NAJSTAREJŠE SELIŠČNE NAJDBE V SEVEROVZHODNI SLOVENIJI STANKO PAHIČ Pokrajinski muzej, Maribor Poznavanje najstarejše naselitve slovenskega Podravja in Pom urja oz. severovzhodne Slovenije v celoti je do nedavnega temeljilo le na sklepanjih po gostoti najdišč in obliki brušenega kam nitega orodja. To je seveda nekdanje opisovalce zavajalo k posplošenim ocenam, ki zaradi kronološke neizrazitosti teh predmetov niso dale pravilne podobe o času in trajanju prvih naselbin v tej pokrajini. Čeprav je bilo na sosednjih območjih že poprej odkritih nekaj najdišč s keramiko (npr. Gleichenberg, Škocjan —- Kanzianberg, Vinomer), pa so šele lastne najdbe omogočile prvi pobližnji vpogled v obdobje prve naselitve v teh krajih (karta 1). K ot večino arheoloških odkritij je tudi najdišča te najbolj zgodnje dobe pomagalo ugotoviti naključje. Tako je leta 1937 učitelj V. Lorber p ri svoji domačiji v Andrencih v Slovenskih goricah prvi nabral nekaj črepinj in kam­ nitih predmetov in jih pozneje oddal ptujskem u muzeju. Skupno s piscem sta nato v letih 1954 in 1956 pričela na tem najdišču s poskusnimi kopanji, ki pa se pozneje niso več nadaljevala. S tako zbranim i najdbami je prišlo na ob­ močju Slovenskih goric na dan prvo najstarejše naselbinsko gradivo, vendar do sedaj še ni bilo podrobneje proučeno.1 V prvih povojnih letih 1946—1947 so pri izkopavanjih na Ptujskem gradu med prazgodovinskimi najdbam i našli tudi predmete iz tega obdobja, ki jih je J. Korošec leta 1965 v celoti izločil od drugega gradiva in podrobneje opredelil.2 S tem je bila svetu predstavljena prva obsežnejša skupina najdb iz območja Podravja, ki se po svojem obsegu uvršča k najdbam iz Andrencev in tistim iz Dravinjske doline. Tam so namreč leta 1954 pri gradnji neke stano­ vanjske hiše ob Dravinji v Zrečah našli nekaj predmetov iz istega časa,3 v je­ seni istega leta pa je pisec v Zbelovem pri Poljčanah izvršil nekaj poskusnih kopov na območju še ne v celoti preiskanega selišča.4 Leto pozneje so bile v 1 Dosedanje omembe: S. Pahič in V. Lorber, Arh. vestnik 5 (1954) 335 ss, sl. 17—18, T. 2—3 in S. Pahič, K pred- slovenski naselitvi Slovenskih goric in P om urja, S vet m ed M uro in Dravo (Ma­ ribor 1968) 167. 2 J. Korošec, Poročilo o razisk. neol. in eneol. v Sloveniji 2 (1965) 5 ss (odslej Poročilo). 3 S. Pahič, Arh. vestn ik 6 (1955) 258 ss. 4 Doslej le časopisna obvestila: S. P a­ hič, Večer (19. 1. 1955) 5 te r Slov. poro­ čevalec (13. 11. 1955) 5. KARTA NEOLITSKO-ENEOLITSKIH NAJDIŠČ V PODRAVJU KARTE NEOLITHISCH-ANEOLITHISCHER FUNDSTÄTTEN IM PODRAVJE (DRAUGEBIET) n 10 20 3C KM M.SOBi O = posamič najdeni kam niti predm eti — Einzelfunde von Stein­ geräten 9 = dva ali več kam nitih predm etov na istem najdišču, v istem k raju ali okolišu — Funde von zwei oder m ehreren Steinge­ räte n an derselben F undstätte, im selben O rt oder in der Um gebung lJJ = po zaporedju odkritij naštete seliščne točke — nach Reihen­ folge der Entdeckungen auf gezählte Siedlungsstätten: 1 — Andrenci, 2 — ■ P tujski grad, 3 ■ —• Zreče, 4 —• Zbelovo, 5 — Brezje, 6 —• Sp. Porčič, 7 — Safarsko, 8 — Vumpah, 9 • — Pavlovski vrh, 10 — Rifnik, 11 — Mihovci, 12 — Hardek, 13 — S trjanci B rezju nad Zrečami pri odkopavanju antičnih in zgodnjesrednjeveških grobov odkrite v skalna tla vklesane jame z istodobnimi najdbami,5 leta 1956 pa so predm eti iz tega obdobja prišli na dan tudi pri odkopavanju srednjebronasto- dobne gomile nedaleč stran.6 Poleg teh najdišč je bilo do leta 1962, ko so odkritja te vrste prenehala, ugotovljenih še nekaj drugih seliščnih točk iz istega časa. P ri topografskih ogledih Slovenskih goric je pisec zbral nekaj črepinj in drugih predmetov, in sicer leta 1957 v Sp. Porčiču, leta 1960 v Šafarskem ob Muri in naslednje leto v Vumpahu ob Dravi.7 S poskusnimi sondami je leta 1959 na Pavlovskem vrhu pri Ormožu pridobila nekaj najdb B. Perc, leta 1970 pa so jih pomnožila še nadaljevanja sondiranj, ki sta jih izvedli T. Bregant in M. Tomanič.8 Leta 1961 je A. Bolta pri izkopavanju železnodobne naselbine na Rifniku naletel tudi na take črepinje kot sled najstarejše naselitve na tej višinski točki in o njih km alu nato poročal v Arheološkem vestniku.9 Ob priložnostnih kopanjih v Mihovcih in na Hardeku p ri Ormožu je Pokrajinski muzej v P tuju (PM Ptuj) leta 1962 uspel zbrati nekaj seliščnih predmetov, medtem ko so poskusna ko­ panja leta 1963 v Strjancih zastala že pri ugotovitvi kulturne plasti.1 0 S temi večinoma povsem priložnostnimi odkritji seveda sledovi najstarejše naselitve v severovzhodni Sloveniji še niso povsem izčrpani. Tipično zajemalko tega obdobja so v fragm entu že davno poprej našli tudi na železnodobnem gradišču Pošteli pri M ariboru, vendar med drugimi keramičnimi ostalinami, kolikor so shranjene v Pokrajinskem muzeju v M ariboru (PM Maribor), ni dru­ gih očitnejših najdb iz tega časa.1 1 Verjetno sega tudi naselitev B rinjeve gore že v to zgodnje obdobje ali vsaj v čas neposredno za njim, kar se bo nedvomno pokazalo pri obdelavi tam ošnjih najdb.1 2 P rav tako je mogoče, da tudi najdišče te ali one kamnite sekire oziroma drugega orodja označuje seliščno postojanko iz tega časa, le da te stvari še niso preiskane.1 3 N ekatere oblike teh izdelkov bi vsekakor ustrezale pojavom tistega časa, zanj pa govori tudi izredna gostota najdb, po katerih je ta pokrajina v Sloveniji na prvem m estu (karta l).1 4 Do tem eljitejše vednosti o tem obdobju bi bilo mogoče priti seveda samo z ob- 5 S. Pahič, Arh. vestn ik 7 (1956) 227 ss. 6 To gradivo doslej še ni bilo po­ sebej objavljeno. Dosedanje omembe: S. P(ahič), Varstvo spom enikov 7 (1960) 277 te r A rh. vestnik 13—14 (1962-63) 350, sl 2, pril. 1—2. 7 S. P(ahič), Varstvo spom enikov 7 (1960) 288, 294 (Sp. Porčič). Varstvo spo­ m enikov 8 (1962) 190 (Šafarsko) in 225 (Vumpah); prim. tudi S. Pahič, op. 1, 167 ss! 8 S. Pahič, P tujski zbornik 2 (1963) 191, 202 in op. 1, 169 M. T om anič-Jevre- mov, O rmoški zbornik (1973) 16 ss. 9 A. B(olta), Varstvo spom enikov 8 (1962) 224 in Arh. vestnik 13—14 (1962-63) 287 ss. 1 0 S. P(ahič), Varstvo spom enikov 9 (1965) 132 ss in op. 1, 168 ss. O sondira­ n ju v Strjancih: Topografski dnevnik P o­ krajinskega m uzeja v M ariboru za 1963, 46: »Na opuščeni njivi pare. št. 15, k. o. S trjanci ugotovili 25 cm pod rušo ca. 20 centim etrov debelo črno kulturno plast, ležečo na sivi ilnati podlagi, kjer razen treh neizrazitih neolitskih črepinjic ni bi­ lo najdb.« 1 1 N eobjavljeno; v PM M aribor, inv. A. 5001. 1 2 Na to opozarjajo nekateri frag­ m enti keram ike z južnega roba naselbi­ ne te r m orebiti tu d i kam niti izdelki. Kot n ajstarejša najdba doslej so omenjeni le fragm enti »licenske« keram ike. (S. Pahič, Časopis za zgod. in narod. NV 4 [1968] 45, op. 38.) 1 3 Navedbe o tem zbrane pri S. P a ­ hič, op. 1, 170. 1 4 Prim . tudi S. Pahič, op. 1, 164 ss, k a rta 2 te r tabla »Glavni tipi kam nitega orodja v Slovenskih goricah in Pom urju.« sežnejšim ali dolgoročnejšim raziskovanjem, vendar je zbiranje neolitskega in eneolitskega gradiva na tem območju — kot tudi večinoma drugod — šele na začetni stopnji, pri kateri prevladuje naključje. Povsem v skladu s takim stanjem stvari je tudi poznavanje naselitvenih tokov te r časa in obsega naselitve v tem obdobju. Tako je npr. leta 1925 W. Schm id v svojem arheološkem pregledu o nekdanji južni Štajerski na podlagi najdb kam nitega orodja menil, da je bilo najm očneje naseljeno Dravsko polje z okolnim gričevjem, kjer naj bi bili »neolitiki naselili predvsem rodovitna ilovnata pobočja Slovenskih goric in Haloz, ki jih zaradi redkih gozdov in prostranih brezgozdnih površin ni bilo treba krčiti«.1 5 Skoraj dvajset let pozneje pa je n a podlagi istih virov skušal biti še določnejši: »Kot poljedelci in živino­ rejci so prebivalci s trakasto keramiko poselili posebno področje Ormoža, Sre­ dišča in Ptuja.«1 6 Drugih konkretnejših arheoloških m nenj o tem obdobju za to pokrajino ni bilo ali pa so se od drugih strani opirala na iste vire.1 7 P ri poročilu o p rvih najdbah v Andrencih je pisec menil, da sega to naj­ dišče »nazaj do m lajšega neolitskega obdobja«, podobno pa je v »pozni neolitski čas« ozirom a v »zadnja obdobja mlajšega neolitika« pozneje prisodil tudi najdbe iz Zreč in Brezja ter priložnostne najdbe iz Slovenskih goric.1 8 Takšna oprede­ litev, izzvana tudi zaradi odsotnosti kovinskih predm etov je tem eljila pred­ vsem n a oceni, ki jo je za istodobne najdbe v Ajdovski jam i podal J. Korošec.1 9 Ta je pozneje tudi najdišča iz Dravinjske doline v celoti, najdbe iz Andrencev pa pogojno uvrstil v isto kulturno skupino »s konca neolitika«, ki »delno pre­ haja tu d i še v prehodni čas«.2 0 Drugače je te najdbe, in sicer v okviru širšega pregleda izključno v eneolitik uvrstil leta 1961 S. Dimitrijevič, ki se je s Ko­ rošcem razhajal tudi v poimenovanju celotne skupine najdb.2 1 Drugi pisci so se ob priložnostnih omembah ali posameznih poročilih opirali na enega ali dru­ gega avtorja, oziroma so skušali najti kompromisno rešitev.2 2 Od doslej odkritih najdišč, katerih gradivo je tu orisano, ni bilo nobeno raziskano v celoti. Nasprotno, dosedanja kopanja imajo večinoma pomen infor­ m ativnih sond, ki naj bi s svojimi podatki šele omogočila pričeti z načrtnejšim delom. To velja v prvi vrsti za Andrence, kjer sta bila p ri poskusnih kopih v letih 1954—1956 dva seliščna objekta le načeta. Najdišče leži v osrčju Sloven­ skih goric, približno enako oddaljeno od večjih dolin ob Pesnici in Ščavnici, 1 5 W. Schmid, S üdsteierm ark im A l­ te rtu m v H ausm ann, Südsteierm ark (1925) 2. 1 6 W. Schmid, Zeitschr. d. hist. Ver. f. S teierm a rk 36 (1943) 133. 1 7 N pr.: H. Ptrchegger, Geschichte der S teierm a rk 1 (1920) 2 ss. F. Baš, M a­ ribor. V ečernik Jutra (1. 6. 1929) 3. B. G rafenauer, Zgodovina slovenskega na­ roda 1 (1954) 36. 1 8 S. Pahič, op. 1, 338; op. 3, 262; op. 5, 235 te r op. 7. 1 9 J. Korošec, R azprave 1. raz. SA ZU 3 (1954) 45 ss. 2 0 J. Korošec, A rh. vestn ik 7 (1956) 12 ss. A cta arch. hung. 9 (1958) 83 ss. Isti, D rulovka, Zbornik fil. fak. 3/4 (Ljub­ lja n a 1960) 48 ss (odslej Drulovka). Isti, K riževci, Zbornik fil. fak. 4/1 (Ljubljana 1962) 28 ss. Poročilo (1964) 36 ss in 2 (1965) 13 ss. Najdišče v A ndrencih je bilo om enjeno le v prvem prim eru. 2 1 S. Dim itrijevič, Opuscula arch. 5 (1961) 22 ss in Argo 3 (1964) 1 ss. 2 2 Npr.: S. Pahič, op. 5, 235 ss (ob­ robna skupina lengyelske oz. slavonsko- srem ske [= babsko oz. sopotsko-lengyel- ske] kulturne skupine); op. 1, 165 in op. 12, 16 (škocjansko-lasinjska kultura). T. B regant, O rnam entika na neolitski kera­ m ik i v Jugoslaviji (1968) 134 ss in F. Leben, Sym posium über die Entstehung u n d Chronologie der Badener K ultur (B ratislava 1973) 187 ss (Lasinja-K ultur). Sl. 1. Shram bena jam a v bivališču B v Zbelovem Abb. 1. V orratsgrube in W ohnraum B in Zbelovo na kopastem, 335 m visokem vrhu enega izmed grebenov južno od Cerkvenjaka. Obe točki ležita na južnem obrobju vrha nad precej strmim pobočjem, tesno skupaj in do 1,6 m vglobljeni pod današnjo površino. Stavbne prvine — jam e za grede, ognjišča, sledovi sten itd. — tu niso bile odkrite, a tudi velikost obeh bivališč je ostala neznana. V 40—80 cm debeli kulturni plasti je bilo na m ajh­ nem prostoru zbranih precej črepinj, toda le malo kamnitih izdelkov in skoraj nič kosti. Po legi v pokrajini se to najdišče ujem a s tistim v 15 km oddaljenem Sp. Porčiču, to pa kaže da so bili prvim naseljencem v Slovenskih goricah p ri­ ljubljeni predvsem vrhi. Povsem drugače je bilo npr. v antiki, medtem ko je podobna naselitev tod še dandanes. V podobni legi, a nekoliko nižje je bilo troje seliščnih objektov načetih tudi nad Zbelovim. Prvi je bil le okroglasta kotanja s pr. 2,5 m, drugi, obsežnejši, je poleg bivalnih tal imel pod isto streho tudi 1,7 m globoko shrambeno jamo ((sl. 1), tretji, s kotanjastim i tli pa ni bil preiskan v celoti. Tudi tu gre za bi­ vališča, večinoma okrog 30 cm vglobljena v nekdanja tla. Ognjišč in izrazitih sledov sten tudi tu nismo našli, nekaj jam pa je bilo bržkone v zvezi z gredam i nosilne konstrukcije. Poleg številnih črepinj in skromnejšega kam nitega in­ ventarja ni bilo nobenih kosti pač pa precej za ugotavljanje sestave lesenih sten značilnih kosov ilnatega premaza. Najdišče nad Zbelovim nakazuje sm er naseljevanja vzdolž Dravinje proti njenem u povirju, ki so jo potrdile tudi najdbe pri Zrečah. Tam je bilo na 530 m visokem prevalu med Dravinjsko in Oplotniško do­ lino, tik pod grebenom pozneje do pozne antike naseljene B rinjeve gore in na m estu poznejših grobišč ugotovljenih dvoje seliščnih točk. Na eni so bile raz­ iskane štiri okroglaste jam e neznanega pomena, v katerih je bilo poleg črepinj precej kosov ilnatega premaza, le 200 m vzhodno od njih je bil pod gomilo iz srednje bronaste dobe odkrit bivalni prostor velikosti pribl. 12 X 14 m in m orebiti pravokotne oblike, vsaj 35 cm vglobljen v nekdanja tla. Tu so sicer nekatere lege ilnatega premaza dale slutiti nekdanje stene, ni p a bilo ognjišča in tu d i jam e za grede so negotove. Tla tega bivališča so bila sicer kotanjasta, vendar dokaj izravnana, stene vkopa poševne, od kamnov je imel bržkone le eden sredi stavbe prvotno lego. Črepinj je bilo v kulturni plasti le zmerno število, m ed njim i tudi preveznjen lonec večjega obsega. Da to ni bil edini bivalni prostor na tem območju, je dokazovala tudi množina istodobnih črepinj iz zasipnih plasti gomile, ki so bile nakopane v neposredni bližini. Šele bodoč­ nost bo m orebiti pokazala, ali gre tu za najvišje bivališče nad dolino, ali pa le za prehodno točko proti višjim pohorskim pobočjem. Tudi druga najdišča z za sedaj le priložnostnimi najdbam i im ajo zanimive in različne lege. Selišče v Šafarskem leži na robu terase nad nekdanjim tokom Mure, nosi značilno ledinsko ime »Gradišče« in ima na zahodni strani vidne sledove dom nevnih nasipov. Dosedanje najdbe so bile pobrane le po vrhu njiv; ker so zelo skromne, so bile kulturne plasti morebiti že močno uničene od oranja in kopanj strelskih jarkov. Podobno lego na 20 m visoki vršajski terasi ima najdišče redkih črepinj v Vumpahu ob Dravi, najdišče ob ježi terase na južnem vznožju Pavlovskega vrha ter najdbe na ravnici pobočja v Strjancih. N ajdbe iz H ardeka so prišle na dan na ploskem hrbtu terasastega pobočja nad vasjo, in sicer p rav tako v zasipu železnodobne gomile, kakršnih je bilo tam nekoč več. Že povsem na ravnini ob Dravi pa so našli nekaj predmetov ob že­ lezniški progi pri Mihovcih. To naštevanje najdišč po legah na terenu bi lahko nadaljevali še s tistim i točkami, kjer kaže kam nito orodje ali pa izročilo o dru­ gih n ajdbah na istodobno naselitev, vendar bi zanesljivost teh podatkov bilo treb a šele preveriti. K am niti predm eti z najdišč, shranjeni v m ariborskem muzeju, sodijo med običajni inventar tega Obdobja. K ladivasta sekira iz Zbelovega T. 1: Z 62 kaže še obliko prodnika, iz katerega je bila izdelana, kopača od tam T. 1: Z 61 pa je doslej edina te vrste n a teh najdiščih. Za Zbelovo in Brezje so značilna m ajhna dleta rom bične oblike (npr. T. 1: B 5509), za Andrence pa ozke sekirice kopi- tastih oblik (T. 1: A 5771). Dvoje večjih ploščatih sekir iz Brezja je le grobo obdelanih (T. 1: B 5502). Drobno orodje iz sileksov se pojavlja povsod (npr. T. 1: B 5511, A 5773), peščeni brusniki so redki. K eram ično gradivo z drugih slovenskih najdišč (Ajdovska jama, Drulovka, P tu jsk i grad) je doslej tipološko razčlenil že J. Korošec, v širšem teritorialnem obsegu pa ga je razvrstil S. Dimitrijevič. Na podlagi te poslednje sheme ga obravnavam o tudi tu, ne le zaradi preglednosti, temveč tudi zato, da izstopijo razlike, ki jih nudijo najdbe iz Podravja. Ta opredelitev pa je le deloma za­ nesljiva, ker razpolagamo v večini le s takim i fragm enti posod, po katerih ni vselej mogoče natanko določiti tipa in oblike posode. To velja zlasti za številne gornje dele tistih posod, ki jih po večini prištevamo k skodelam, a bi nekatere m ed njim i mogle pripadati h globljim posodam raznih vrst. Tudi med najdbam i v Podravju prevladujejo bikonične skodele. Zastopani so vsi štirje Dimitrijevićevi tipi, in sicer v podobnem količinskem sorazmerju. Najpogostejše so oblike s konveksno profiliranim vratom (T. 2: C) v več raz­ ličicah, ki pa m anjkajo v Andrencih.2 3 K tem u tipu podpisujemo tudi posode z jamičastim okrasom v Brezju, ki so tod dokaj številne.2 4 Skromnejše po šte­ vilu so skodele z izrazito bikoničnim profilom (T. 2: B).2 5 Še redkeje se pojav­ ljajo skodele z večinoma ravnim pokončnim oziroma prstenastim vratom (T. 2: A) in tiste s konkavno profiliranim vratom (T. 3: A), obakrat tudi v Andrencih.2 6 K bikoničnim skodelam sodijo še različice z odebeljenim ter k ra t­ kim pokončnim ali navzven obrnjenim robom (T. 3: B), ki deloma izhajajo iz poprejšnjih oblik.2 7 Skodele z zaobljenim profilom, kolikor gre res za ta tip posod (T. 3: C), so v Podravju redke, m edtem ko trebušastih skodel na obravnavanih najdiščih praktično ni.2 8 Pogostejše so posode na votli nogi, od katerih imamo le v A n­ drencih dvoje tolikanj ohranjenih, da je podan profil skodele oziroma noge (T. 3: E). Večinoma so od takih posod ohranjena le dna, ki pa vsaj v nekaj prim erih opozarjajo na zvončasto obliko noge, ki je sicer ena izmed glavnih oblik takih posod.2 9 Neznatno je število oblik, ki bi jih lahko pripisali kupam , in še to le najpreprostejši različici (T. 3: D).3 6 O vrčih s trakastim i ročaji lahko sodimo večinoma le po fragm entih tre ­ bušnega dela ali takih z ročaji do roba. Zdi se, da sta v Podravju ohranjeni obe različici — z oglato oblikovanim trebuhom in z ostrim prehodom (T. 4: A).3 1 V smislu Koroščevih opredelitev bi sodili sem še nekateri tipi z manjšimi ali ne do roba segajočimi ročaji (T. 4: A, spodnja vrsta).3 2 Druga naj večja skupina posod so lonci različnih velikosti in oblik. Veči­ noma so od njih ohranjeni le neopredeljivi deli sten ali pa gornji deli z robom, ki o obliki celotne posode ne povedo mnogo. Največji del očitno tudi tu p ri­ pada k oblikam trebušastih loncev (T. 4: B) kot tipičnim predstavnikom tega obdobja.3 3 Glede na velikost teh posod kot tudi po različicah ustij je take fragm ente v smislu Koroščevih opredelitev deloma mogoče prisojati tudi k drugim tipom — terinam , vazam in am foram podobnim oblikam, vendar po danem gradivu o nobeni izmed njih ne dobimo zadovoljive predstave.3 4 K lon­ cem (ali terinam) sodijo tudi tisti fragm enti gornjih delov z upognjenim, veči­ nom a konveksno oblikovanim vratom in strm o steno (T. 5: A), kakršni se po- 2 3 S. Dim itrijevič, op. 21, 39, tip c — C/6 in še dve različici. 2 4 T. 2: C — B 5608. B 5526, B 5645, B 5632. 2 5 S. D im itrijevič, op. 21, 39. tip b, n av a ja en sam prim er, prav tako J. Ko­ rošec s P tujskega gradu (Poročilo 2 [1965] T. 19: 8). Fragm enti iz Zbelovega in Brez­ ja so po obliki in fak tu ri skoraj istovetni. 2 6 S. D im itrijevič, op. 21, 39, tip a — C/5, značilna za Drulovko, a tudi za n aj­ dišča v P odravju; tip d — C/3 v tre h raz­ ličicah. D ruga od njih — z navzven po­ tegnjenim robom • — je tu uvrščena tudi v peti tip (T. 3: B), k er v ra t ni vselej konkaven. 2 7 Če vzamemo za osnovo bolj ali m anj poudarjen oz. celo odebeljen rob ta k ih bikoničnih skodel, potem lahko pri tem tipu ločimo tri različice, prikazane na T. 3: B. 2 8 S. Dim itrijevič, op. 21, 39 jih sam presoja do neke m ere kot prehodno ob­ liko; m orebiti bi bilo tu d i prim ere T. 3: C mogoče razvrstiti drugače. Trebušastih skodel m ed našim gradivom ni. 2 9 S. Dim itrijevič, op. 21, 41 ss. 3 0 S. D im itrijevič, op. 21, 40, oblika a. 3 1 S. Dim itrijevič, op. 21, 42. 3 3 J. Korošec, D rulovka, 21: druga oblika. 3 3 S. Dim itrijevič, op. 21, 42 — C/17. 3 4 J. Korošec, D rulovka, 19 ss. P tu j­ sk i grad — Poročilo 2 (1965) 9 ss. javljajo že pri skodelah.3 5 Podobnega tipa so lonci bikoničnega profila s kon­ kavno oblikovano gornjo polovico (T. 5: B) in različnih velikosti kot značilnost najdišč v severovzhodni Sloveniji.3 6 Pojavljajo se tudi trebušasti lonci grobe izdelave, kakršni im ajo redno trakaste ročaje, bodisi na ram enu oziroma tre­ buhu, bodisi ob robu (T. 5: C).3 7 Za naše območje pa niso značilni sicer pred­ vsem n a D rulovki ugotovljeni tipi loncev s prstanastim vratom in bikoničnim, različno visoko postavljenim trebuhom, ki jih je Korošec večinoma opredelil kot terin e.3 8 Med drugim i vrstam i keram ike se pojavljajo v Podravju le nekateri posa­ mični prim eri. To velja za stekleničasto posodico iz Brezja ter dvoje fragm en­ tov m orebiti podobnih posodic iz Zbelovega (T. 6: Z 1467, Z 1468), h katerim sodi m orebiti še tista iz Brezja (T. 6: B 5676).3 9 P eharju je podobna posodica iz Zbelovega (T. 6: Z 1459).4 0 Ce dva fragm enta dulcev (T. 6: Z 1472, Z 5668) mo­ rebiti p rav tako sodita k vedricam, kakor jih je prikazal Dimitrijevič, po ohra­ njenih kosih ni mogoče presoditi.4 1 To bi veljalo tudi za čaše oziroma za tiste fragm ente, ki jih m oram o za sedaj pripisovati k nedoločenim oblikam. Na vseh najdiščih so bile najdene tudi tipične zajem alke (T. 6: Z 1450), enkrat, v Zbelo- vem, zanesljivo tudi žlica (T. 6: Z 1572). Pač pa ni bilo nobenih prim erov figu­ ralne plastike. Ročaje so imeli večinoma le vrči in lonci. V glavnem so trak asti in različnih velikosti. Edino v A ndrencih se pojavljata tudi trikotno oblikovani vodoravni ročaj, rahlo navzgor zavihan (T. 6: A 5846),4 2 in kljunast nastavek (T. 6: A 2943) kot glasnika starejšega obdobja.4 3 O rnam entika na posodah s teh najdišč se v glavnem ujem a z doslej objav­ ljenim i najdbam i od drugod, tako po tehniki izdelave kot po motiviki. Največ okrašenih fragm entov je nudilo Brezje, precej redkejši in motivno skromnejši so okrašeni prim eri v Zbelovem, najm anj tega pa je bilo ugotovljeno v An­ drencih. Te razlike so opazne tudi drugače: v Brezju so med vrezanim okrasjem zelo bogati žigosani oziroma vbodeni vzorci, v Zbelovem teh ni, prav tako pa ne v Andrencih, k jer prevladujejo plastični motivi — bradavice. 3 5 P ri Korošcu (D rulovka, 19): bi- konične te rin e brez vratu, ki pa so delo­ ma v e rje tn o tudi skodele. N a P tujskem gradu sodi sem še n ajp rej T. 14; 1 (z ro­ čajem). J. Korošec, Poročilo 2 (1965) 9. 3 6 S. D im itrijevič, op. 21 ne pozna istovetnih oblik, p ra v tako ne J. Korošec (na P tu jsk e m gradu m orebiti le T. 14: 2). 3 7 K ot prej. Po robustni izvedbi bi bili še n a jp re j podobni »loncem običajne eneolitske oblike« p ri D im itrij eviču, op. 21, 43. 3 8 S. D im itrijevič, op. 21, 42 s. J. Ko­ rošec, D rulovka, 19. 3 3 S. Pahič, op. 5, 229, T. 1: 2. J .'K o ­ rošec, A rh. vestn ik 9-10 (1958-59) 9 (za »štiri ušesca na u stju te r na največji pe­ riferiji« n i n a predm etu iz B rezja stv a r­ nih dokazov: na u stju sta bili kvečjem u dve, na obodu n ajb rž nobeno). Zreškim predm etom je podoben tisti iz. Drulovke (J. Korošec, D rulovka, T. 30: 4). 4 0 S. Dim itrijevič, op. 21, 40 našteva le h rvatske prim ere; iz Slovenije ni zna­ n ih drugih najdb. 4 1 S. D im itrijevič, op. 21, 40 — C/9, s pripom bo, da gre pravzaprav za globlje bikonične skodele oz. terine, to poudarja tu d i J. Korošec, D rulovka, 22. 4 2 K ot navzgor zavihan in navpik p rev rtan trikotni držaj se pojavlja npr. v Zengövärkony (J. Dombay, Die Sied­ lung und das G räberfeld in Zengövär­ kony, Arch. Hung. 37 [1960], T. 9 — 25), a tu d i na območju M ünchshöfer kulturne skupine (M. Hell, Arch. Austriaca 14 [1954] 29, sl. 10: 7 — »als ,B uttenhenkel’ eine Leitform d er Lengyelkultur«), za ob­ m očje sopotskio-lengyelske kulture prim. S. D im itrijevič, Sopotsko-lengyelska k u l­ tura (1968) 38. 4 3 K ot »vedro s kljunastim izljevom« znano v sopotsko-lengyelski kulturi (S. D im itrijevič, op. 42, 43, 50). Vrezano okrasje je podano v večini pri Dimitrijeviču naštetih tehnikah, z izjemo »duboreza«.4 4 Največkrat gre za ostro vrezovanje, za različna žlebljenja (npr. T. 7: B 5603) in za različne vbode in žige (npr. T. 7: B 5624, B 5644, B 5648, B 5658). Plastično okrasje sestavljajo različne bradavice: od navadnih in jezi- častih. na skodelah (T. 2: B, C), nosatih (T. 2: B 5526) do gumbastih, ki so n aj­ pogostejše v Andrencih (T. 3: A 5776; 7: A 5834, A 5940, A 5941), drugod pa redke (T. 7: B 5664).4 5 Med izjeme sodi peterokraka bradavica iz Brezja (T. 3: B 5570),4 8 a tudi rogljičast držaj iz Andrencev (T. 6: A5944).4 7 Na obeh n aj­ diščih se posamič pojavlja tudi nazobčano rebro (T. 7: B 5665).4 8 Vrezano in žlebljeno okrasje je sestavljeno v glavnem iz ravnih črt, in sicer pretežno v širokih pasovih (npr. T. 7: Z 1476, Z 1485, Z 1581, B 5574, B 5603).4 9 V vodoravnih pasovih so nanizani tudi žigi oziroma vbodi. E nkrat sam krat se pojavlja v Brezju motiv visečih girland (T. 7: B 5609).5 0 Zaradi slabe ohranjenosti črepinj ni mogoče vselej ugotavljati barvanja posod, zlasti ne na keram iki slabega sestava v Andrencih, vendar je po nekaj prim erih očitno, da so bile nekatere posode barvane rdeče, a tudi črno.5 1 Kot izjema — iz starejšega časa ? — -je bil na keram iki iz Pavlovskega vrha ugotovljen tudi barbotinu podoben način okrasitve.5 2 Opisane keram ične najdbe dopolnjujejo še kosi ilnatega ometa, zlasti v Brezju in Zbelovem, ki s svojimi odtisi opozarjajo na različne lesene konstruk­ cije.5 3 Izdelkov iz kosti oziroma sploh kostnih ostalin presenetljivo ni bilo na nobenem najdišču, prav tako kot tudi ne najm anjšega koščka kovine.5 4 Dvoplastna stratigrafija najdb je bila ugotovljena le v Andrencih, vendar gradivo ne kaže očitnejših tipoloških razlik in tako ne zadostuje za m orebitno kronološko razčlenjevanje. K er na drugih najdiščih takih možnosti prav tako ni, bi lahko v tem smislu kaj povedale le razlike med najdišči. V D ravinjski dolini se taka razlika pojavlja med Zbelovim in Brezjem, a še to le v ornam en­ tiki, ki v Brezju izstopa z bogatejšo motiviko in pogostostjo žigosanih vzorcev, 4 4 S. D im itrijević, op. 21, 47, tehnike l a — h. 4 5 S. D im itrijevič, op. 21, 48, tehni­ ka 2 a. 4 6 S. D im itrijevič, op. 21, 50 omenja zvezdast motiv (vglobljeno vrezan n a dnu skodele) le enkrat. 4 7 Prim . podobna trikotni in zoomorf- ni držaj iz D rulovke: J. Korošec, Dru- lovka, 29. 4 8 S. D im itrijevič, op. 21 ga ne ome­ n ja; pri J. Korošcu, Drulovka, 30. More­ biti tem eljijo v tem obdobju tu d i na­ zobčana in narezana reb ra v več trakih z gradišča Strm ec v S trjancih; (R. A. Maier, Jahresber. d. bayer. Bodendenkm alpflege 5 [1964] 91) — neobjavljeno v PM Ptuj. Tudi na kolišču n a »Partih« pri Igu (P. Korošec, Poročilo [1, 1964] 49 T. 3 — 8). 4 9 S. D im itrijevič, op. 21, 50, okrasni m otivi A 1—2. 5 0 S. D im itrijevič, op. 21, 51, okrasni m otiv B 1 a; tam navedeni prim eri iz K iringrada so našem u najbližji, a pre­ prostejši; faktura črepinje iz B rezja je drugem u gradivu tuja. 5 1 S. D im itrijevič, op. 21, 48, te h n i­ ka 3 b — c; rdečega b arv an ja za h rv a t­ ska najdišča ne om enja. Na naših n ajd i­ ščih ni sledov belega barvanja (J. K o­ rošec, Poročilo 2 [1965], 13). 5 2 V PM P tuj, prim . op. 8. Prim . po­ dobne fragm ente s kolišča na »Partih« p ri Igu (P. Korošec, op. 48, T. 10 — 11; fragm enti neznanih posod so označeni kot »poseben problem« z domnevo, da »spa­ dajo mogoče celo v neko starejšo p e ri­ odo«). Podobni pojavi (Schlickbewurf, Schlickrauhung) nastopajo tudi v skupi­ n ah Aichbtihl in M ünchshöfen (R. A. M aier, op. 48, 56). s > S. Pahič, op. 5, 236 s, T. 2. 5 4 Dvoje bakrenih izdelkov je znanih od drugod: ploščata sekirica iz okoliša Donačke gore (v PM M aribor, inv. št. A 1351, neobjavljeno) in m ajhno bodalo iz Jakobskega dola, ki pa je že m lajše (S. Pahič, op. 1, 175). m edtem ko so oblike posod v glavnem enake in deloma celo istovetne.3 5 Sodeč po v e rje tn i poti širjenja naselitve proti Pohorju in glede na nekaj redkih m lajših p rv in m ed najdbam i v okolišu Zreč, je seveda možno, da je bilo Brezje naseljeno nekoliko pozneje. H krati kaže prim erjava z najdbam i na Ptujskem gradu, da na tem območju ni takih razlik, ki bi jih mogli že sedaj kronološko razčleniti, pa čeprav bi npr. žlebljene in žigosane okrasne motive presojali kot m lajši elem ent.5 5 5 6 O čitnejše razlike tako v oblikah okrasitve kot tipih posod so med Andrenci in d ru g im i najdišči v Podravju. Nekatere med njimi, npr. faktura keramike, so le lokalno pogojene, druge, npr. gum baste vzbokline, pa izgube svojo izrazitost, če k prim erjav i pritegnemo še druga slovenska najdišča.5 7 Del svojskosti an- drenških najdb, predvsem borne ornamentike, tiči morebiti tudi v izolirani legi tega najdišča, kronološko pa opozarja prej na starejši kot m lajši čas oziroma začetek.5 8 K lju b tem razlikam sodijo opisana najdišča vključno s Ptujskim gradom očitno v enotno obdobje in se skupno z drugim i najdišči na Slovenskem uvršča­ jo v isto kulturno skupino na jugovzhodnem predalpskem prostoru. Regionalne posebnosti, ki jih v tem okviru kažejo, niso take vrste, da bi jih opredeljevale kot varianto, čeprav so bili kulturni vplivi na tem območju nekoliko drugačni kot v d ru g ih predelih Slovenije. Enotna je v glavnem zato tudi časovna opre­ delitev v eneolitsko obdobje, pri tem pa moramo upoštevati, da starejši elementi doslej še niso bili v tem smislu podrobneje ovrednoteni.5 9 P rav tako je v Po­ d rav ju doslej le Ptujski grad pokazal najdbe, ki govore za trajan je naselitve v poznejši čas, čeprav očitno ne v smislu neposredne kontinuitete.6 0 Najdišča ob D rav in ji in v Slovenskih goricah so tako za sedaj brez dovolj izrazitih najdb, ki bi jih omogočale enakopravno vzporejati tudi z m lajšo fazo naselitve na D rulovki ali s slavonsko stopnjo naselbine na Ptujskem gradu. Die ältesten Siedlungsfunde in Nordostslowenien D ie E rforschung der ältesten Siedlungsfunde im slowenischen D rau- und M ur­ gebiet b egann erst in der Nachkriegszeit, w ar jedoch bisher n ur au f G elegenheitsent­ d eckungen sowie auf V ersuchsgrabungen beschränkt (Karte 1). Die ersten Funde stam m en aus dem Zentrum der Slovenske gorice (Windische Büchein), aus Andrenci,1 die e rste bedeutendere Fundgruppe aber w urde in den Jah ren 1946—1947 auf dem P tu jsk i g rad entdeckt.2 Dann folgten in den Jah ren 1954—1956 die Entdeckungen im D ra v in ja ta l (Zbelovo, Zreče, Brezje)3-6 sowie einige G elegenheitsfunde von Rifnik9 und 5 5 P rim . npr. T, 2 B; velja tudi za fak tu ro . 5 6 S. D im itrijevič, op. 21, 81 s jih uv ršča m ed »okrasje badenskega po­ rekla«. 5 7 N pr. P tu jsk i grad (J. Korošec, Po­ ročilo 2 [1965] 12 ss) ter kolišče ob Res­ nikovem prekopu. J. Korošec, Poročilo (1) [1964] 33). 5 8 Prim . op. 42, 43 in (za Pavlovski vrh) 52! 5 9 V tem sm islu ne izključujem o neolitika, bodisi da gre pri tem samo za »očitno staro neolitsko tradicijo« (T. Bregant), bodisi delom a m orebiti za sta­ rejšo naselitev. 6 0 J. Korošec, Poročilo 2 (1965) 45. in einigen O rten zwischen D rau und Mur.7-10 Davon w urden bisher n u r einige Ge- gestände aus Andrenci, Zreče und Brezje (Arh. vestnik 5, 1954; 6, 1955; 7, 1956) w ie auch die Funde vom P tujski grad (Poročilo 2, 1965) veröffentlicht, d er Großteil der anderen Funde w ird jedoch erst später in einem Katalog erscheinen. K ulturell und zeitlich fallen die bisherigen Funde größtenteils in die Zeit vom Ende des Neolithikum s w eiter bzw. in die äneolithische Periode. Ü ber die A usw ertung und zeitliche Einordnung einiger dieser sowie anderer slowenischer F undorte haben bisher J. Korošec2 0 und S. D im itrijević2 1 zwei verschiedene D arstellungen gebracht, denen sich dann die übrigen A utoren verschiedentlich anzupassen versuchten.2 2 Die hier vorgelegten Gegenstände stam m en aus nur teilweise erforschten Sied­ lungsstellen. Auf dem 335 m hohen H ügel bei A ndrenci w urden in den Jah ren 1954—1956 durch Probegrabungen zwei W ohnräum e unbekannter F orm angeschnitten. D rei ähnliche Stellen w urden im Ja h re 1954 a u f dem 320 m hohen B ergrücken ober­ halb Zbelovo entdeckt, von denen eine nebst der W ohnfläche auch eine deutlich geform te V orratsgrube aufw ies (Abb. 1). A uf dem 530 m hohen S attel in Brezje oberhalb Zreče w urden in den Jah ren 1955—1956 zwei Siedlungplätze untersucht: vier runde, in den Kalksteinboden gehauene G ruben unbekannter Bestim m ung sowie ein W ohnraum unterhalb eines in der N ähe befindlichen, aus der m ittleren Bronze­ zeit stam m enden Grabhügels. S ehr karge Siedlungsreste kam en an verschiedenen Stellen in den Slovenske gorice zutage: auf dem Hügel in Sp. Porčič, auf einem niederen Abhang bei H ardek, auf den T erassenrändern in Vurnpah, Pavlovski vrh (Strjanci) und Safarsko sowie auf d er D rauebene in Mihovci. Die betreffenden Funde w erden in den Mluseen von M aribor und P tu j aufbew ahrt. Neben seltenen G egenständen aus Stein (polierten Geräten, R eib- und W etzstei­ nen usw.), die vorwiegend atypische Form en aufweisen (T. 1), bilden K eram ikreste den K ern dieser Funde. Ganze oder w iederherstellungsfähige Gefäße kommen kaum vor, den Großteil bilden zumeist sehr bescheidene Fragm ente. Soviel m an aus ihnen m it Sicherheit schließen kann, läßt sich der G roßteil in das bisher gründlichste Sche­ ma von D im itrijević m it der Bem erkung einreihen, daß einige von ihm angeführte Typen hier fehlen, daß es aber hier andere Form en gibt, die er n ich t erw ähnt. Die häufigste G efäßart sind auch h ier die bikonischen Schüsseln,, und zw ar besonders die V ariante m it dem konvex profilierten H als (T. 2: C), wogegen die übrigen Typen der Schüsseln, Schalen und Becher seltener Vorkommen (T. 2—3) oder überhaupt nicht v ertreten sind.23-28 Z ahlreicher vertreten sind R este von Hohlfüßen unbekannter Gefäße bzw. Schüsseln, zum T eil in konkav gebogener Linie oder auch andersartig geform t (T. 3: E). Neben den Schüsseln überw iegen Töpfe, und zw ar nicht n u r bikonische Typen (T. 5: B), sondern auch rundliche H enkelgefäße (T. 5: C) sowie solche m it konkav geform ten U nterteil und emgezogenem H als (T. 5: A) w ie auch andere unbestim m bare Form en (T. 4: B). K rüge sind seltener vorhanden, doch sind sie feiner ausgeführt (T. 4: A). F laschen- und M iniaturgefäße w urden n ur vereinzelt gefunden (T. 6). Zahlreiche Schöpflöffel nach Lengyeler A rt vervollstän­ digen das M aterial, das jedoch keine K ultgegenstände bzw. P lastik aufweist.29-41 Die Verzierung d er aus diesen F undorten stam m enden Scherben stim m t in der H auptsache m it den bisher veröffentlicten anderortigen Funden sowohl hinsichtlich der technischen A usführung als auch der M otivik überein (T. 7). Zw ischen den F u n ­ dorten bestehen einige Unterschiede: neben den eingeritzten und eingetieften Motiven aus Zbelovo erscheinen in Brezje in größerer Menge auch eingetiefte, runde, dreieckige und ähnliche Grübchen, wogegen in A ndrenci plastische M otive — v er­ schieden geformte W arzen — fast ausschließlich vorherrschen. Dies sowie das E rscheinen dreieckiger (Bütten-) Henkel4 2 u n d kahnartiger Ausgüsse4 3 w ie auch eine ganz a n d e re Tonm ischung der Gefäße unterscheiden diesen F undort einigerm aßen von je n e n im D ravinjatal.44-56 Eine Färbung d er Gefäße, besonders m it roter Farbe, w urde n u r selten festgestellt;5 1 n u r einmal, in Pavlovski vrh, erscheint eine barbo­ tin a rtig e V erzierung.5 2 D iese F unde w erden noch durch Reste von Lehm bew urf ergänzt, der besonders in B rezje u n d Zbelovo aufscheint und m it seinen Eindrücken auf verschiedenartige H olzkonstruktionen w eist.5 3 Erstaunlicherw eise gab es an keiner F undstelle K nochen­ reste, w ie auch n ich t das kleinste M etallstück.5 4 D ie bish er bekannten F undorte w eisen auf die V erbreitung der Besiedlung vorw iegend entlang d er Flüße D rau, M ur und D ravinja sowie längs der Pesnica im In n e re n der Slovenske gorice hin.55-58 Diese örtliche V erteilung sowie die V er­ b reitu n g v o n Steingeräten, die in ganz Slowenien hier am häufigsten auftreten (K ar­ te 1), v erw eisen auf die M öglichkeit von N euentdeckungen w eiterer Siedlungstellen aus d ie ser Epoche durch planm äßige Forschungen. Die Funde von Rifnik sowie einige ä lte re G egenstände von Poštela und B rinjeva gora beweisen, daß einige dieser S iedlungsplätze bereits in jener Zeit von Bedeutung w aren und auch später fast die ganze urgeschichtliche und antike Zeit besiedelt geblieben sind. D ie an g efü h rten F undstätten reihen sich sam t den übrigen slowenischen und b e n a c h b a rte n F undorten in eine südostvoralpine K ulturgruppe vom Typus K anzian- b erg -D ru lo v k a-L asin ja ein. Somit gehören sie ebenso in die äneolithische Periode m it d em z u r Zeit noch n ich t genauer festgestellten spätneolithischan Anfang.5 9 Eine jü n g e re P eriode im Sinne der slawonischen (Vuöedol-) S tufe auf dem P tujski grad bzw. d e r jüngeren Phase von D rulovka scheint hier nicht vertreten zu sein.6 0 / A. 5778 • i S ^ t A. 5926 Sp.P. 2521 Z. 1495 Z. 1490 I 1 I B. 5331 B. 1657 .« ■ lili .jjiii B .5524 1 B. 5522 B Z. 1502 Z. 1491 Z. 1506 m 1 Z. 1494 , Z. 1488 B. 1666 - B 165^ B. 5525 *55*2 B. 5543 Sp. P. = Sp. Porčič, Zr. = Zreče. M. 1/2 A B. 5521 B. 5545 Z. 158U B' 5551 B E B. 1658c Z. 1511 B. 5568 B. 5570 Z. 1509 A. = Andrenci. B. = Brezje, Z. = Zbelovo. M. 1/2 A B. = Brezje (M. 1/2), Z. = Zbelovo (1496 = M. 1/4, 1508. 1510, 1577 = M. 1/2); B B. = Brezje (5519 = M. 1/8, 5520 = M. 1/4), Mihovci (M. 1/4); C A. = A n- drenci, Z. = Zbelovo (M. 1/2) B .5676 Z. 1468 A. 2943 A. = Andrenci, B. = Brezje, Z. = Zbelovo. M. 1/2 A. = Andrenci, B. = Brezje, Z. = Zbelovo. M. 1/2 A. 5941 A .5834 A .5940 B. 5644 B. 5664 B. 5665