravičenosti našega gibanja in da dobimo v roke prepotrebno orožje, s katerim bomo morali pred slovensko javnostjo braniti našo strujo in naša društva. Potrebno je to tembolj, ker se po časnikar¬ skih vesteh in ob vsakem stiku z „vodilnimi krogi“ na Slovenskem prepričamo, kako krivi pojmi vladajo o našem gibanju med občin¬ stvom. Treba globoko in vsestransko pre¬ učiti vprašanje, ali je sploh mogoča sloga med slovenskim dijaštvom in koliko bi b ila vredna. Marsikateri slovenski „prvak“, ki v domovini dela svojo politiko, toži in tarna po nekdanji slogi med slovenskim dijaštvom. Potrebno je tudi, da si ogledamo vrednost one toliko hvalisane narodne sloge, ki je marsikomu le krinka, da na lahek in varen način krije svojo politično lenobo. Vsi ti vzroki so gotovo močni dovolj, da se sta¬ lišče naše struje v slovenski javnosti in sta¬ lišče naših društev med drugimi slovenskimi dijaškimi društvi vsestransko pojasni. Le če se pojmi razjasnijo, se bomo sklenili v trdnejše vrste in ne bo nas družil samo imenik ali celo blagajniška knjiga. Zraven tega treba posvetiti pozornost demokraškemu vprašanju. Saj trdimo, da stojimo na demokraškem stališču, a marsikdo nima o tem natančnejših pojmov, če jih pa ima, se ne ve izraziti in svojega stališča pre¬ cizirati proti drugim. Hvaležno bi bilo tudi predavanje o slovanski in slovenski ideji med slovenskim dijaštvom. Ves naš srednje¬ šolski pouk je tak, da sistematično ubija slovansko mišljenje. Iz naših srednjih šol prihajajo ljudje, ki se veri v našo bodočnost le bridko smehljajo. Kdo bi jim to zameril! Naša naloga je, da ubijemo oni moreči pesimizem, ki se dijaštva tako rad polašča in da g'a v nadomestimo z vero v boljšo bo¬ dočnost. Oe ne upamo v boljšo bodočnost, potem je vse naše delo prazno, je vse naše navduševanje budalost. V političnih vprašanjih treba najprej pre¬ študirati vodilne struje, da ne rečem -- ideje, v slovenski politiki. Potrebno je, da se po¬ učimo o naši politični, zgodovini od leta 1848. naprej, o motivih naše politike, o naših političnih neuspehih in vzrokih, ki so jih zakrivili. Oceniti moramo vrednost naše do¬ sedanje politične taktike, da se poučimo, kaj je dobro in kaj ni. Iz vseh teh vprašanj so potrebna društvena predavanja, ki bodo go¬ tovo vselej izzvala prav živahno diskusijo. Ako spojimo vsa ta vprašanja z zgodovino balkanskih dežel, ki se pri nas tako hudo 123 zanemarja, in z zgodovino jugoslovanske politike, se postavimo na višje stališče. Vpra¬ šanje o jugoslovanski vzajemnosti v teoriji in praksi bi prineslo v vse naše politično umevanje nove perspektive, odprlo nova širša pota. O dnevnih vprašanjih in važnejših do¬ godkih naj bi se vršila, če ne predavanja, pa vsaj diskusija, da se razloži njihov po¬ stanek iz preteklosti in njihov pomen za bodočnost. Potrebno je tudi, da se navadimo točnih odgovorov na ugovore, s katerimi hočejo naši „Kulturtrager-ji“ smešiti slovensko narodno delo in mu odreči sploh vsako upravičenost. Ce se to godi v listih, je najboljši odgovor molk. Zasebno bo pač redko prišel slučaj, da branimo naše svetinje pred poštenimi na¬ sprotniki; takrat bodo odgovori lahki. Ce pa naletimo na zagrizenoe, posebno uskoke, , imamo jako težko stališče; napolizobražene se pobija z dejstvi, ki so povzeta iz nemških knjig, ki pa jih naši kričači radi zanikajo. Ce pa naletimo na surove politične kričače, j je najboljši nastop odločnost, najboljše pole- j mično sredstvo ironija. K politični šoli spada tudi proučevanje našega slovstva, ne toliko letnic in naslovov -j knjig, pač pa glavnih vodilnih struj. Saj so vendar ravno književniki nekak cvet na¬ šega razumništva, razne struje v slovstvu pa f odsev naših političnih in socijalnih razmer. Žal, da o tem nimamo posebnih knjig, toda to nič ne škodi. Sami si bomo priborili ume¬ vanje teh struj in ta sad nam bo tembolj sladak, ker nam ne bo treba povzemati doktrin naših že itak diskreditiranih slovstve¬ nih zgodovinarjev. 124 A še neko dobro stran ima proučevanje slovstva za nas. Po napornem delu nam bo tak študij prijetna zabava in koristen poči¬ tek. Zanimanje za slovstva in za lepe umet¬ nosti bomo ponesli v življenje in tako nam ne bo največje veselje tečen obed, najslajši duševni užitek — marjaš. Sploh pa nas čaka ravno pri naši poli¬ tični šoli nebroj vprašanj, ki jih moramo proučiti, da se v tem oziru vsestransko izo¬ brazimo. Poleg vsega tega si s temeljito stro¬ kovno naobrazbo naberemo dovolj snovi,, ki jo bodemo lahko podajali ljudstvu. Za to pa je, kakor za vsak drug pouk, potrebna nekaka teoretična šola. II. V naših takozvanih poljudnih predava¬ njih se bomo skušali pripravljati za poljudno delo. To vprašanje je tako važno, da ga mo¬ ramo malo globlje pretresti. Nekako petdeset let je že sedaj, kar razni poklicani in nepoklicani rešujejo svoj „mili slovenski narod". A nekaj je jako značilnega pri vsem tem narodnem delu. Dela se, dela nekaj, a kako? Brez glave, brez natančnega načrta, vsak dela na svojo roko. In tako se je zgodilo, da vlečejo eni sem, drugi tje, naš „mili slovenski narod" pa še globoko tiči v blatu gospodarske od¬ visnosti in v temi duševne sužnosti. Ni čudno, če se pri takem Sisifovem delu po¬ lasti narodnih prvakov pesimizem, češ: Se sto let, in ne bo nas več -—, ni čudno, če se pri tem forsirano in umetno gojeno na¬ rodno navdušenje obrne v nezaupnost do 125 vodilnih krogov, v prvi vrsti nezaupnost pri- prostog-a ljudstva do inteligence. Vse naše dosedanje narodno delo je bilo samo gnoj na polje, na katerem je vzklilo in se bujno razrastlo cankarjanstvo. Za naša ljudska predavanja je treba pred vsem, da se informiramo o namenu in po¬ stanku teh predavanj in da poznamo kratko zgodovino naše ljudske univerze. Moramo se poučiti o dosedanjih izkušnjah in uspehih pri poljudnih predavanjih na Slovenskem. V prvi vrsti bi bili poklicani člani naših različnih ferijalnih društev, da nas ponče o dosedanjih uspehih njihovega delovanja. Ravno v tej stvari je za nas izkušnja nepre¬ cenljiva. Na drugi strani pa je za nas pre¬ potrebno, da se seznanimo s slovensko na¬ rodno psihologijo, da spoznamo takozvano „narodno dušo“. To je stvar, o kateri se pri nas ne piše skoro nič, k večjemu da se kedaj zastopniki te ali one literarne struje zlasajo med seboj, kdo izmed njih pozna bolje narodovo dušo in da jo oboji reklami¬ rajo zase. Da pa je za nas ta ne ravno lahek študij potreben, hočem razložiti v na¬ slednjem. V zadnjem času je začelo na Slovenskem par navdušenih kaplanov svoje narodno delo, ki se kaže najbolj v ustanovitvi »katoliških" društev, posebno Marijinih družb; glaven faktor mu je torej verska stran. Ti možje so začeli delovati z veliko eneržijo in na¬ vdušenostjo. Ali nakladali so ljudem velike, nepotrebne žrtve, kakor za nakup dragocenih zastav itd. Prezrli pa so pri tem, da naš kmet pri vsaki stvari prej vpraša, . če bo treba kaj plačati; pozabili so, da si moramo ljudstvo za gmotne žrtve še-le vzgojiti. Razun 126 tega pa so zagrešili še drugo, taktično na¬ pako : zahtevali so od društva preveč dela in sadov še prej, ko so je na notranje dovolj okrepili. S tem so si nakopali očividno na- sprotstvo starejših ljudij, mlajši pa so se le navidez uklonili njihovem vodstvu. — Ko je bil potem dotični kaplan prestavljen kam drugam, so se tudi mlajši obrnili proti nje¬ govemu delu in vse njegovo prizadevanje ni prineslo sadu. Na tak način životari mnogo slovenskih bralnih društev samo še v „Zve- zinem koledarčku". Nekateri fantje in de¬ kleta pa, ki so pod pritiskom razmer vsto¬ pili v Marijino družbo, se še vedno shajajo po bralnih društvih, saj nimajo več nadzor¬ stva rigoroznega dušnega pastirja. In tako se množijo v liberalnem časopisju notice o dvomljivem vedenju »Marijinih hčerk in sinov", inštitucija sama in njen ustanovnik pa izgubita pri resnih ljudeh še ono malo spoštovanja, kar sta ga morda kedaj imela. Tako je dotičnik stvari, ki jo je zastopal z navdušenjem in požrtvovalnostjo, nehote več škodoval, ko koristil. Dokaza dovolj, da mo¬ ramo dobro proučiti teren, na katerem ho¬ čemo začeti svojo delo, maso, s katero hočemo operirati. To bo za nas nekaka teoretična šola. Iz naših izvajanj pa bodemo počasi povzeli nekako vzorno metodiko naših ljud¬ skih predavanj. * * * Ako hočemo izbirati snovi za poljudna predavanja, se moramo postaviti pred ostro alternativo, naj li ljudstvu dajemo znanstveno ali politično izobrazbo. Oe pa se stvar malo premisli, se vsak prepriča, da se s strogo po- 127 litičnimi predavanji ne sme začeti. Vsak predavatelj mora pri nas gledati na to, da poslušalcem ne pokaže svojeg'a namena. Naj se torej predavanja vrše izprva le s tem očividnim namenom, da se zadosti radoved¬ nosti in ukaželjnosti poslušalcev. Pri vseh naših predavanjih nas vodi načelo, da razlo¬ žimo ljudstvu zunanji svet, ki ga obkroža. Tvarina za to serijo bi se dala spraviti ne¬ kako v ta-le poglavja: 1. Narava in njene moči; tehniške vede. 2. Narodopisje; človek. 3. Zgodovina. V predavanjih iz zgodovine moramo iz¬ rabiti pred vsem ona zgodovinska dejstva, ki so se globoko vtisnila v narodov spomin in ki 'še danes žive. Razun tega pa moramo izrabiti tudi oni instinkt, ki ga je narod dobil tekom svojega tisočletnega tlačanstva. Vsem je znana globoka mržnja našega ljudstva do onih, ki so nas naredili hlapce na lastni zemlji. Tako najdemo za naše namene že pripravljena tla in zgodovinska predavanja nam bodo dala prilike dovolj, da neopaženo potrkamo na slovenska srca in duše hva¬ ležnih poslušalcev. Pozneje pridemo s praktičnimi rečmi, ki zahtevajo od posameznika nekaj več, kot da nas samo posluša, a mu zato neso tudi dobiček. Tvarina za ta predavanja bi se lahko vzela iz teh poglavij: 1. Življenska vprašanja slovenskega kmeta; umno gospo¬ darstvo; zavarovalnice, posojilnice, zadruge; izseljevanje; Slovenci na tujem. 2. Pedago¬ gika in higijeoa. 3. Sola. Tukaj bo potrebno, da najprej iztrebimo krive pojme in pred¬ sodke, ki so se tako globoko ukoreninili v našem_ ljudstvu. To velja posebno o naši šoli. Sola je našim ljudem po zakonih osi- 128 gurana inštitucija, ki jim vzame otroke, kakor hitro toliko dorastejo, da bi že lahko doma pomagali, če drugače ne, vsaj kot posli. Znano je, kako zelo manjka našim kmetom delavnih močij; tem bolj je umljiv njihov gnev proti šoli. Učitelj jim je le „gospod u , ki druzega ne dela, ko dobro je in pije in katerega morajo za to, da jim otroke pre¬ tepa in muči, še drago plačati. Tako pridemo počasi do^ političnih pre¬ davanj, ki so najbolj kočljiva. Ce se vprašamo zakaj, nam je odgovor lahek. Inteligenca, ki je vodila doslej politično akcijo, si izvečine ni bila s vesta svoje visoke naloge in se ni zavedla, da se dela „za narodov blagor" med narodom drugače, ko v veseli družbi med ljudmi, ki se razumejo. Sploh pa zija med našim razumništvom in preprostim ljudstvom prepad, ki se ne da zlahka premostiti. Kot prehod od splošno izobraževalnih predavanj na politična se lahko porabi pouk o rabi knjig in listov. S svojimi političnimi predavanji hočemo pokazati ljudstvu krivice, ki se nam gode in pravice, ki jih imamo na papirju. Zato bo v prvi vrsti dobra zgodovina. Od Vihinga sem do najmlajših nemških političnih samo- srajčnikov igrajo Nemci ulogo našega narod¬ nega krvnika. Jako hvaležna naloga za zgo¬ dovinarje, da izdelajo eno tako predavanje. Tudi kak kompendij krivic, ki so se nam zgodile zadnjih petdeset let, bi bil za vsa¬ kega izobraženca prepotreben „Vade mecum". Le škoda, da se mora tvarina še prej po¬ brati iz časopisja. Takšni dokazi se rabijo vedno, posebno, če se mora zamašiti kak¬ šnemu nemčurskemu proroku usta. Treba 129 9 ljudi informirati o našem položaju, kdo je kriv našega slabega stanja. Potrebno je na¬ dalje, da se ljudem opišejo germanizatorske težnje, da se v jasni luči pokaže nemčursko gibanje in da ljudje uvidijo nesmisel in pe¬ dagoške „uspehe“ siidmarkinih in leginih šol. Zraven tega pa je treba skrbeti tudi za pozitivno stran našega dela, ne samo, da se v ljudstvu vzbudi krepak odpor proti kri¬ vicam, ki se mu gode od tujih narodnosti; sicer ostane naše delo le prazno polovi¬ čarstvo. Zato je treba ljudi tudi usposo¬ biti za resno, drobno politično delo. Kako malo je kmetov, ki bi imeli kaj smisla za naša politična vprašanja! Pred vsem pa moramo gledati na to, da vzbudimo v našem ljudstvu samozavest, ne le narodno, ampak tudi človeško. Saj je pač malokateri kmet poučen o svojih državljan¬ skih pravicah, malokateri ve ceniti važnost kakšne politične akcije, posebej še volitev. Tudi tukaj treba začeti z najpotrebnejšimi in najenostavnejšimi rečmi. Na tem polju čaka naših juristov še lepa in hvaležna naloga. * * * Za nas vse pa je potrebno, da s čilim društvenim delom premagamo ono morečo skepso, ki se našega razumništva tako rada polašča, in da zremo z zaupanjem v boljšo bodočnost, ki si jo hočemo in ki si jo mo¬ ramo ustvariti sami. , n , J. G/onar. 130 Aforizmi o slovenskem dijaštvu. 1. Sinovi slovenskih dežel so s početka pohajali svetovno znane univerze v Italiji (Padova), univerzo na Dunaju in razne uni¬ verze v Nemčiji. Poslednje posebno ob času reformacije, ko je Tibinga postala zibelka slov. slovstva. * 2. V času protireformacije je katoliški duh omejil dijaštvo na katoliško Avstrijo. Jezuitski redi, dunajska in pozneje graška univerza so vzgajališča slovenske mladine, ki se posvečuje skoraj izključno teologiji. 3. Burna doba Napoleona in mnogoobe- tajoča Ilirija je minila prej, predno so se Slovenci zavedli pomena velikega trenutka. Slovenščina dobi v tem času v šoli svoj pomen, misli se tudi na višje učne ustave. L. 1813. je konec Ilirije in lepih nad. 4. Ideja svobode in narodnosti je ostala v narodu in v inteligenci. Cujejo se prvi glasovi Slovanstva. Slovenski dijak na Du¬ naju se ozira po slovanskih bratih (Prešeren- Celakovskj). V tem so zaznamenovani prvi važnejši stiki k skupnemu delu. Prijatelji, vrnivši se v domovino, ostanejo med seboj v trajni zvezi; vspodbujajoč se k delu po¬ magajo drug drugemu z nasveti in raznimi pripomočki. Gradec postane središče ilirskega gibanja. 5. L. 1848.jeposledicapredidočegagibanja. Središče slov. dijaštva je nemirni Dunaj. Skupaj z drugimi dijaki skoraj brez razlike 131 9 * narodnosti, hodi slov. dijak po mestu zahte¬ vajoč svobodo in narodne pravice (v Gradcu s slov. trobojnico). Na Dunaju in v Gradcu se ustanovi slov. društvo „Slovenija“, ki daje smer slovenski politiki. V nji je združena z dijaštvom cela ondotna slov. inteligenca. 6. 1848./49. je v Ljubljani ustanovljena pravniška fakulteta, ki ima namen postati temeljni kamen slovenskemu vseučilišču. Slovensko dijaštvo se zaveda nje velikega pomena, zaradi razmer propade pravniška fakulteta; za nagrado se vrši poslej na graški univerzi nekaj predavanj pravniške stroke v slovenskem jeziku. Kmalu (1852.) niti to ne. 7. Poslej sta Dunaj in Gradec torišče navdušene slov. mladine, ki deluje izven domovine na kulturnem, političnem, posebno pa na literarnem polju. Na Dunaju postane „Slovenija“, v Gradcu „Triglav“ središče na¬ predne slov. mladine. 8. Shod v Pragi (1. 1848) in skupne težnje s Cehi vzbujajo pozornost na Prago. V letih 60tih prideta na praško tehniko prva slo¬ venska dijaka, katera navdušeno sprejmo češki dijaki in profesorji. Stara navada, tra¬ dicije, štipendije in društva vabijo vendar tudi poslej slovensko dijaštvo v Gradec in na Dunaj. 9. Politična zveza češko-slovenska med tem raste, ideje slovenske vzajemnosti se realizirajo. L. 1885. prihite Slovenci prvič v večjem številu v Prago, kjer so od naroda navdušeno vsprejeti. Spozna se, da Praga vendar ni daleč od Ljubljane. Bratski stiki se utrdijo. Išče se potij k medsebojnemu spoznavanju. Poslej raste število slov. aka¬ demikov v Pragi. 182 10. V to dobo spada dekadenca sloven¬ skega dijaštva. Živeč na Dunaju in v Gradcu živi slov. dijak v smislu nemškega dijaka. Tudi naša akademična društva imajo znak burševstva. Prazno navdušenje, zunajnost, fraze, pijača, menzure, to je delo za narod. Redke so izjeme, ki se posvete politiki. Ne- dostaja sil in časa za delovanje na polju vede in umetnosti. Razmere v domovini so resna posledica takega akademičnega življenja, kaže se stagnacija, pomanjkanje sil na celi črti. 11. „Nova nada“ je idealni polet devet¬ desetih let, kije porodil novo mladino. Vpliv „Nove nado" se pozna v slovstvu in v aka- demičnem življenju. Začne se reakcija. Di- jaštvo spozna potrebo resnega dela. Vstane jugoslovanska „Omladina“. Začne se reforma akad. društvenega življenja. Stari se drže tradicij. Nova sila zmaguje. Resno delo, re¬ forma samega sebe in javnega življenja v domovini je geslo „nar. radikalcev". V akad. društvih vstane odpor proti staremu regimu. Na Dunaju v „Sloveniji“ zmaga nova struja, stari izstopijo in gredo svojo pot dalje. V Gradcu je secesija. Poleg »Triglava" se usta¬ novi „Tabor“, ki združi v sebi mlade sile. 12. Tudi v Prago je prišlo slov. dijaštvo s starimi nazori, a zgled delavnega češkega dijaštva je dokazal, da je minil čas parade- narodnjakov, daje burševstvo za slovanskega dijaka nesmisel. Slov. dijaštvo se pridruži češkima društvoma „Slavia“ in »Akademicky čtenarsky spolek" in pozneje si ustanovi »Ilirijo". Prihaja spoznanje, da je Praga slov. dijaku bliže nego Gradec ali Dunaj. Število slov. akademikov v Pragi se hitro množi, a goji se burševski sistem, ki onemogočuje stike s Cehi. Zahteva, da bodi slovenski 133 dijak v Pragi slovanski dijak, da dobi slov. akad. dr. v Pragi svoj pomen, ki ga more imeti slov. društvo v češki Pragi v smislu medsebojnega spoznavanja in posre¬ dovanja, in dalje pred vsem naravna posle¬ dica tega, namreč da študiraj slov. dijak v Pragi na češki visoki šoli, ker sicer po.mno- žuje nemško importažo: v tem znamenju je nastala tudi v Pragi secesija: ustanovila se je „Adrija“ (leta 1906). Iz navedenega se vidi sraer bodočnosti. Bodoče slovensko vseučiliško mesto postane Praga, dokler se na jugu ne ustanovi uni¬ verza, ki bo po dolgih stoletjih združila slov. dijaštvo v domovini. — Slovenski akademik bo študiral na slovanskih vis. šolah, da s tem pospeši ugodno rešitev vseučiliškega vprašanja v Avstriji. — Rastla in okrepila se bo zveza slovanskega dijaštva, kakor je v Pragi „Svaz češkoslov. študentstva", da se s tem dosežejo vspehi v zahtevah o reformi šol in o drugih skupnih interesih. — Slo¬ vanski dijak v slovanskem mestu ima pri¬ liko študirati razmere na licu mesta, ter vplivati, da se vpelje doma, kar je drugod koristnega. Spoznava silo malega naroda v znanstvenem, prosvetnem in umetniškem oziru, proučava obrambno taktiko, ter si utrdi vero v življenje in bodočnost svojega naroda v znamenju dela. Iv. Lah. 134 Kazalo Predgovor. Ivalendarij. Razdelitev ur. Pristojbine za pisma in denar . . . Prazniki v šolskem letu. Slovanska imena mesecev. Kolkove pristojbine. Vojaška dolžnost. Šolstvo. Visoke šole. Srednje šole. Statistika slov. visokošolcev . . . . Slovensko visokošolsko dijaštvo: Kratek zgodovinski pregled . . . . Naša akad. društva. Druga slov. akad. društva. Ferijalna akad. društva. Slov. dijaška žurnalistika. Podporna društva. Članki: Narodno-radikalno gibanje . . . . Znanost in verstvo, verstvo in šola . Dijak in drobno delo. Alkohol in etika. O organizaciji. .. Delo v društvu. Aforizmi o slov. dijaštvu. Stran 3 5 32 34 38 39 40 41 47 56 62 65 68 71 73 76 76 91 99 103 108 114 121 130 7ovarijjif Hupuji , izključno le pri narodnih tvrdkah — v prvi vrsti pri onih, ki imajo v našem koledarju inserate! Naš narodni neprijatelj naj ne dobi od slovenskega dijaka niti vinarja. ftajcenejša in največja domača tvrdka H. Suttner Ljubljana, Mestni trg, nasproti rotovžu priporoča svojo zalogo švicarskih ur kakor tudi budilke v največji izberi, solidnega in trpežnega izdelka Jamčim za vsako uro, bodisi najvišje ali najnižje cene, 2 leti! Žiro-konto pri ljubljanski kreditni banki, □□o Poštno-čekovni račun □□□ LJUBLJANA j?" IJln Filijalka : Resljeva cesta. nega voska, peres, svinčnikov Ud. Zaloga peres »Družbe sv. Cirila in Metoda". Zaloga kipov slovenskih literatov. Tovarniška zaloga šolskih zvezkov, trgovskih in poslovnih knjig. Založništvo nastenskih tabel za Črnivčevo računico. Zadružna Zveza v Celju, d o M o-~ o N CD > 03 NJ O c ‘ O -»—• co 'u) CD * 5 £ >N ’c* S T3 M § S g o>š d , ■ ^ ,3 '© d >• •r-» & ° £-3. a w e$ ca >3 S*. c3 © > CM ^ iO 00 -r-i oonoo »b iO CM iO O 10 (M05C0 05® >fc»sa >&*si «1 Mg a 9 im j* 7lfOV9 W RolSlI jo naslednica poprejšnjega nruzna &*cza v UeiJU društva Zveza slov. poso¬ jilnic, ki je bila osnovana leta 1882—1883. Delovanje teh korporacij in njenih funkcij on arj e v traja toraj že 25 let in je to najstarejša Zveza na Slovenskem in na slovanskem jugu sjlloh. Trikrat na dan sveže, okusno, zdravo in slastno pecivo vsake vrste. Bogata zaloga likerjev in inozemskih vin v buteljkah Jakob Zalaznik Ljubljana, Stari trg 21 Filijalke: Mestni trg 6 Sv. Petra cesta 26 Telefon štev. 194. V poletnih mesecih vseh vrst sladoled in ledena kava. Postajališče električne cestne železnice. Slaščičarija. Knjigarna <> Založništvo JAN OTTO, Praga II. Karlovo nam. 21. Dunaj I. Gluckgasse 3. K. Florian v Kranju knjigarna in trgovina s papir- jem in šolskimi potrebščinami. Sprejemajo se naročbe na vse tu- in inozemske časopise. " -*< Društvene zastave in trakove od najnavadnejših do najkrasnejših izdeluje 'v najkrajšem času „Žensky vyrobm spolek“, Praga II. Spalend ul. 101. Zaloga perila, platnenega In bombaževinastega blaga. Rudolf Rus, uran v Kranja, poleg lekarne Velika zaloga Ul, iidlll r Vsakovrstna popravila se izvršujejo točno in po ceni. Gričar $ Mejač Sjubljana * Prešernove ulice Največja zaloga zgotov- Ijenih oblek za gospode, gospe, dečke in deklice. Domača tvrdka! Kizkecene! Josip Kos Novo Mesto s Veliki trg priporoča svoja knjigovezna dela, papir in risalno orodje najboljše vrste ter vsakovrstne razglednice po nizkih cenah. prva švic. delaunica za ure v Kranju pri cerkvi Zaloga ur, zlatnine in srebrnine po naj¬ nižjih cenah. Srebrna cilinder-remontoir z najboljšim, kolesjem 5 gld. 75 kr. Popravila ur obče znano najbolje na Go¬ renjskem. Popravila se poštnine prosto vrnejo. Vežbal sem se v svojem obrtu po najboljših švi¬ carskih tovarnah, zato moja popravila najbolje. Iz naroda - za narod! M* glavnik Poročilo o I. shodu slov. nar.=radikal= nega dijaštva v Trstu 5.—8. kim. 1905 Cena 1 K. - Naroča se pri upravništvu „Omladine <( v Ljubljani na Bregu štev. 12. Neobhodno potrebno za vsakogar, ki se hoče seznaniti z razmerami našega dijaštva. ' Pri skupnih naročbah 1 izvod zastonj. na 10 izvodov Naročajte, čitajte razširjajte! Upravništvo v Ljubljani na Bregu št. 12. OMLADINA glasilo slovenskega nar.- radikalnega dijaštva izhaja mesečno ter velja celoletno za dijake 2 K, za učitelje 3 K, za vse druge 4 K. Programski in informativni članki o dijaških vprašanjih, o drobnem po¬ ljudnem delu, o slovenskem in slo¬ vanskem dijaštvu, o literaturi in umetnosti i. t. d. Stalna srednješolska priloga s prispevki srednješolcev.