»Meje v alp skem pro sto ru« – pos vet Med na rod ne ga združenja za zgo do vi no Alp
Inns bruck, Av stri ja, 20.–22. 9. 2017
Med na rod no združenje za zgo do vi no Alp (nem. DieInternationaleGesellschaftfürhistorischeAlpen-
forschung – IGHA, fr. L’AssociationInternationalepourl’HistoiredesAlpes – AIHA, it. L’Associazione
InternazionaleperlaStoriadelleAlpi – AISA, ang. InternationalAssociationforAlpineHistory – IAAH;
http://www.la bi salp.arc.usi.ch/en/aisa) je bilo us ta nov lje no leta 1995 z na me nom po ve zo va nja ra zi skoval -
cev, ki se uk var ja jo z zgo do vin skim preučeva njem Alp in dru gih gor skih ob močij po sve tu. Združenje
na vsa ki dve leti or ga ni zi ra pos ve to va nje na temo po ve za no z zgo do vi no, geo gra fi jo, et no lo gi jo ali an -
tro po lo gi jo alp ske ga/gor ske ga sve ta. Dva naj sto to vrst no srečanje z na slo vom »Meje v alp skem pro sto ru«
(ang. BordersinAlpineHistory, nem. GrenzenimalpinenRaum) je po te ka lo med 20. in 22. sep tembrom
v Inns bruc ku v Av stri ji. Inns bruck je tako po letu 2003 še dru gič go stil srečanje združenja. Pos ve to -
vanje je dva krat po te ka lo tudi v Slo ve ni ji – leta 2005 v Bov cu (tema: alp ske kul tu re) in leta 2013 v Po stoj ni
(tema: na rav ni viri). Na pos ve to va njih so pred stav lje ni iz bra ni pris pev ki, ki jih or ga ni za cijski od bor
sprej me iz med pred lo gov, ki pris pe jo na raz pi sa no temo. To krat je bilo iz bra nih 17 pris pev kov, ki so
bili raz de lje ni v šest pa ne lov: na sta ja nje meja od zgod nje ga sred nje ga veka do 20. sto let ja, meje v no -
vem veku, režimi na me jah na cio nal nih držav na pre lo mu 19. v 20. sto let je, spre mi nja nje meja po letu
1918, kon tro le na me jah med 17. in 20. sto let jem ter meje v Al pah kot evrop ski čez mej ni pro stor po
letu 1945. Pod pi sa ni sem imel sku paj s Pe trom Mikšo (Fi lo zof ska Fa kul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni) v ok -
vi ru četr te ga pa ne la pred sta vi tev z na slo vom »TheRapalloBorderafter theFirstWorldWar:From
155
Geografski vestnik 89-2, 2017 Zborovanja
Slika1:GlavnakulturnaznamenitostInnsbruckajeZlatastreha(GoldenesDachl),zgrajenaleta1500.
Grepravzapravzabalkonnaglavnemtrguv osrčjustaregadelamesta.ZgrajenjebilzacesarjaMaksimi-
ljana I,dabimuslužilkotrazglednomesto.Strehajezgrajenaiz2657pozlačenihbakrenihstrešnikov.
M
AT
IJA
Z
O
RN
156
Zborovanja Geografski vestnik 89-2, 2017
Slika2:Udeleženciposvetav tirolskemdeželnemzboru,pokateremjihjevodilpodpredsednikdeželnega
zbora.
M
AT
IJA
Z
O
RN
M
AT
IJA
Z
O
RN
Slika3:MejnikamennaprelazuBrenner(1370m;
it.PassodelBrennero,nem.Brenerpass),ki
označujemejomedItalijoinAvstrijo.Delitev
Tirolsketudiposkorajstoletihoddoločitve
meje »obremenjuje«tirolskoinavstrijskodružbo.
a NationalBorderbetweenItalyandYugoslaviatoa PhantomBorder«, o sko raj sto let ni ci na stan ka ra -
palske meje po prvi sve tov ni voj ni, nje ni de diščini in ob li ko va nju da našnje za hod ne meje Slo ve ni je.
To je bil edi ni pris pe vek iz Slo ve ni je. Naj več je bilo pris pev kov iz Švice (6), po šte vi lu pa so sle di li pris -
pev ki iz Fran ci je (4), Ita li je (3), Av stri je (2) in Por tu gal ke (1). Urad ni je zi ki pos ve to va nja so bili nemščina,
fran coščina, ita li janščina in an gleščina. V vseh teh je zi kih so tudi po te ka le pred sta vi tve.
V ok vi ru pos ve to va nja je bil or ga ni zi ran tudi krajši og led me sta (sli ka 1) z obi skom »Deželne hiše«
(Landhaus) ozi ro ma se dežem ti rol ske deželne vla de in ti rol ske ga dežel ne ga zbo ra (sli ka 2). Po leg tega
je bila or ga ni zi ra na pold nev na ek skur zi ja na pre laz Bren ner (sli ka 3) in Južno Ti rol sko (Ita li ja) v luči
sko rajšnje sto let ni ce »de li tve« Ti rol ske ter določitve ob sto ječe državne meje med Ita li jo in Av stri jo po
prvi sve tov ni voj ni. Pred stav lje na prob le ma ti ka se je do bro po ve zo va la z našim pris pev kom o ra pal ski
meji, saj sta bili obe meji do ločeni z is tim taj nim lon don skim spo ra zu mom med Ita li jo in silami an -
tan te apri la 1915. V ok vi ru pos ve ta je bila pred stav lje na tudi knji ga z na slo vom »IntegratedPeasant
Economyina ComparativePerspective:Alps,ScandinaviaandBeyond« (2017), ki je izšla pri Za ložbi
Uni ver ze na Pri mor skem in je v ce lo ti do stop na na splet nem na slo vu: http://www.hip po cam pus.si/ISBN/
978-961-7023-02-2.pdf. Knji go je po drob ne je pred sta vil njen sou red nik Alek san der Pa njek (Fa kul te -
ta za hu ma ni stične štu di je Uni ver ze na Pri mor skem), ki je tudi slo ven ski pred stav nik v Med na rod nem
združenju za zgo do vi no Alp.
Združenje ima od leta 1996 svo jo re vi jo z na slo vom »HistoiredesAlpes – StoriadelleAlpi – Ge-
schichte derAlpen«. Do se daj je izšlo 22 šte vilk, na leto pa iz da jo eno šte vil ko. Zad nja šte vil ka se ukvarja
s špor tom in preživ lja njem pro ste ga časa v Alpah (22, 2017), pred zad nja s pro me tom in mo bil nost jo
(21, 2016), pred tem pa so bile teme: in du stri ja (20, 21015), na rav ni viri (19, 2014) in vera (18, 2013),
če ome ni mo le obrav na va ne teme v zad njih pe tih le tih (teme os ta lih šte vilk si lah ko og le da te na spletni
stra ni re vi je: http://www.la bi salp.arc.usi.ch/en/pubb li ca zio ni/hi stoi re-des-al pes-sto ria-del le-alpi-gesc -
hich te-der-al pen). Iz po sta vi ti ve lja dru go šte vil ko (1997), ki je bila po vsem pos večena slo ven skim Al -
pam, to je iz bra nim te mam iz geo lo gi je, zgodo vi ne in et no lo gi je (član ki so do stop ni na splet ni stra ni:
http://www2.arc.usi.ch/in dex/aisa/ris_ist_labi_aisa_ri vi sta.htm). Pris pev ki v re vi ji so ob jav lje ni pre težno
v nemškem, fran co skem in ita li jan skem je zi ku z an gleškimi iz vlečki, v zad njih številkah pa se po javljajo
tudi pris pev ki v an gleščini. Pris pev ki iz zad nje ga pos ve ta v Inns bruc ku bodo ob jav lje ni v 23 šte vil ki (2018).
Ma ti ja Zorn
22. zbo ro va nje slo ven skih geo gra fov
Ma ri bor, 22.–23. 9. 2017
Zve za geo gra fov Slo ve ni je (ZGS) vsa ko četr to leto pri re di Zbo ro va nje slo ven skih geo gra fov, na ka -
te rem geo gra fi iz me nja jo zna nje in iz kušnje ter s svo ji mi sta nov ski mi ko le gi utr ju je jo poz nans tva. Po
tra di ci ji se zbo ro va nja se li jo iz ene po kra ji ne v dru go. Le tošnje zbo ro va nje se je od vi ja lo 22. in 23. sep -
tem bra v Ma ri bo ru (sli ka 1) pod bud nim očesom or ga ni za tor jev z Od del ka za geo gra fi jo Fi lo zof ske
fa kul te te Uni ver ze v Ma ri bo ru. Pri iz ved bi do god ka so pri po mo gli še Od de lek za geo gra fi jo Fi lo zof -
ske fa kul te te Uni ver ze v Ljub lja ni, Od de lek za geo grafijo Fa kul te te za hu ma ni stične štu di je Uni ver ze
na Pri mor skem ter Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka in Inšti tut za ra zi sko va nje kra sa Znans tve no ra -
zi sko val ne ga cen tra Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti.
Rdeča nit le tošnje ga sta nov ske ga srečanja je bila po kra ji na med Po hor jem in Slo ven ski mi go ri ca -
mi. Po leg tega pa je bilo do volj pro sto ra na me nje ne ga tudi dru gim ob močjem in po dročjem, na pri mer
di dak ti ki geo gra fi je in delu geo gra fov z ra zi sko val nih us ta nov.
Zbo ro va nje je po te ka lo dva dni. Prvi dan do poldne je zbra ne v ime nu or ga ni za cij ske ga od bo ra poz -
dra vil Vla di mir Drozg, nato pa so sle di li krat ki go vo ri Stan ka Pel ca (pred sed nik ZGS), Igor ja Žiber ne
(pred stoj nik Od del ka za geo gra fi jo Fi lo zof ske fa kul te te Uni ver ze v Ma ri bo ru), Ma ri ne Tavčar Kranjc
(prode ka nja za izo braževal no de jav nost na Fi lo zof ski fa kul te ti Uni ver ze v Ma ri bo ru) in Ve sne Ver vege
(pro fe so ri ca geo gra fi je in po slan ka v Držav nem zbo ru Re pub li ke Slo ve ni je).
157
Geografski vestnik 89-2, 2017 Zborovanja