Zvita gospodinja
Gospodinji je bilo pl&tno ukradeno. Uganjevala je na vse strani, kdo bi bil to storil, a naposJed pride do tega, da jej platna nili5e drugi nij rzel, nego jeden doniaSili ljndi. Malo se jej je nii dozdevalo, kdo lii Ijil tat v liiši, a ker nij iinda nobenih prič, zato tiidi aij mogla nikogar naravnost obdolžiti tatvine. Zdaj jej pade oekaj na um; z zvijačo sklene poiskati tatt. Doliro ved6č, da so iijene dekle polne vraž, pokliče je akupaj ia je nagovori ovako: nPoslušajte, kaj vam poveiu! Te dni mi je ukradeno platno; a tega nihže dnig nij mogel storiti, nago jedna izmed vaa. ]ier pa ne želim nobeue raz-žaliti in tudi ne po krivem obdolžiti, sklenila sem tatico dmgačo poiskati. Moder mož uii je dal veii jednako dolgib slaniic; vsakej izmed vas dam po jcdno tako slamico. Te slamice imejte do jutri, a jutvi zjntraj mi jo pokažitn. Imajo namreč to prečudno laslnost, da v tatovih rokab po noiii rastejo iu se podaljSajo." — To rekši da gospodinja vsakej dekli po jedtto slamieo. Drugega jutra se izide, kar je zvita gospodinja dd babjevemih dekel prieakoTala. — Ko nainrei; dcklc vsaka svojo slamico pokažejo, bile so vse jednako dolge, izTzemši jedno saino, ki je biia mnogo krajJa od drugih.
DekJa, ki je platiio nkradik, ho\i& se, da je ne bi slamica izdaia, pri-krajgala jo jo sama, in tako se je Tjela v zadrgo, ki jej je bila nastailjena.
Tat se veCkrat saai izda.