Predsedstvo OK SZDL Velenje
IS SO Mozirje
Ocena razmer v velenjskem premogovniku
V sredo je bila v Velenju 87. razširjena seja komiteja občinske konference ZKS, na kateri so obravnavali idejnopolitično oceno razmer v rudniku lignita Velenje ter aktivnost zveze komunistov in drugih subjektivnih sil v sedanjih družbenopolitičnih razmerah v velenjskem premogovniku.
O seji, ki so se je udeležili tudi člani delovne skupine CK ZKS, bomo podrobneje poročali v prihodnji številki.
Sejemski dnevi v Sarajevu
Novo priznanje za Elkroj
Zaposleni v Modni konfekciji Elkroj so za svoje izjemne delovne napore in uspehe, ki so sad takšnega dela. prejeli novo veliko priznanje. Tokrat prihaja iz Sarajeva. V tamkajšnjem gospodarskem središču Skende-rija so namreč pripravili poslovne dni za proizvajalce izdelkov iz tekstila in kože. Posebna žirija je pregledala in ocenila vse razstavljene izdelke in najboljšim proizvajalcem podelila priznanja.
Letos so prvič podelili »Zlato medaljo Skenderije« in v skupini proizvajalcev otroške konfekcije je to najvišje sejemsko priznanje za svojo kolekcijo otroških hlač prejela Modna konfekcija Elkroj. Zlato medaljo za moško konfekcijo je prejela organizacija združenega dela Kamensko iz Zagreba, Alhos iz Sarajeva pa za žensko kolekcijo za mlade.
J. P.
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
LETO XVI
ŠTEVILKA 42 (554)
VELENJE, 31. OKTOBRA 1980
CENA 5 DINARJEV
YU ISSN 0350-5561
Skupna akcija enot teritorialne obrambe, krajanov Lokovice in članov ZRVS Velenje
Več kot 3.000 poslovnih partnerjev iz domovine in tujine sije ogledalo že tradicionalno 5. razstavo izdelkov sozda Gorenje. Povpraševanje po izdelkih Gorenja je bilo precej večje, kot pa jih bodo v prihodnjem letu lahko naredili.
Na razstavi je sozd Gorenje predstavil tudi nekatere razvojne novosti, med katerimi velja še posebej omeniti robota GORO I. Napovedujejo, da naj bi postala robotika z leti ena od pomembnih programskih usmeritev Gorenja. Največji razvoj pa hačrtujejo na področju profesionalne elektronike z računalništvom. Vso po-_zornost bodo namenili v prihodnjih letih tudi izkoriščanju novih virov energije. (Obširneje poročamo o gospodarskih dosežkih in razvojnih načrtih sozda Gorenja na 3. strani).
Osrednja pozornost načrtovanju
Člani izvršnega sveta skupščine občine Mozirje so svojo zadnjo sejo namenili načrtovanju. Razpravljalfso o osnutkih samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih^, skupnosti občine Mozirje in jih z nekaterimi dopolnitvami in iOrcmcinbarni sprejeli. Na~
koncu seje so precejšnjo pozornost namenili še predlogu družbenega dogovora o temeljih srednjeročnega načrta občine Mozirje za obdobje od leta 1981 — 1985. O teh pomembnih dokumentih bodo na bližnjem zasedanju razpravljali še delegati zborov občinske skupščine.
Jutri je dan mrtvih. Dan, ko se spomnimo vseh naših sorodnikov, znancev, padlih talcev, borcev ... V Velenju so bile žalne komemoracije že včeraj. Številni občani so se poklonili spominu padlim na pokopališčih v Podkraju, v Pesju, v Skalah in yelenju. Žalne komemoiacije v Šmartnem ob Paki in Šoštanju pa bodo danes. V Šmartnem ob Paki bo komemoracija ob 16. uri, v Šoštanju pa ob 17. uri.
,,plavega", ki je držal položaje ob novi cesti.
To pa ni bila navadna vaja. Akcijo si je namreč v študijske namene ogledalo več sto čjanov zveze rezervnih vojaških starešin Velenje.
Četa teritorialne obrambe je imenitno izvedla približevanje položajem ,,plavega", nakar je izvršila silovit obkolitveni napad in ,,sovražniku" popolnoma preprečila kakršno koli proti akcijo, s
Rečemo lahko, da je bila večina rezervnih vojaških starešin resnično presenečena nad to vojaško vajo in gre našim enotam teritorialne obrambe vsa pohvala.
Dobro izpeljana taktična vaja pa ni edino, kar je treba pohvaliti: v nedeljo smo bili priča dobremu sodelovanju krajanov in enot teritorialne obrambe. To pa je tisto, kar je treba negovati. To je tisto, kar je V najtežjih časih narodno-osvo-bodilne borbe pomagalo zmagati.
Lep program, ki so ga za zaključek pripravili krajani Lokovice, je ustvaril vzdušje pravega partizanskega mitinga. Domač kruh, s katerim so gospodinje LOkovice dokazale, da umetnost peke kruha še vedno obvladajo, bo ostal slehernemu udeležencu te množične prireditve še dolgo v spominu.
ZRVS Velenje, komisija za informiranje
Pripadniki ene izmed enot teritorialne obrambe mozirske občine so pred kratkim zaključili nekajdnevno usposabljanje. Pouk je vsestransko uspel, ne le na področju pridobivanja novih vojaških veščin. Poskrbeli so še za druga področja in se tudi tam izkazali. Izdajali so jvoje glasilo in ob zaključku vaje pripravili uspelo kulturno prireditev.
Potrebe in želje uskladiti z možnostmi
Osrednja točka dnevnega reda zadnje seje predsedstva občinske konference SZDL Velenje, bila je 24. oktobra, je bila obravnava predloga investicij v družbene dejavnosti za novo srednjeročno obdobje. Med razpravo o predlogu, ki ga je pripravil komite za družbene dejavnosti izvršnega sveta skupščine občine Velenje, je bilo poudarjeno, da je treba kar najbolj dosledno upoštevati že sprejeta stališča SZDL glede prihodnjega razvoja.
Obremenitve gospodarstva ne gre zviševati, kljub temu pa je treba zagotoviti nadaljnjo rast družbenega standarda. Kar zadeva družbene dejavnosti pa je stališče SZDL, da je treba v okviru danih možnosti storiti vse, da se zgoto-vijo približno enaki pogoji za šolanje na vseh osnovnih šolah v občini in da se odpirajo novi oddelki celodnevne osnovne šole, število predšolskih otrok, vključenih v
organizirano vzgojo in varstvo, pa naj bi doseglo leta 1985 vsaj 40 °7o. Se pravi, da je treba v prihodnjem obdobju pospeševati še posebej razvoj osnovnega in usmerjenega izobraževanja, otroškega varstva, pa socialnega skrbstva in osnovnega zdravstvenega varstva.
Ker je bil predlog investicij v družbene dejavnosti pripravljen z več variantami, je moralo predsedstvo OK SZDL Velenje (kar zagotovo ni njegova naloga), razjasniti prenekatero dilemo v zvezi s predvidevanji, zlasti še zaradi nujne usklajenosti možnosti z željami oziroma potrebami. Res pa je, da so bila taka usklajevanja prehodno opravljena tudi v okviru komiteja za družbene dejavnosti, vendar pa ne do konca.
Usmeritve predloga investicij v družbene dejavnosti v Šaleški dolini za obdobje 1981 — 1985, usklajene z že znanimi stališči SZDL, je predsedstvo OK SZDL
podprlo. Ob tem je ugotovilo, da bodo znašale vse investicije v družbene dejavnosti v naslednjem srednjeročnem obdobju manj kot 1 % družbenega proizvoda, in to ob približno enaki prispevni stopnji, kot je v veljavi zdaj. Se pravi, da so bila stabilizacijska hotenja že prisotna. Kljub temu pa bo potrebno, kot so poudarili razpravljalci, storiti vse, da se zniža predračunska vrednost predvidenih investicij, da se v stabilizacijska prizadevanja vključijo prav vsi — od projektantov - do izvajalcev. Vse negospodarske naložbe pa morajo zagotavljati tudi sicer kar največji učinek.
Predsedstvo občinske konference SZDL Velenje se je na zadnji seji seznanilo tudi z informacijo o škodi, ki jo je povzročila vodna ujma oktobra letos in o odpravi posledic poplav iz lanske jeseni. V tej zvezi je bilo izoblikovano stali-
šče, da naj bi samoupravne interesne skupnosti, temeljne organizacije in drugi zagotovili v finančnih načrtih del sredstev za odpravo posledic elementarnih nesreč, saj bi tako omogočili hitrejše in učinkovitejše odpravljanje. posledic nesreč. Sredstva za tekoče vzdrževanje posameznih komunalnih objektov in drugega namreč vselej ne zadoščajo za odpravo posledic elementarnih nesreč. Sicer pa bi morali dati v prihodnje prednost odpravi tistih kritičnih točk, kjer povzročajo elementarne nesreče, predvsem deževje, največ škode. Okrepiti pa je treba tudi sredstva občinskega sklada Za elementarne nesreče. S stanjem pri odpravi posledic elementarnih nesreč in s predlogom ukrepov, ki naj zagotovijo hitro in učinkovito odpravo posledic, pa bo izvršni svet seznanil tudi delegate velenjske občinske skupščine.
vljala dan preizkušnje.	ljudskega odpora in s krajani Lo-
V sodelovanju s silami splošnega kovice je četa izvedla napad na
Po ogledu vaje so se rezervne starešine preizkusile še v streljanju
Čudovita sončna nedelja je za četo teritorialne obrambe predsta-
- ■	_: i---"'	T	'	'	.	■	•	1-
2l\5	,	Od petka do petka	Številka 42 (554) - 31. oktobra 1980
Vaja gasilcev in pripadnikov CZ
Skupnost otroškega varstva
Središče Gornjega grada je v precejšnji meri spremenilo svojo podobo. Z nedavno zaključenimi deli so odpravili resnično ozko prometno grlo, v preurejeni stavbi pa bo prostore pridobila tud> pošta.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja
Več odgovornosti pri uporabi družbenih sredstev
V	preteklem letu je družbeni pravobranilec samoupravljanja obravnaval več- primerov kršitev pravic delavcev na področju samoupravnegga organiziranja kot v letu 1978, več pritožb glede pridobivanja in delitve dohodka, več pritožb zaradi uporabe in delitev sredstev skupne porabe, več primerov kršitev stanovanjskih razmerij in več primerov kršitev pravic do proste menjave dela. Manj je bilo pritožb iz delovnega razmerja ter kršitev družbene lastnine. Povečalo pa se je število pritožb zaradi delitve osebnih dohodkov ter kršitev pri uporabi sredstev skupne porabe, medtem ko se je zmanjšalo število pritožb s področja delovnih in stanovanjskih razmerij.
Velik problem je varstvo družbene lastnine, pri čemer družbeni pravobranilec samoupravljanja ugotavlja, da družbena lastnina ni prizadeta le ob fizičnem prilaščanju ampak na primer tudi ob rasti osebnih dohodkov nad
rastjo dohodka v organizacijah
združenega dela ali zaradi nesreč pri delu.
Tudi delovanje delegatskega sistema pogosto ni zadovoljivo. Preveč je namreč pritožb, da posamezne odgovorne osebe niso dovolj pozorne do določenih vprašanj in pripomb občanov ter da se uporabljajo neenotni kriteriji pri razreševanju občutljivih primerov.
Na področju delovnih razmerij družbeni pravobranilec samoupravljanja ugotavlja, da razpore-ditvene odločbe pogosto niso usklajene z dejanskim opravljanjem nalog in opravil delavcev. Pri razporejanju in premeščanju delavcev v posameznih temeljnih organizacijah pa največkrat ni natančno določeno, kako je možno delavca razporediti na posamezna dela. Pogost vzrok problemov so tudi neurejeni dohodkovni odnosi.
V	preteklem letu je bilo v občini veliko kršitev določb zakona o združenem delu, med nje sodijo najpogosteje neizkoriščeni dopusti delavcev, predolgo opravljanje dolžnosti v. d., nevpisana pooblastila poslovodnih organov na regis-terskem sodišču, prepozna
registracija OZD, neredno obveščanje delavcev in podobno.
Za uspešnejše odpravljanje različnih pomanjkljivosti družbeni pravobranilec samoupravljanja načrtuje razna predavanja in posvete z odgovornimi delavci in člani komisij samoupravnih delavskih kontrol ter predsedniki disciplinskih komisij.	B. Z.
»NAS CAS«, glasilo SZDL, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, p. o. Velenje, Foitova 10.
»NAS CAS« ie bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal ko štirinajstdnevnik »ŠALEŠKI RUDAR«, kot tednik pa izhaja »NAS CAS« od 1. marca
1973	naprej.
Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik) Stane Vovk (odgovorni urednik). Janez Plesnik, Boris Zakošek. Mira Zakošek, Tatjana Kelenc (novinarji) ter Vlado Besednjak (oblikovanje).
Izhaja ob petkih. Uredništvo in uprava Foitova 10, poštni predal 89, 63320 Velenje. telefoni (063) 850—087, 850-316, 850-317. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 5 dinarjev, letna naročnina 210 dinarjev (za tujino 420 dinaijev).
Žiro račun pri SDK, podružnica Velenje, številka 52800—603—384Ž2.
Grafična priprava in tisk: CGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne \ račamo.
Za »NAŠ CAS« se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421—1/72 od 8. februarja
1974	ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.
Takole pa so bili gasilci opremljeni pred več desetletji. Konjska vprega in ročna brizgalna sta bili še posebej zanimivi za ljudi
z vrvmi in posebnimi prti, po katerih so spuščali otroke iz visokihi
nadstropij. Pri reševanju iz visokih stolpnic pa bi bili naši gasilci nemočni, toda na srečo so jim tokrat prihiteli na pomoč člani poklicne gasilske brigade iz Celja in s svojo 40 metrsko sodobno raztezalno lestvijo reševali ljudi iz najvišjih nadstropij. Ta požar in prikaz reševanja s to lestvijo je nova potrditev, da velenjski gasilci nujno potrebujejo sodobno raztezalno lestev, da bodo lahko tudi sami učinkoviti pri reševanju iz visokih zgradb, ki jih je v Velenju vsako leto več.
Gasilci so rešili v glavnem pravočasno vse ljudi na varno, redke posameznike, ki so ob požaru vendarle dobili nekaj poškodb pa so pripadniki občinskega štaba civilne zaščite na vaji jih je sodelovalo pri 40-nudili takojšnjo prvo pomoč.
Ko je bil ogenj premagan in zadušen je iznenada začel goreti v bližini parkiran avtomobil. Ker njegov lastnik ni mogel zadušiti ognja z ročnim gasilskin aparatom, ki ga je imel v avtomobilu, so na pomoč prišli gasilci in naprej poskušali gasiti z vodo. Tudi to ni zaleglo, zato so uporabili peno in požar je bil pogašen.
Petkovo gasilsko vajo si je ogledalo tudi veliko število občanov Velenje, predvsem mladih, ki so
znova lahko spoznali, da so naši gasilci, kot pripadniki civilne zaščite, zelo dobro usposobljeni za svoje človekoljubno delo in da resnično obvladajo znanje in vso strokovno tehniko, ki jim je na voljo. Še bolj kot to, pa je pomembno — kot je dejal predsednik komiteja za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito občine Velenje Janez Miklavčič po končani vaji, dejstvo, da tako gasilci kot pripadniki civilne zaščite dokazujejo s prostovoljnim članstvom svojo visoko zavest in pripadnost našemu samoupravnemu socializmu, pomembno pa je še to, da svoje znanje uspešno prenašajo tudi na mlajše.
Dobra organiziranost, znanje in učinkovitost, kar vse so pokazali med vajo, so najboljši porok, da bodo gasilci in pripadniki civilne zaščite naše občine tudi v morebitnih resničnih primerih pokazali še večjo vnemo in zavest ter uspešno opravili to svoje človekoljubno delo.
Predsednik občinske gasilske zveze Tone Berložnik pa je opozoril na pomembnost čim tesnejšega sodelovanja gasilskih enot s pripadniki CZ v tistih krajevnih skupnostih, kjer nimajo gasilskih društev.
S. Vovk
Ponesrečene stanovalce so hitro prenesli v zasilno ambulanto
Velik izpad dohodka
V	četrtek so se na svojo 22. sejo sešli člani izvršnega odbora občinske skupnosti otroškega varstva. Na dnevnem redu so imeli obravnavo devetmesečne uresničitve finančnega načrta za letošnje leto in predloga samoupravnega sporazuma o usposabljanju otrok z motnjami v razvoju, ob koncu pa so nekaj besedi namenili še tekočim zadevam.
Pri pregledu devetmesečnega poslovanja občinske skupnosti otroškega varstva Velenje so člani izvršnega odbora ugotovili, da je skupščina 'razpravljala o vseh najpomembnejših dokumentih, kot je finančni načrt, program dela, ekonomska cena za otroke v velenjskih vzgojno varstvenih zavodih ter pravilnik za plačevanje oskrbnine v VVZ v tem letu. Ob skupščini pa sta delovala še izvršni odbor in šest komisij, ki so skrbele za neposredno uresničevanje njenih sklepov. Za izvajanje načrtovanih dejavnosti otroškega varstva predstavlja največjo težavo financiranje. Zaradi pozne uveljavitve višje ekonomske cene na skupščini občine je v velenjskih vzgojno varstvenih zavodih nastal izpad dohodka, ki pa ga ni mogoče pokriti z večjo obremenitvijo staršev, temveč z vlaganji dodatnih sredstev občinske skupnosti otroškega varstva, o katerih se bo morala skupščina opredeliti v zadnjem tromesečju letos, ko bodo znani končni rezultati gospodarjenja. S stabilizacijskimi ukrepi velenjski vzgojnovarstveni zavodi niso mogli v celoti pokriti izpada dohodka. Za rešitev te težave pa bo odslej treba nujno potrjevati ekonomske cene s 1. 1. naslednjega leta. Levji delež pri izpadu pa nosi tudi pravilnik občinske skupnosti otroškega varstva, ki ni pravilno določal plačevanja oskrbe v Dočitniških dneh.
V	investicijskem programu za gradnjo šoštanjskega vrtca je bilo predvidenih 6,000.000 dinarjev, ki pa nikakor ne bo zadoščal saj se je močno porastla cena gradbenega materiala in režijskih stroškov. Vrtec v bloku pa je tudi dokaz, da izgradnja sama ni cenejša, ob tem pa se poraja še vrsta težav kot so napeljava komunalnih vodov iz stanovanj, podrejanje zunanjih odprtin celotnemu videzu stavbe, premajhne zunanje površine ter še številne druge. Zaradi zmanjšanja sredstev za družbeno dejavnost pa so morali gradnjo jasli Šalek II prestaviti na september 1981, čeprav je bilo načrtovano, da bodo jasli odprte do 1. 1. 1981. Pri gradnji pa se srečujejo še s težavami, ki so posledica omejenega uvoza reprodukcijskega materiala.
KRAJEVNE SKUPNOSTI		Štev. zap.	%	A	%	B	SKUPAJ
1.	Bele vode	85	50	8.098,40	50	8.098,40	16.196,75
2.	Bevče	88	50	8.384,20	50	8.384,20	16.768,40
3.	Cirkovce	86	50	8.193,65	50	8.193,65	16.387,30
4.	Gorenje	306	50	29.154,15	50	29.154,15	58.308,30
5.	Lokovica	271	50	25.819,55	50	25.819,55	51.639,05
6.	Družmirje-Gaberke	365	50	34.775,35	50	34.775,35	69.550,75
7.	Kavče-Podkraj	337	50	32.107,65	50	32.107,65	64.215,35
8.	Plešivec	127	50	12.099,90	50	12.099,90	24.199,85
9.	Paka	257	50	24.485,65	50	24.485,65	48.971,35
10.	Skorno-Florjan	352	50	33.536,80	50	33.536,80	67.073,60
11.	Ravne	390	50	37.157,25	50	37.157,25	74.314,50
12.	Šentilj	317	50	30.202,15	50	30.202,15	60.404,35
13.	Šmartno ob Paki	666	50	63.453,15	50	63.453,15	126.906,30
14.	Šoštanj	1620	50	154.345,50	50	154.345,50	308.691,00
15.	Skale	419	50	39.920,20	50	39.920,20	79.840,45
16.	Topolšica	526	50	50.114,65	50	50.114,65	100.229,30
17.	Zavodnje	119	50	11.337,70	50	11.337,70	22.675,45"
18.	Konovo	476	70	63.491,25	30	27.210,55	90.701,80
19.	Pesje	522	70	69.626,95	30	29.840,10	99.467,10
20.	Staro Velenje-	487	70	64.958,50	30	27.839,35	92.797,85
21.	Stara vas	377	70	50.286,15	30	21.551,20	71.837,35
22.	Smartno-Velenje	770	70	102.706,45	30	44.017,05	146.723,50
23.	Salek-Gorica	2042	70	272.372,15	30	116.730,95	389.103,10
24.	Velenje-levi "breg	2467	70	329.060,80	30	141.026,35	470.086,85
25,	Velenje-desni breg	3453	70	460.501,70	?0	197.357.90	657.859,60
	SKUPAJ :	16925		2,016.189,85		1,208.759,35	3,224.949,20
POROČILO 0 ZBRANIH SREDSTVIH KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA ZA ČAS 23.9.1980 DO 23.10.1980
Velika učinkovitost in dobra organiziranost
Gasilcem naše občine so tokrat pomagali pri reševanju iz visokih objektov gasilci iz Celja. Toda, kaj bi bilo, če bi izbruhnil resničen požar in gasilci iz Celja ne bi prišli pravočasno!?
Občinska gasilska zveza Velenje je' pripravila ob koncu tedna požarne varnosti v občini Velenje veliko gasilskolivajo, v kateri je sodelovalo približno 180 gasilcev iz vseh prostovoljnih gasilskih društev naše občine, poklicna gasilska enota iz TGO Gorenje in člani poklicne gasilske brigade iz Celja.
Natanko ob pol štirih popoldne so sirene naznanile, daje izbruhnil požar na objektih ob Šaleški cesti v Velenju. Pretila je velika nevarnost, saj je bil to verižni požar, ki je1 zajel zgradbo, v kateri je prodajalna Standard, stanovanjski blok s trgovjnami ob Rudarski cesti, stanovanjsko stolpnico na Šaleški 16 in zgradbo skupščine občine. Gasilci so prihiteli z vsemi svojimi sredstvi v najkrajšem možnem času na kraj namišljenega požara in začeli reševati ljudi iz gorečih objektov.
Ognjeni zublji so se hitro širili iz stopnišča na stopnišče proti vrhu, zato so morali biti gasilci pri svojem delu zelo hitri, da so pravočasno rešili vse ljudi iz objektov. Pri tem so si pomagali s plezanjem po balkonih s pomočjo križnih lestev,
Sozd Gorenje
18-odstotna stopnja rasti izvoza
Ob petem oktobrskem sejmu izdelkov sozda Gorenje so njegovi predstavniki organizirali novinarsko konferenco, na kateri so podrobno spregovorili o njihovem obnašanju v času okrepljenih prizadevanj za stabilizacijo v naši družbi. Obenem so povečali, kaj načrtujejo za prihodnost in kakšne so njihove možnosti sodelovanja s partnerji na domačem in tujem tržišču.
Glede na zaostreni zunanjetrgovinski položaj in sprejete ukre-
f>e v zvezi s tem so njihovi načrti etos, zlasti v prvi polovici leta, dostikrat doživeli motnje. Sedanje ocene gospodarjenja za devet mesecev kažejo, da so rezultati slabši od polletnih. Vendar jih to ni presenetilo. Ob poletju so sicer ugotavljali, da je možno delati v težkih razmerah, kar so z delom tudi dokazali, saj so dosegli rezultate, ki so bili blizu načrtovanim. V tretjem četrtletju pa se je začelo močneje odražati pomanjkanje reprodukcijskih materialov iz uvoza, predvsetn pa na domačem trgu. Tako je bilo stanje v septembru slabše od avgusta, pa tudi mesec oktober ne kaže nobenega izboljšanja. Nimajo pa težav s prodajo, saj je bila po devetih mesecih večja od proizvodnje, čeprav so leta 1980 začeli z relativno m aj hnimi zalogami in so sedaj še manjše. Seveda si v Gorenju nadvse prizadevajo, da proizvodnja redno teče, čeprav ob občasnih krčih — kot so po dejali —, ki pa terja večje stroške. Tako v tem času nekih bistvenih — razen že znanih zastojev niso imeli. Ob vsem tem pa v Gorenju poudarjajo, da bi bili veseli, če bi bili rezultati poslovanja po devetih mesecih takšni, kot so bili ob polletju. Vendar ne bodo, ker v
nekaterih delovnih organizacijah v tem obdobju pričakujejo izgubo. katero pa upajo, da bodo do konca leta odpravili tako, da bi bili poslovni rezultati ob koncu leta nekoliko boljši od polletnih.
Napori za povečanje izvoza
V	prizadevanjih za povečanje izvoza se srečujejo s pomanjkanjem določenih vrst materiala na domačem trgu. Vendar se niso sprijaznili s tem, da bi jugoslovansko tržišče zapravili v tako kratkem času, kot je na primer eno leto. Zato načrtujejo določeno povečanje zmogljivosti na izredno izvozno intenzivnih programih, da bi tako tudi zadovoljili potrebe domačega tržišča. Menijo, da ni rešitev le preusmeritev prodaje z enega trga na drugega, ampak nadaljevanje intenzivne izvozne politike.
V	Velenju se zavedajo, da je njihova ponudba jugoslovanskemu trgu preskromna in da so velika pričakovanja, da bodo v prihodnje še več naredili. Zato so v dogovoru s partnerji, da bi povečali zmogljivost. Gre za to, da je nujna tehnološka obnova proizvodnje, ki je danes deficitarna, s čimer bi zagotovili povečanje prodaje tako ria domačem trgu kot tudi povečanje izvoza.
Zaradi spremembe deviznih pogojev v Gorenju ne bodo mogli v tem letu v celoti izpolniti svojih obveznosti. V devetih mesecih letos so vse delovne organizacije skupaj izvozile za 90 milijonov dolarjev izdelkov, od tega za 79 milijonov dolarjev na konvertibilno področje. V enakem obdobju pa je izvoz dosegel 60 milijonov dolarjev, od tega s konvertibilnega področja 57 milijonov
dolarjev. Napovedujejo, da bodo do konca leta izvozili za 117 milijonov dolarjev. od tega za 99 milijonov dofatjev na konvertibilno področje. Načrtovali pa so, da bo vrednost izvoženih izdelkov v lem letu znašala 150 milijonov dolarjev, od tega 125 milijonov na konvertibilno področje. Torej bodo za 20 odstotkov zaostali za predvidevanji. Žal, so prav v teh dneh znova imeli težave s proizvodnjo zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala iz uvoza. in to ravno v temeljnih organizacijah, ki so zelo izvozno usmerjene.
Letos pa bodo po predvidevanjih uvozili za 90 milijonov dolarjev materiala, od tega za 69 milijonov dolarjev s konvertibilnega področja.
NAPOVEDI ZA SREDNJEROČNO OBDOBJE 1981—1985
V Gorenju predvidevajo, da bodo sprejeli temelje planov do konca novembra, zato so na sestanku z novinarji povedali samo nekaj približnih podatkov. Proizvodnja naj bi v naslednjem petletnem obdobju rastla po letni stopnji 12,5 %. Tako naj bi v letu 1981 znašala vrednost proizvodnje 20,6 milijard dinarjev, v letu 1985 pa približno 33 milijard. Izvoz naj bi se poprečno na leto večal po stopnji 18 %. Za startno leto 1981 so ob upoštevanju zaostrenih deviznih pogojev predpostavljali, da bi lahko vrednost izvoza dosegla v prihodnjem letu 180 milijonov dolarjev, vendar bo ta številka v naslednjem letu gotovo znatno nižja. Pri zaposlovanju načrtujejo umirjenejšo rast kot v tem obdobju, in to 6 odstotno stopnjo rasti. Že v letošnjem letuje bilo zaposlovanje zelo umirjeno.
V	naslednjem srednjeročnem obdobju naj bi stopnja zaposlovanja-dosegla največ tri odstotke. Tako se naj bi število zaposlenih povečalo od sedanjih 17 tisoč na 19 tisoč v letu 1985. Pri dohodku ocenjujejo, da bi bila realna stopnja rasti v tem obdobju 14,6%.
V	prihodnjem letu načrtujejo, da bodo ustvarili nekaj manj kot 5 milijard dinarjev dohodka, v letu 1985 pa približno 8,5 milijard dinarjev. Akumulacija naj bi dosegla 27,8 odstotno stopnjo rasti na leto. V prihodnjem srednjeročnem obdobju naj bi ustvarili za 6,3 milijard dinarjev akumulacije. Pri tem so opozorili, da je sedanja akumulativnost njihovih proizvodov zelo nizka. Načrtujejo pa, da bi se povečala od 3,5 % v tem letu na približno 6 odstotkov čez pet let, v poprečju pa v naslednjem srednjeročnem obdobju za približno 5 odstotkov.
Še manj pa so v tem trenutku dogovorjena vprašanja na področju naložb. Tudi v Gorenju se srečujejo z velikimi težavami, kako uskaditi želje z možnostmi. Prisotne so velike zahteve po obnavljanju tehnologije, ki je stara že najmanj petnajst let, zato bodo morali vso pozornost nameniti njenemu obnavljanju, in bo tako manj denarja za nove zmogljivosti. Po sedanjih predpostavkah je bilo skupaj v sozdu investicijskih potreb za nekaj več kot 7 milijard dinarjev. Menijo, da bi bilo možno to uresničiti ob načrtovani akumulaciji in oblastni udeležbi nekaj manj kot 40 odstotkov. Vendar so tudi te investicijske potrebe še vedno v fazi usklajevanja in bodo — kot so dejali — verjetno prej znatno nižje kot višje.
0 načrtovanju
Še vedno neusklajene naložbe
Osrednja točka dnevnega reda zadnje redne seje občinskega sveta zveze sindikatov Velenje je bila obravnava dejavnosti t? organizacije pri pripravi planskih dokumentov za naslednje srednjeročne obdobje. V uvodu so člani ocenili, da/je dosežena pri pripravi teh dokumentov večja kvaliteta, obenem pa se čuti tudi velika pripravljenost za sprejemanje takšnih planov, ki bi nas prežeti s stabilizacijskimi ukrepi pripeljali do še boljših rezultatov. Vzporedno s tem pa so člani ugotovili, da še vedno kasnimo pri sprejemanju naših srednjeročnih načrtov, da dokumenti med seboj niso dovolj usklajeni, da nekateri spremenjeni ukrepi tekoče gospodarske politike, kot sploh zapleten gospodarski položaj sicer predstavljajo objektivne ovire za uveljavljanje še boljšega načrtovanja, opozorili pa so tudi na subjektivne slabosti, ki se odražajo .v nerazumevanju družbeno ekonomske vsebine načrtovanja in prav te so odločilne pri pomanjkljivih načrtih in nes-poštovanju rokov. Zato občinski svet zahteva od vseh osnovnih organizacij sindikata in drugih orgapov, da še pospešijo svojo dejavnost in storijo vse, da bodo načrti sprejeti do konca leta v sleherni organizaciji oziroma temeljni organizaciji združenega dela in samoupravni interesni skupnosti.
Opozorili so, da je dosedanja dejavnost sindikata pri pripravi in sprejemanju planskih dokumentov še vedno premalo sistematična pri uresničevanju že sprejetih stališč ter uveljavljanju posameznih vsebinskih odločitev. Zato v osnovnih organizacijah sindikata ne moremo več razpravljati — kot so poudarili —, katera sestavina plana je politična, katera strokovna in se pritoževati zgolj nad gradivi, češ da so nerazumljiva, ampak je treba zagotoviti vse pogoje, da bodo razprave resnično zajele vse težave in interese delavcev. O vsem tem namreč še vedno preveč razpravljajo v izvršilnih organih, strokovnih službah, pred delavce pa prihajajo nedoločeni predlogi, posamezne kritike, strokovne dileme in veliko gradiva, ne pa tu-
di resnični problemi, o katerih je treba odločati. Na seji so še posebej poudarili, da morajo vse predloge za javno obravnavo najprej obravnavati ustrezni organi, to je v organizacijah združenega dela delavski sveti v samoupravnih interesnih skupnostih pa skupščine. Poleg tega pa si morajo osnovne organizacije sindikata in sploh na vseh ravneh sindikalne organiziranosti prizadevati, da še bolj pride do izraza delegatski sistem, kjer se mora usklajevati množica sedanjih različnih interesov. V ta namen bo občinski svet zagotovil ustrezne informacije, osnovne organizacije pa morajo sproti ukrepati pri vsakem neodgovornem odnosu posameznih delegatov. Prav tako je pomembno, da delegati in delegacije v organizacijah združenega dela in vodje tozd delegatom zagotavljajo ustrezno pomoč, izvršni odbori sindikata pa morajo imeti sprotni pregled nad sestanki delegacij.
Med temeljnimi nalogami sindikata v tem trenutku je nadaljnje poglabljanje samoupravnih socialističnih odnosov, samoupravno in dohodkovno povezovanje ter druge oblike medsebojnega povezovanja gospodarstva, saj je — kot so člani sveta zapisali v sklepih — le z združevanjem dela in sredstev na že znanih načelih zakona o združenem delu mogoče zagotavljati gospodarsko in politično stabilnost kot temeljni interes celotnega delavskega lazreda. Zato bodo vztrajali, da so sestavni deli novih srednjeročnih načrtov tudi ustreznejši dohodkovni odnosi.
Na seji so posebej opozorili, da so v sindikatih doslej sprejeli dovolj dobrih stališč o posameznih vprašanjih, ki pa se ne uresničujejo tako kot bi se morala. Zato je svet znova sprejel kot prednostno nalogo vseh organov sveta in osnovnih organizacij zveze sindikatov, da ponovno ugotovijo, kako se uresničujejo stališča sveta (če se ne, zakaj ne), glede dohodkovnega povezovanja v energetiki, ustreznih integracij in dohodkovnega povezovanja na področju gradbeništva med
Vegradom, Kocom iri RŠC, v kovinsko predelovalni industriji (Gorenje in sorodnimi programi v RŠC, ESO, Veplas, Rek-Plastika itd.), v gostinstvu (DO Gostinstvo, Rdeča dvorana, Delavski klubi, vila Herberstein, deli družbene prehrane idr.), pa tudi glede posameznih povezav v regiji in širše, in sicer na področju prevozništva ipd. O tem povezovanju in njihovem vključevanju v srednjeročne programe bi morala razpravljati tudi izvršni svet in gospodarska zbornica, kajti cilj vsega tega je zagotoviti ugodnejše pogoje za doseganje višjega dohodka v organizacijah združenega dela.
Pri načrtovanju se v tem času srečujemo tudi s težavami na področju naložb oziroma pri njihovem usklajevanju z dejanskimi možnostmi, ter z zastavljenimi cilji pri prestruktuiranju gospodarstva v občini. Dosedanja prizadevanja glede usklajevanja naložb in dogovarjanju za njihovo postavitev v razumne meje niso rodila sadu kljub sprejetim kriterijem izvršnega sveta za presojanje smotrnosti posameznih naložb. Glede na to, da gre za subjektivne vzroke, morajo izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata obravnavati v svojih sredinah načrtovane naložbe ter zaostriti odgovornost vseh organov, da bodo te naložbe v skladu s postavljenimi kriteriji. Črtati pa je treba vse tiste, ki niso bile usklajene v banki, izvršnem svetu in gospodarski zbornici. Občinski svet si bo prizadeval, zlasti preko sveta za planiranje in ekonomsko politiko, da bi pospešili usklajevanje na področju investicijske politike, izvršni svet, gospodarska zbornica in banka pa naj bi sklicali posvet s poslovodnimi organi v organizacijah združenega dela, da bi jih seznanili s tem vprašanjem, pa tudi s'posledicami neučinkovitega dogovarjanja ter z njihovo moralnopolitično in materialno odgovornostjo za pravočasno sprejemanje usklajenih načrtov.
Posebej so na seji spregovorili tudi o nekaterih naložbah na področju družbenih dejavnosti in dejavnosti materialne proizvod-
nje, kjer pridobivajo dohodek preko svobodne menjave dela v interesnih skupnostih. Menili so, da v teh primerih ne gre za neke drage objekte, kar pa ne pomeni kot so dejali, da se z večjo zavzetostjo in konkretnim dogovarjanjem ter večjo pobudo iz organizacij združenega dela more izboljšati učinkovitost teh naložb. Člani sveta so na seji podprli tudi usmeritve občinske konference SZDL glede poteka in vsebine priprav srednjeročnih načrtov (objavili smo jih v pretekli številki Našega časa), pri tem pa so se še posebej zavzeli, da si je treba na področju izobraževanja še bolj kot doslej prizadevati za zagotavljanje približno enakih učnih pogojev na vseh šolah in za prehod čim večjega števila učencev oziroma oddelkov na celodnevno šolanje. V zvezi z zdravstvenim varstvom pa so poudarili, da je treba upoštevati že znana stališča do zagotavljanja osnovnega zdravstvenega varstva delavcev in odpiranja obratnih ambulant ter uskladiti investicijsko politiko s temi izhodišči.
SV
Opredeljene programske naloge
V petek, 24. oktobra je bila v Velenju seja komiteja občinske konference ZKS. na kateri so opredelili najpoglavitnejše naloge ZK v Šaleški dolini v prihodnjih mesecih. Ocenili so tudi priprave na bližnjo problemsko konferenco ZK o usmerjenem izobraževanju ter se seznanili z oskrbo organizacij združenega dela z reprodukcijskimi materiali in sestavnimi deli ter s preskrbo občanov z najpomembnejšimi prehrambenimi artikli
DOSLEDNEJE URESNIČEVATI SKLEPE PROGRAMSKO VOLILNJL KONFERENCE
Programsko volilna konferenca občinske organizacije ZKS Velenje, bila je maja, je opredelila in določila številne naloge. Vendar pa pri uresničevaju nekaterih, posebej še na področju izobraževanja, kulture in političnega sistema, zaostajajo. Občina-ka konferenca ZKS Velenje in njeni organi so se v zadnjih mesecih bolj angažirali za razreševanje aktualnih nalog oz. za spreminjaje gospodarskih razmer in krepitev družbeno-ekonom-skih odnosov, tako v občini kot v posameznih samoupravnih sredinah. V prihodnjih tednih in mesecih bo treba zato dosledneje uresničevati naloge, ki so zapisane v sklepih programsko volilne konference. Ob tem pa si bo treba prizadevati tudi za večjo idejnopolitično usposobljenost osnovnih organizacij ZK za spreminjanje razmer znotraj posamezne samoupravne sredine in za večjo učinkovitost njihovega dela. Ža ostvaritev tega cilja bo treba poiskati najustreznejše nove oblike in metode dela. pa seveda utrditi organiziranost in delovanje ZK v krajevnih skupnostih Šaleške doline.
Poročali smo že, da je komite OK ZK Velenje imenoval posebne delovne skupine, ki naj bi pospešile spreminjanje razmer v posameznih samoupravnih sredinah, na osnovi ugotovitev teh skupin pa naj bi določali aktivnosti ZK v posameznih sredinah. Zato bodo delo delovnih skupin sproti spremljali. Sicer bodo organi občinske organizacije ZK namenili pri sojem prihodnjem delu posebno pozornost sprejemanju novih srednjeročnih razvojnih načrtov ter preobrazbo samoupravnih odnosov v stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu. Ocenili bodo rezultate gospodarjenja v obdobju januar — september 1980-in opredelili poglavitne naloge ZK v tej zvezi, saj je mogoče pričakovati, da bo izguba temeljnih organizacij združenega dela ob koncu septembra precej višja od tiste, ki so jo izkazovale ob polletju. Nadalje bodo pregledali usklajevanje in obravnavo planskih dokumentov samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti v združenem delu Šaleške doline v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Na dnevne rede sej bodo, med drugim, prišla tudi vprašanja dela in problematike samoupravnih interesnih skupnosti ter zborov občinske skupščine, in to z namenom, da ugotovijo slabosti, ki zavirajo hitrejše uveljavljanje novih odnosov in opredelili naloge v prizadevanjih za njihovo odpravo. Pregledali pa bodo še delo članov občinske konference ZKS in njenega komiteja v organih drugih družbenopolitičnih organizacij ter uveljavljanje sklepov in stališč ZK v teh organih itd.
RAZPRAVE O USMERJENEM IZOBRAŽEVANJU ČIMPREJ V ZDRUŽENO DELO
Sredi novembra bo v Velenju problemska konferenca ZK o usmerjenem izobraževanju. Na petkovi seji komiteja so pregledali priprav priprave na problemsko konferenco, ria kateri želijo še posebej ugotoviti usklajenost kadrovsko izobraževalnih programov s potrebami združenega dela. Gradivo bo pripravila komisija za idejno delo, znanost, kulturo in prosveto pri OK ZK. Sicer pa naj bi problemska konferenca pripomogla, da bi razprave o usmerjenem izobraževanju čimprej prenesli iz organov občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij in izvršnega sveta ter iz krogov učiteljev RŠC in Gimnazije v združeno delo. Na problemski konferenci pa bodo spregovorili še o položaju in vlogi velenjske Delavske univerze v izvajanju dopolnilnega izobraževanja.
REALNI OPTIMIZEM ZA UREDITEV RAZMER
Komite OK ZK Velenje se je na petkovi seji seznanil tudi z oskrbo organizacij združenega dela z reprodukcijskimi materiali in sestavnimi deli s preskrbo občanov z osnovnimi živili.
Ugotavljati je mogoče, da je v nekaterih organizacijah združenega dela manj težav pri oskrbi, manj pa je tudi poskusov manipuliranja s cenami pri dobavah reprodukcijskih materialov in sestavnih delov . V gospodarstvu Šaleške doline prevladuje, kot je bilo poudarjeno na seji, realni optimizem, da se bodo razmere postopoma uredile in ustalile, se pravi, da bo vse manj proizvodnih težav. Sicer pa se delavci s tem, ko se odločajo za povečevanje izvoza, zavestno odrekajo tudi delu dohodka.
Zato delovni ljudje Šaleške doline toliko težje razumejo vse slabšo oskrbo z osnovnimi živili. Čutiti je, da delo potrošniških svetov še ni povsem. zaživelo,. Prav ti pa bi morali biti najprej in najbolj celovito seznanjeni s težavami pri preskrbi in bi tudi morali odločno v akcijo proti kopičenju zalog artiklov, ki jih primanjkuje, v gospodinjstvih. Svojega poslanstva pa niso opravili trgovci, posebej pri pojasnjevanju težav in vplivanju na potrošnike.
Na seji je bilo naglašeno, daje treba delovnim ljudem in občanom pojasnjevati, zakaj prihaja do težav pri oskrbi s posameznimi artikli osnovne preskrbe in kaj je bilo stoijeno, da bi se poraba izboljšala. Za to pa si bo treba prizadevati prav na vseh ravneh. V občini Velenje, kjer je vzreja piščancev že večja od porabe, bi lahko v doglednem času zagotovili tudi toliko govejega mesa, da bi krili lastne potrebe. Zdaj jih krijejo samo polovico. Treba je le odločno v akcijo.
Sedanji trenutek, čas gospodarske stabilizacije in vsesplošnega varčevanja, pa terja od vseh, je bilo še poudarjeno na petkovi seji komiteja OK ZK Velenje, drugačen odnos do dela in obnašanja. Zal še je mogoče ugotavljati, da delamo še vedno tako, kot smo včasih. To pa ni več vzdržno!
Marijan Lipovšek
Modna konfekcija Elkroj
Odočitev Šoštanjčanov je obveljala
Kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja v Modni konfekciji Elkroj dosegajo dokaj dobre poslovne rezultate. Takšno ugotovitev potrjujejo tudi uspehi, ki so jih dosegli v prvih devetih mesecih letošnjega leta. Letni načrt so v tem obdobju dosegli 76-odstotno in fizični obseg proizvodnje v primerjavi z lanskim letom povečali za 4 odstotke. Ob tem je bil prihodek večji za 40 odstotkov, ker pa so hitro naraščala tudi porabljena sredstva, je dohodek za 30 odstotkov večji kot je bil v enakem lanskem obdobju.
V devetih mesecih letošnjega leta so v Elkroju ustvarili 100 milijonov dinarjev dohodka.' Za
stanovanjski sklad so namenili kar 40 odstotkov več sredstev kot lani, za poslovni sklad 13 in za sklad skupne porabe 3 odstotke. Količinsko je izvoz narasel za 5 odstotkov, vrednostno pa je večji za 24 odstotkov. Osebni dohodki so se povprečno povečali za 25 odstotkov, na njihovo gibanje pa je precej vplivalo dejstvo, da so v tem obdobju sprejeli v priučeva-nje večjo skupino mladih delavcev, ki seveda še ne dosegajo pravih delovnih rezultatov.
Končno so uspeli razrešiti tudi težave v zvezi z uvozom opreme za novo proizvodno dvorano, ki so jo sicer dogradili že pred časom. Tako so v tem tednu že pričeli z montažo transportnih
naprav in računajo, da bodo nove proizvodne prostore izročili namenu ob prazniku republike. Tudi preostali naložbi, ki so ju otvorili ob občinskem prazniku, se bogato obrestujeta. V novi učilnici pod strokovnim vodstvom nemoteno teče usposablja-nej novih delovnih moči, v sodobno opremljeni industrijski prodajalni pa dnevno iztržijo povprečno tri stare milijone dinarjev. Pomemben je tudi podatek, da so razrešili probleme v zvezi s Konfekcijo Šoštanj. Priprave na preusmeritev proizvodnje so v teku in že 2. novembra bo v Šoštanju stekla proizvodnja hlač iz Elkrojevega proizvodnega programa.	J. P.
Industrijska pekarna Velenje
Planinstvo
Še vedno premalo kulturno zreli
Kultura bi morala postati del vsakega izmed nas. Prav posebej pa so za razvijanje in spodbujanje kulturnega življenja delavcev poklicane delovne organizacije, še natančneje kulturni organizatorji in animatorji. Kultura je vedno bolj prisotna v našem družbenem dogajanju, saj ni mogoče doseči yečjega napredka brez kulturne zavesti. Vse premalo pozornosti v naših delovnih organizacijah posvečajo tej dejavnosti, z izjemo Gorenja, ki ima na tem področju zaposlenega samostojnega organizatorja.
Za kulturno osveščanje delavcev je vsa leta doslej v Gorenju skrbela komisija za kulturno dejavnost pri konferenci osnovnih organizacij sindikata v tej organizaciji združenega dela. Člani komisije so si vseskozi, prizadevali pritegniti slehernega zaposlenega za pasivno ali aktivno delo na kulturnem področju. V letošnjem juniju pa so v Gorenju še bolj razširili to dejavnost in na tem področju zaposlili samostojnega organizatorja kulture, ki usklajuje delo kulturnih animatorjev v posameznih tozdih in skupnih službah Gorenja. ,,Želimo, da bi glas o kulturnih prireditvah , segel do zadnjega zaposlenega v naši delovni organizaciji. Storili smo že marsikaj, toda z rezultati še vedno nismo zadovoljni. Več pozornosti bomo morali v prihodnje nameniti kulturnemu snovanju vseh zaposlenih,"- je poudarila Neva Trampuš, samostojni organizator -kulture v Gorenju.
O kulturnih prireditvah, razstavah obveščajo zaposlene v Gorenju s plakati v tovarniškem glasilu Informator. Kulturniki Gorenja pa izdajajo občasno tudi svoje glasilo Kuiturni utrinki kot priloga Informatorja. ,,S pospeševanjem kulturne dejavnosti delavcev v prostem času jih želimo spodbujati k razvijanju, ustvarjalnosti, svobodni umetniški dejavnosti ter k pravilnemu odnosu do materialne duhovne in umetniške dediščine. V naši delovni organizaciji mnogo več delavcev deluje na športnem področju. Ce bomo v naših prizadevanjih za kar najboljšo kulturno osveščenost vseh zaposlenih vsaj delno uspeli, sem prepričana, da bo sčasoma vedno več delavcev Gorenja zaha-
jalo v kulturne ustanove ali pa s svojim deležom prispevali _k širšemu razmahu kulturne dejavnosti," je menila naša sogovornica.
Kulturniki Gorenja so tudi letos pripravili bogat in obsežen program, v katerem bo gotovo našel vsak delavec kaj zase. Lahko bo obiskal kulturne prireditve, številne koncerte, gledališke predstave. Pretekli mesec so kulturniki že marljivo pričeli delo. Pripravili so koncert okteta Galus, ki pa je glede na število zaposlenih v Gorenju bil zelo slabo obiskan. Vsako leto organizirajo razstavo novejših knjižnih del, likovne razstave, prihodnji teden pa bodo v prostorih restavracije pripravili razstavo fotografij. Vse, ki zanima fotografija in snemanje s filmsko kamero, pa se bodo lahko vpisali v tečaj za foto in kino amaterje. Že tretje leto zapored bodo ob zaključku bralne akcije, ki poteka od novembra do februarja, pripravili pogovor delavcev Gorenja z našimi pesniki in pisatelji. Kljub vsem naporom, da bi se v kulturno dejavnost vključilo veliko zaposlenih bo še vedno ena od najmno-žičnejših oblik kulturnega udejstvovanja nakup , vstopnic za ogled raznih kulturnih prireditev. Čeprav je velika večina delavcev marljiva v številnih kulturnih društvih v krajevnih skupnostih naše občine, nekaj delavcev prepeva v mešanem pevskem zboru Gorenje, mlajši so člani kino kluba, prezreti ne smemo folklorne skupine Koleda, deleža delavcev Gorenja v amaterskem gledališču Velenje ter lutkovni sekciji pri zvezi kulturnih organizacij, je odstotek le-teh že vedno dokaj nizek.
Da bi bilo delo na tem področju boljše bodo kulturniki v Gorenju poskrbeli za izobraževanje kulturnih animatorjev. ,,Naše delo bi bilo gotovo boljše, če nas ne bi pestile številne težave. Zatakne se že pri obveščanju, saj mnogi niso dovolj pozorni na številna obvestila, kar polovica zaposlenih je vozačev, za predstave, prireditve in razstave pa nimamo v Gorenju tudi na voljo ustreznih prostorov. Naša pozornost bo v prihodnje namenjena tudi reševanju teh težav," je zaključila Neva Trampuš, samostojni organizator kulture v delovni organizaciji Gorenje.
Delovna planinska sekcija v Gorenju
Planinska sekcija Gorenje TGO Velenje ima že 200 članov. Zanimanje za dejavnost nenehno raste, kar gre zasluga tudi članom delavskega odbora. ki vztrajno in dosledno izvajajo zastavljam program. Člani se sestajajo najmanj enkrat na mesec. Na sestankih razpravljajo o programu in drugih vprašanjih planinske tematike. S pridobitvijo tretjega gorskega vodnika iz vrst sodelavcev so kadrovsko strukturo nekoliko izboljšali. Toda v bodoče bo še vedno ena izmed glavnih nalog izobraževanje novih gorskih vodnikov in širjenje planinskih znanj in kulture med vsemi člani sekcije in zainteresiranimi delavci. V ta namen bodo organizirali predavanje s planinsko tematiko. Letos je njihovo delo usmerjeno predvsem v organiziranje izletov. Za te je sedaj največ zanimanja, saj zadovoljujejo potrebo po rekreaciji in sprostitvi v naravi. Izletov se je doslej udeležilo povprečno 42 delavcev.
Člani sekcije dobro sodelujejo z matičnim društvom PD Velenje in člani sekcije Šmartno ob Paki. Prijateljske stike so navezali tudi s planinci iz Samobora. Letos so se vsak mesec podali skupno na pot, in sicer so šli dvakrat po Šaleški transverzali, povzpeli so se na Stol (zimski pohod), šli na Smrekovec. Snežnik, in po Kurirski transverzali po P. Dolomitih. Bili so na Golici in Storžiču. Njihov največji uspeh je gotovo obisk našega očaka Triglava. V septembru bodo spoznavali Begunjščico in uživali v čudovitih razgledih z nje, zato odbor pričakuje čim večjo udeležbo:
Izlete vodijo brezplačno gorski vodniki iz vrsl sodelavcev. Odbor si bo še naprej prizadeval, da se bo število članov večalo, da bo med njimi rasla planinska kultura, da bodo delovni načrt skupno razširjali, da bi zadovoljili čimvečje število delavcev Gorenja, ki so jim hribi mesto rekreacije in mesto, kjer si nabirajo novih moči za uspešno delo na delovnem mestu.
J. Hočevar
Dragoljub Sekulič, Zlatko Sobota
Med našimi varilci
Velika fluktuacija
Da imamo v naši občini dobre, vrhunske varilce, je pokazalo tudi minulo zvezno tekmovanje kovinarjev. Iz naše občine so se zveznega tekmovanja udeležili kar trije varilci, ki so se seveda že prej uspešno uvrstili na republiškem in občinskem tekmovanju.
Čcrima Begiča smo predstavili že v prejšnji številki, tokrat pa namenjamo pozornost Drago-Ijubu Sekuliču in Zlatku Soboti.
Dragoljub Sekulič se je rodil leta 1935 v Krupnju v Srbiji. S podeželja je mladega fanta po vojni vihri premamilo naše glavno mesto in tako se je leta 1951 zaposlil kot varilec v to-% varni Ivo Lola-Ribar v Beogradu. V tej tovarni je delal več kot devet let. ko ga je pot slučajno pripeljala v Ljubljano.
»V Sloveniji so bili tedaj mnogo boljši življenjski pogoji kot pri nas v Srbiji, osebni dohodki varilcev pa skoraj trikrat večji. Pritegnilo meje boljše življenje- in zato sem ostal v Ljubljani. Zaposlil sem se v Litostroju.«
Pa vse le ni bilo tako rožnto, kot je na začetku mislil. Iz dneva v dan je namreč postajalo večji problem stanovanje, ki ga ni in ni bilo moč dobiti. Zato se je od ločil, da bo še enkrat poizkusil srečo. Odšel je k mariborski Hi-dromonlaži. ki mu je lahko omogočila boljše življenjske pogoje. Tu ga je čakalo mnogo zanimivega in težkega dela. Hi-dromontažaje bila, tako kot tudi sedaj, prisotna na številnih gradbiščih po Jugoslaviji in Dragoljub je sodeloval pri gradnji mnogih pomembnih objektov širom domovine. Leta 1969 je kot delavec Hidromon-
V obratu Merksove industrijske pekarne Velenje je zaposlenih 75 delavcev. Peščica zaposlenih p;) je pri obravnavi devetmesečnih rezultatov gospodarjenja dosegla številne delovne uspehe.
Največ del proizvodnje je strojne, prav tako tudi gnetenje testa
minij. ki ga v naši delovni organizaciji varimo le redko.«
Dragoljub Sekulič, ki je gotovo eden najboljših varilcev v Jugoslaviji in ki se je kalil pri gradnji številnih različnih objektov. največ vari obločno. Zato je resnično s terti sodobnejšim načinom varjenja, s katerim je sodeloval na tekmovanju, dosegel pomemben uspeh.
»Menim, da je naš poklic premalo stimuliran, zato se mladi neradi odločajo zanj. Marsikdo pa tudi misli, daje to zelo nevaren poklic, ki škoduje zdravju. Pa ni tako. saj imamo odlična zaščitna sredstva. Zato bi bilo potrebno storiti več za seznanjanje učencev s tem poklicem in jih pravilno usmerjati. Izpopolniti pa bo potrebno tudi pravila nagrajevanja, da bo to delo postalo bolje plačano. Samo tako lahko upamo na povečanje števila kandidatov.«
Sicer pa je Dragoljub zadovoljen. daje postal varilec, da se je v mladih letih odločil za takšno življenjsko pot. Tudi tekmovanj se je doslej rad udeleževal. saj meni, da so zelo koristna za izmenjavo izkušenj in številna nova spoznanja. V delovni organizaciji so mu vedno radi priskočili na pomoč kadar seje pripravljal na tekmovanja.
»Prihodnost pa je na mladih.« prav i in resno razmišlja, da bi v prihodnje na tekmovanja odhajali le mlajši sodelavci. Vendar pa bi bilo škoda, če tako dober varilec ne bi več sodeloval.
POVEČATI ZANIMANJE ZA POKLIC VARILCA
Tudi naslednji odlični varilec Zlatko Sobota je v našo občino, v Velenje, prišel iz druge republike.
cirane varilce. Napisalje prošnjo in dobil pozitiven odgovor.
»Sredi zime sva z ženo sedla na vespo in se odpeljala v Velenje. Na novo delo sem bil sprejet leta 197L«
Zaposlil se je v delovni organizaciji ESO. kjer dela še danes. Dohodki so bili boljši kot v Varteksu. po štirih letih čakanja pa je dobil tudi dvosobno stanovanje. Počasi se je povečala tudi družina. Sedaj so štirje, ki predvsem upajo na novo. večje stanovanje.
. Dragoljub Sekulič med delom
»Kovinarslvo«, pravi Zlatko. »je eden težjih poklicev, ki pa je zelo zanimiv. Zal. se mladi zanj ne odločajo radi. Na to vplivajo nekoliko prenizki osebni dohodki v primerjavi z nekaterimi lažjimi poklici.«
Tudi Zlatko. ki sedaj končuje delov odsko šolo. se je udeležil že prvega tekmovanja leta 1975. Letos je dosegel izjemno dobre rezultate in na zveznem tektno-vanju zasedel odlično drugo mesto v v arjenju s C02.
Ob tem pa Zlatko meni, da so k njegovemu uspehu veliko prispevali tako razumevajoči sodelavci, predvsem p:i vsi odgovorni delavci v delovni organizaciji. ki so pokazali veliko skrb za uspešno pripravo tekmovalcev. Pomagali pa so mu tudi vsi
člani družine, ki so ga ves čas zelo spodbujali.
»Upam. da bom še lahko tekmoval in dosegal dobre rezultate ter se tudi ■ na tako potrjeval kot uspešen delavec varilec. Poleg tega se mi tekmovanja zdijo pomembna še iz številnih drugih razlogov, med katerimi je bogatenje izkušenj gotova eno najpomembnejših. Kako uspešna in potrebna so pa dokazujejo tudi razmišljanja, da bi jih razširili še na druge panoge.
Vsi trije varilci. Cerim Begič. Dragoljub Sekulič in Zlatko Sobota, ki so naše kovinarje tako uspešno zastopali na zveznem tekmovanju si zaslužijo pohvalo. Veliko so prispevali, da je slovenska ekipa na zveznem tekmovanju zasedla prvo mesto. Želimo, da bi tudi v prihodnje dosegali dobre rezultate, tako v delovnih organizacijah kot na tekmovanjih kovinarjev in da bodo svoje znanje in izkušnje prenesli na druge ter da se bo tako število resničnih mojstrov varjenja v naši občini z leti še povečalo. To pa bo gotovo pomembna pridobitev /a gospodarstvo. ki mu dobrih strokovnjakov na v seh področjih vedno primanjkuje.
Boris Zakošek
Zlatko Sobota: »To so moja najdražja priznanja.«
taže prišel na gradbišče tretje faze termoelektrarne Šoštanj. Na tem objektu je delal tri leta, se med tem poročil in se zato odločil, da ostane v Šoštanju. Zaposlil se je v termoelektarni. kjer dela še danes.
Dragoljub Sekulič se je udeležil že prvega regijskega tekmovanja kovinarjev, ki je bilo leta 1975. Tu je zasedel prvo mesto, nato pa je odšel na prvo republiško tekmovanje ter dosegel drugo mesto. Udeležil seje tudi zveznega tekmovanja v Skopju, ki pa je bilo že deseto po vrsti.
Letos je bil prvi na občinskem tekmovanju kovinarjev, prvi na republiškem tekmovanju in osmi na zveznem tekmovanju.
»Zadovoljen sem z doseženim uspehom, posebno še. ker sem tekmoval s TIK postopkom valjenja, za katerega sem se šele pred časom usposobil. Uspeh se mi zdi še toliko večji, ker smo na zveznem tekmovanju varili alu-
Rodil se .je leta 1947 v Vara-ždinu. Tuje utiral prve korake v življenje, tu je obiskoval osnovno šolo in tu.se je tudi spoznaval s svojim sedanjim poklicem.
Po osnovni šoli je imel malo ustreznih možnosti za uk. Kot večina njegovih mladih vrstnikov pa je želel postati avtome-hanik. To še posebno zato, ker je delo že poznal, saj je bil avto-mehanik njegov starejši brat. Pa se ni obrnilo tako kot sije želel. V Varteksu. kamor je vložil prošnjo. da bi se izučil za avtome-hanika. so potrebovali, druge delavce, med njimi tudi varilca. Odločitev je padla po razgovoru s sosedom, ki je tudi opravljal takšno delo.
Tako se je Zlatko izučil za varilca, za varjenje s C02 in z novimi izkušnjami vedno kvali-tetneje opravljal svoje delo. Po poroki, pa ga je dokaj skromni dohodek v Varteksu začel utesnjevati. V časopisu Vjestnik je prebral razpis, kije obveščal, da REK Velenje potrebuje kvalifi-
V prvih devetih mesecih so zaposieni v tem majhnem delovnem. kolektivu proizvedli 5150 ton pekovskih izdelkov, od tega 62 odstotkov osnovnih, kot so beli." polbeli in črni kruh. 32 odstotkov specialnih vrst (istrski kruh. celjski, mešani, domači, štajerski, pakiran toust. šaleški), 5 odstotkov pekovskega peciva in en odstotek drobtin. Ze vsa leta nazaj je poznano, da se zaposleni v industrijski pekarni Velenje soočajo s stabilizacijskimi prizadevanji. Prav letos pa so v svojih prizadevanjih dosegli velik korak naprej. Proizvodnja je bila kar za 5 odstotkov večja kot v enakem lanskem obdobju, za 12 odstotkov so zmanjšali število nadur, nočnih za 5 odstotkov, bolniški stalež pa za 11 odstotkov.
Njihovi izdelki oskrbujejo s to osnovno življenjsko hrano celotno celjsko območje. 75 zaposlenih v industrijski pekarni Velenje vsak dan speče okoli 22 ton kruha, ali čez 1100 hlebov na uro. Delo v tem majhnem kolektivu je troizmensko. saj le tako lahko zadovoljijo in ustrezejo vsem delovnim ljudem.
Kljub temu, da dosegajo načrtovane delovne uspehe, saj vseskozi poslujejo pozitivno, se v tem delovni organizaciji srečujejo z mnogimi težavami. Delo v industrijski pekarni Velenje ni zahtevno. Kljub temu pa se srečujejo z veliko fluktuacijo. Od 75 delavcev je le 16 pekov, vsi ostali so priučeni. K težavam pa prispevata svoj delež še nočno in nedeljsko delo ter delo v praznič-
nih dneh. Lani so se pokazale
težave še pri preskrbi osnovnih živil kot so pšenica, olje. Cena pšenice je zagotovljena, cena moke in kruha pa maksimirana. Po zagotovljeni ceni pšenice nakup ni mogoč in morajo zanjo plačevati 1 do 1.5 dinarja več na
kg. Poleg tega pa zahtevajo proizvajalci pšenice še plačilo vnaprej in dodatna sovlaganja. Vseskozi pa zaposlene v industrijski pekarni Velenje pestijo tudi nizki osebni dohodki, ki so že dalj časa pod republiškim povprečjem.
		—
KS Škale - Hrastovec		Janez Ravljen
Krajani škal in Hrastovca so si v program za letošnje leto zapisali v prvi vrsti ureditev telefonskega omrežja, ureditev ceste na Turn in kanalizacije v zaselku Škale jug.
Že v mesecu marcu letošnjega leta so pristopili k izgradnji telefonskega omrežja. Precej težav je bilo, ker so dobili samo dvajset telefonskih številk, katere pa je bilo v kraju z okoli tisoč prebivalci težko razdeliti. Družbenopolitične organizacije in vodstvo krajevne v skupnosti so se dogovorili, da dobe telefonske številke funkcionarji v KS, poleg tega pa so telefone razporedili tudi po vseh zaselkih tako, da bo imel sleherni prebivalec te krajevne skupnosti telefon v neposredni bližini svojega doma in ga bo lahko v nujnih primerih koristil. Doslej so zgradili glavni vod od Konovega do rudniškega vpadnika in preko Škal do kmeta Miklavžina ter v Hrastovec, od koder bo telefonska linija potekala naprej do 'Cirkovc in Plešivec. Trenutno izvajajo dela na povezavi v sami krajevni skupnosti, še v letošnjem letu bi radi dokončali tudi telefonsko napeljavo do lovskega doma na Ljubeli. Lovci bodo pripravili vse potrebno z udarniškim delom. Računajo, da bo telefon v krajevni skupnosti Škale—Hrastovec zazvonil 29. novembra.
Investicijska vrednost tega omrežja znaša 1,8 milijona dinarjev. Bodoči koristniki telefonov so v ta namen prispevali po 15 tisoč . dinarjev ter opravili po najmanj 80 udarniških ur.
Pred dnevi so v Skalah pričeli tudi z ureditvijo cestnega odseka proti gradu Turnu. Vsa možna dela
mmmmmmmmm^^Ssrnmm,
bodo opravili s prostovoljnim delom; tako bodo uredili brežine, izkopali jarke za kanalizacijo in pripravili vse potrebno za položitev asfaltne prevleke. Investicijska vrednost cestnega odseka znaša 340 tisoč dinarjev, krajani so zbrali sami 30 tisoč dinarjev, krajevna skupnost je izdvojila v ta namen 150 tisoč dinarjev, ostala sredstva pa so zagotovili pri samoupravni interesni komunalni skupnosti, delovni organizaciji Dom Velenje ter rudniku lignita in Gorenju.
- > \
leto si zastavljajo zelo optimistične programe, katerih investicijska vrednost je mnogo višja kot zberejo v kraju denarja, pa vendar iih usDešno realizirajo. To pa jim uspe z veliko pripravljenostjo krajanov, ki se zavedajo, da bo ta kraj napredoval samo, če bodo zato tudi sami kaj prispevali. Zato jim ni nikoli težko seči v žep in prispevati sredstva za ureditev komunalnih vprašanj v kraju. Podobno pa je tudi, kadar organizirajo udarniške akcije.
Cesta in telefon njihovi najpomembnejši nalogi
Kot je poudaril predsednik krajevne skupnosti Škale-Hrasto-vec Tomi Tajnšek, so v tej krajevni skupnosti lahko z dosežki zadnjih let več kot zadovoljni. Vsako
Tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju bodo kot pravijo delali tako. V prvi vrsti bodo skušali posodobiti kar največ cestišč in vodovodnih omrežij.
Srečanje
Franc Atelšek
Brez kruha si danes sploh ne moremo predstavljati življenja. Vsak dan je na jedilniku, vsak dan po njem pridno segamo, da se nasitimo. Poznamo že veliko vrst kruha. Za peko pa so potrebni tudi mojstri — peki. Kajne! Bolj je kruh dober, rajši ga jemo. Dober glas seže v deveto vas. pravi star pregovor. Dober glas pa je tudi nas napotil v Merxovo pekarno v Starem Velenju, kjer smo našli našega sogovornika Franca Atelška.
»Poklic peka je nadvse zni-miv in lep. Zame ni lepšega opravila, kot je gnetenje testa, oblikovanje in peka te danes najbolj iskane hrane,« je začel pripovedovati.
Dolga je pot, ki jo je prehodil Franc Atelšek. Mnogo trnja in gorja je »okusil« na svoji koži. Rodil se je leta 1925 v majhni vasici pod Mozirskimi hribi — v Šmihelu. Mladost ni bila rožnata, svoje pa so naredila tudi vojna leta. Včasih je bilo težko dobiti kruh. In Franc sije vedno želel, da bi opravljal poklic, kjer ga je vedno dovolj, kjer si ga lahko vzameš kdaj hočeš. Stopiti tisti čas med peke je pomenilo mnogo. Poklic je bil med ljudmi dosti bolj spoštovan, kot je danes. Leta 1940 je prvič zamesil hleb kruha. S svojimi rokami je pripravljal osnovno hrano za mnoga lačna usta. Delo v majhni zasebni delavnici, kjer se je učil, mu je šlo dobro od rok.
»Res moraš imeti veselje do dela, ki ga opravljaš. Potem ti ni težko postati dober delavec. Uresničila se mi je edina življenjska želja in nadvse vesel sem, da sem uspel. Delo pa je bilo v tistih časih precej bolj naporno kot je danes. Kruh smo gnetli in oblikovali z rokami, pa tudi peči niso bile takšne kot danes. Naše roke so sedaj zamenjali stroji, zato tudi kruh ni več tak kot smo ga pekli v -mojih mladih časih. S poklicem, ki sem se ga izučil, sem služil prve denarce v mestni pekarni Šoštanj, nato sem služboval pri Veležitarju, ki se je kasneje preimenoval v Merx. In tu sem še danes zaposlen. Delo
nadvse rad opravljam in prepričan sem, če bi bil še enkrat mlad, bi se znova odločil za peka. Kar tež.ko mi bo, ko bom čez pet let odšel v pokoj«, je povedal Franc Atelšek.
V današnjem času- se mladi ne odločajo za poklic peka. Zakaj? Naš sogovornik meni, da odvrača mlade predvsem nočno delo in prenizki osebni dohodki. Vedno manj je v industrijskih pekarnah izučenih pekov. Franc ne pomni več, kdaj je imel nazadnje vajenca. »Nihče ne vzdrži dolgo. Pri delu moraš vedeti, kaj potrebuješ in koliko. Tudi ni vseeno, kako kruh spečeš. Ljudje današnje dobe so preveč izbirčni in premalo spoštujejo naše izdelke. Kar težko si je pri tolikih »sortah« kruha' zapomniti. koliko potrebuješ moke in katero vrsto, koliko vseh ostalih sestavin. Zame to ni yeč težko. Predolgo pekarim. Vsak dan napečemo tudi do štiri tisoč hlebov. Po naročilu pa spečemo tudi pecivo«, je dejal.
Franc ima resnično rad svoje delo. Prav spretno njegove roke oblikujejo različne vrste kruha. Prepričali smo se na lastne oči, saj smo ga zmotili ravno pri oblikovanju in peki ovsenega kruha. Da je mojster svojega dela, smo tudi spoznali in kar prav je bilo-, da smo ga obiskali.
Ja, takšen je poklic peka. Lep. zanimiv, a tudi težak.
Tatjana Podgoršek
Prosvetno društvo Gornji grad
V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so S to vcncr -pogledu nekoliko svobodneje zadihali. Politično in kulturno delo je znova zaživelo, njegova žarišča pa so bile čitalnice v mestih in trgih. V njih so se zbirali narodnostno zavedni meščani in izobraženci in prirejali igre, prireditve z recitacijami in petjem, pripravljali so govore in predavanja, svoje delo pa zaključevali s tovariškimi srečanji. Čitalnice so postale tudi središča družbenega življenja slovenske višje družbe, v svojih prostorih pa so imele na voljo domače in tuje časopise, ponekod celo prave knjižnice.
Čitalnica je s svojim družbenim in kulturno-prosvetnim poslanstvom odigrala pomembno vlogo tudi med prebivalci Gornjega grada in okolice. V tem kraju so namreč že 1. maja 1880 ustanovili Narodno čitalnico, ki je v svojem okviru združevala tudi pevski in tamburaš-ki zbor ter društveno godbo. Kmalu je zaživelo tudi delo na dramskem področju. Pričeli so uprizarjati igre, predvsem veseloigre s plesom in petjem. Delo čitalnice je postajno vse bolj napredno in se je tudi sicer nenehno krepilo. Med drugim so priredili Prešernovo proslavo in dobiček namenili za postavitev pesnikovega spomenika v Ljubljani.
Leta 1900 so v Gornjem gradu ustanovili javno ljudsko knjižnico. Osem- let kasneje je Narodna čitalnica pristopila k Zvezi narodnih društev na Štajerskem in Koroškem, dobila pa je tudi nove prostore.- V njih so naredili oder in kulise, knjižnica je imela takrat že dvesto knjig, redno pa je prejemala tudi enajst časopisov, med njimi Ljubljanski zvon, Slovenski narod, Kmetijske in rokodelske novice, Edinost, Dom in svet, Slovenec in druge. Tega leta so v Gornjem gradu pripravili še Gregorčičevo proslavo in jo popestrili s predavanjem na temo\Začetki slovenske književnosti od^rirooža Trubarja dalje. Med prvo svetovno vojno je delovala le knjižnica, po vojni pa je čitalnica nadaljevala z delom in ga še okrepila. Ze leta 1919 so ustanovili dramsko društvo, ki je poleg dramskih predstav pripravljalo tudi predavanja in skrbelo za nabavljanje knjig za knjižnico. Morda še to, da je bil že leta 1893 za tajnika čitalnice izvoljen Fran Kocbek in je leta 1923 za zasluge na področju prosvetnega in vzgojiteljskega dela prejel posebno odlikovanje. V tridesetih letih se je
strankarstvo okrepilo tudi na k u lturnem področju. Tako so liberalno usmerjeni delovali v okviru Sokolskega društva, klerikalci pa v Prosvetnem društvu.
Druga svetovna vojna je kulturno delovanje zavrla, vsaj v svojih začetkih. Leta 1941 so okupatorji sežgali vse slovenske knjige, kulturnega delovanja pa niso uspeli zatreti. Kot je ljudstvo v drugi polovici prejšnjega stoletja z delom na kulturnem področju izbojevalo vrsto političnih svoboščih je v času okupacije kljubovalo vsem pritiskom tudi z bogato kulturno-pro-svetno dejavnostjo. Gornji grad so partizani osvobodili avgusta 1944 in v kraju je takrat delovala kulturniška skupina 4. operativne cone. Vrstili so se mitingi, govori, igrice, na večini prireditev pa je sodelovala tudi godba na pihala iz Trbovelj, ki jo je takrat vodil Radovan Gobec.
Z maščevalnim okupatorskim vdorom je delo za krajši čas zamrlo, z osvoboditvijo pa so se Gornje-grajčani z nepopisnim veseljem in požrtvovalnostjo znova lotili dela. Začetne težave so uspeli premostiti s pomočjo kulturniške skupine tretje armade in so skupno uprizorili troje dramskih del. Z delom je pričela tudi knjižnica, pri ponovnem oživljanju njenega dela pa ji je bila v veliko pomoč celjska knjižnica, ki je Gornjemu gradu podarila dva zaboja leposlovnih knjig. Kulturna dejavnost je pravi razmah doživela po izgradnji zadružnega doma in ustanovitvi prosvetnega društva Franc Zmavc leta 1953. Zlasti je bilo pestro delo dramske skupine, ki jo je vodil Marjan Drčar. Igralci so pripravili tudi po dve novi uprizoritvi na leto in redno sodelovali na občinskih in medobčinskih revijah ter na številnih drugih prireditvah. V tistih letih so veljali za eno najboljših dramskih skupin na celjskem področju. Najuspešnejše uprizoritve iz tega časa so vsekakor Samorastniki, Mrtvi kurent in Ko bi padli oživeli. Za svoje delo je amaterska dramska skupina prejela vrsto priznanj.
Skupina seveda deluje še danes, v izboru njenih del pa imajo prednost domače stvaritve, ki obravnavajo življenje kmečkega človeka. Med nje sodi uspela uprizoritev enega najpomembnejših del s tega področja in po Cankarjevem Kralju na Betajnovi naše najboljše delo, dramska trilogija o Kreflih. Na dlani je torej dejstvo, da današnje društvo dostojno in uspešno nadaljuje delo svojih prednikov.
S čopičem in varilnim aparatom
Tako se bodo takoj v začetku prihodnjega leta lotili ureditve vodovoda v zaselku Lazoše, kjer ima sedem stanovanjskih hiš še vedno kapnico. V letošnjem letu so vprašanje pitne vode na tem območju reševali s pomočjo gasilcev. Poleg tega bodo uredili kanalizacijo, ki je zlasti pereča v naselju Skale-vzhod. V tem predelu Škal so investitorji gradili na komunalno neurejenih parcelah, zato se sedaj, ko se ti preseljujejo v novo zgrajene hiše, pojavlja kup težav in krajevna skupnost je prisiljena, da se vključi v njihovo razrešitev. Poudarjajo pa, da bodo v prihodnje vztrajali, da se v njihovi krajevni skupnosti prodajajo samo komunalno popolnoma opremljene parcele.
Trenutno je v izdelavi zazidalni načrt, ki predvideva, da bi v kraju gradili okoli 250 novih stanovanjskih hiš. O tem so razpravljali tudi krajani in imeli na predlog načrta nekaj pripomb, ki jih sedaj usklajujejo. Krajani poudarjajajo, da se morajo ohraniti zaščitene kmetije.
Poleg tega pa zahtevajo, da se v bodoči zazidalni načrt vključi tudi trgovski lokal, katerega izgradnjo imajo predvideno v naslednjih petih letih s sredstvi samoprispevka, vse bolj se kažejo potrebe po novem vrtcu, saj je ta, ki so ga zgradili s samoprispevkom že zaseden, razrešiti pa bo potrebno tudi vprašanje šole. šola stoji na meji rušnega področja in če bi prišlo do njene porušitve, bi je bilo potrebno vključiti v novo naselje.	Mira Zakošek
Že prvi pogled po stanovanju pove, katera sta njegova konjička. In čarobna beseda, ki razveže jezik, ki pritegne nasmeh, bo prav gotovo povezana z njima.
Bradati osemindvajsetletnik je prvi mož med jamarji v naši dolini. Nekdanjega planinca in alpinista so premamili kraški podzemni pojavi, ki jih tudi na našem področju ne manjka. S pomočjo prijateljev mu je uspelo ustanoviti kljub Speleos, in dokaj uspešno raziskati Hudo luknjo ter še nekatere druge rove na področju Tisnika. O težavnem raziskovanju, pomembnih odkritjih, jamskem medvedu in zanimivih kapnikih bi gotovo lahko povedal obsežno zgodbo. Lepih trenutkov je veliko, kdo bi se spomnil vsakega? Pa tudi težave so. Zatika se pri prepo-trebnem denarju za raziskave, tu in tam pri "gradnji jamarske koče, pa pri usklajevanju akcij in pri obsežnem načrtu, da bi Hudo luknjo ponovno uredili dostopno za obiskovalce. Vse pač ne gre zlahka in marsikje je potrebno več truda in zagnanosti, kot jo na začetku človek načrtuje.
Pa Janezov konjiček ni le speleologija. Slikanje mu pravzaprav pomeni še več. Z njim se srečuje od malih nog. Osnovnih slikarskih zakonitosti se je učil pri očetu, obliko-
valcu, kasneje pa jih je bogatil z novimi spoznanji, jih do-polnjevalcu, kasneje pa jih je bogatil z novimi spoznanji, jih dopolnjeval in dograjeval. In čeprav je bila njegova velika želja, da bi se šolal v tej smeri, mu to ni bilo dano. Postal je varilec, ki sebi v zadovoljstvo tu in tam uspešno uporablja svoj naravni dar. In ker je jamarstvo eden od obeh konjičkov, ni čudno, da so pričeli na slikah prevladovati motivi s tega področja. Posebno skrb pa je namenil tudi izdelavi načrtov jam, ki sodijo med najboljše v Sloveniji.
Od kar obsežnega dela pa je bore malo ostalo pri njem doma. Večino slik so namreč odnesli prijatelji. Kdo bi vedel, kje vse so sedaj? In kje visijo številne diplome, ki jih je napravil, kje so bogato opremljene spominske knjige?
Vsa leta je Janez težil k iskanju različnih materialov, ki bi mu omogočili kar najuspešnejše izražanje. In tako se je sedaj začel ukvarjati tudi s kiparjenjem s pomočjo varjenja.
Odpirajo se nove možnosti, s trudom, trdim delom in spretnostjo pa mu bo v prihodnjih letih morda uspelo narediti več dobrih del, ki bodo lahko pritegnila pozornost in ga uvrstila v krog umetnostnih ustvarjalcev.	b. Z.
Sto let zavzetega dela
Janez Ravljen, pred nedokončano fresko
Pevski zbor Glasbene šole v občini Jesenice
Kjer pesem se glasi, dom srečnih je ljudi
Na Glasbeni šoli »Fran Korun — Koželjski« v Velenju že tretje leto obstaja pevski zbor, ki je v začetku štel 30 pevcev, sedaj pa se je število že podvojilo.
Zborovodja je tovarišica Alenka JANIČ. Zbora ne bi mogli imenovati otroški, pa tudi mladinski ne, saj smo v njem učenci od prvega do osmega razreda osnovne šole.
Vsako leto smo sodelovali na občinski reviji pevskih zborov v Velenju. Maja letos smo se udeležili republiške revije v Zagorju ob Savi. kjer so nas izbrali za sodelovanje na otvoritvenem koncertu mednarodnega pevskega festivala v Celju.
Večkrat smo že snemali za Radio Lj ubljana. Kot zadnjo skladbo smo posneli glasbeno pravljico p RDEČI KAPICI, skladatelja Daijana BOŽIČA. Pravljica je zelo prikupno napisana, mi pa smo jo poiskusili tudi tako zapeti.
S posredovanjem Glasbene mladine Slovenije smo bili povabljeni na dvodnevno gostovanje v občino Jesenice, kjer smo se predstavili predšolskim in šolskim otrokom do četrtega razreda. S prikazom naše dejavnosti naj bi vzbudili zanimanje med mladimi posušalci, da bi se tudi oni čimbolj vključevali med pevce na svojem področju.
14. in 15. oktobra smo izvedli šest koncertov. Naš program je bil sestavljen iz desetih pesmic in glasbene pravljice Rdeča kapica skladatelja Darjana Božiča. Za otroke je bila zanimiva predvsem glasbena pravljica, ki je danes redkeje predstavljena. Pri klavirju nasje spremljala tovarišica Marija Škornšek. Otroci so se kot poslušalci tako vživeli v pravljico, da so kar z odprtimi usti čakali na nove dogodke. Bilo je prijetno predvajati naše delo poslušalcem, ki so to z razumevanjem sprejemali, kajti samo mi smo vedeli, koliko prostih uric smo porabili za uspešno izvajanje. Na koncu vsakega koncerta smo začeleli naši Rdeči kapici srečno pot, ji pomahali v slovo, obenem pa smo se poslovili tudi od navdušenih poslušalcev. Proti domu smo se odpeljali polni lepih vtisov. Na željo in povabilo gostiteljev pa že razmišljamo na ponovno snidenje, ko jim bomo lahko predstavili novo pravljico ali kaj podobnega.
Med našimi neizpolnjenimi željami pa je ostala ena — tudi domačemu občinstvu bi se radi predstavili.
pevka Katja Kovač
Roman, zanimivosti
Številka 42 (554) - 31. oktobra 1980
Gozd seje umaknil prostorni jasi. Približno v sredini seje dvigal visok kup zemlje, gomila nepoznanega, pred davnimi časi pokopanega Obra, zarobljenca. Bila je prerasla z bohotnim zelenjem, na vrhu se je majala visoka trava. Za gomilo se je skrival Nosan in na vse grlo vpil: »Hoj, možje« Glejte, glejte, kako ponosni ste postali! Imenitnega vodnika imate! Neza-družan vodi zadružane ... Ha, ha, ha! Ej no, seveda, potem bo že ... še danes boste imeli pošast. On sam vam pohrusta pet pozojev . . . Ha, hž, ha! Nezadružan zadružane ... In jezero izpušča ... Ha, ha, ha! Nič čudnega, če Zalesje propade . .. Potepenec ga reši, ha, ha, ha ...«
Tolkel se je po kolenih, nerodno prestavljal sloke noge, poskakoval okolo samotnega groba in se spakoval; obenem pa je kaj previdno oprezal, da se ni preveč približal Stojanu. Ta je obstal kakor vkopan in ves prebledel. S stisnjenimi ustnicami in trdo namršenimi obrvmi je strmel v klevetnika in se ni premaknil z mesta. Gojmir je poln gneva zaplakal v bridki bolesti ter se tesneje stisnil k težko dihajočemu očetu.
Obstali so tudi drugi možje in se počasi pomikali dalje. Gruča seje povečala in stesnila ter se v obliki polkroga postavila okolo gomile. Oni, ki niso čuli, kaj je Nosan kričal, so radovedno izpraševali v ospredju stoječe. Nekateri so čutili krivico in so ogorčeno mrmrali, mnogim pa je preletel obraze škodoželjen smeh. Opazil gaje tudi Nosan in z rastočim pogumom pogledal okrog sebe. Ko je videl, da se mu nihče ne bliža, je začel kričati. Njegov glas je bil visok in preklan. »Sramota za poštene Zale-ščane, da jih vodi tak . ..«
V tem hipu se je polkrog razletel, Nosanu pa je zastala psovka v goltancu. Bilje Kragulj. Prvo vrsto zijajočih Zaleščanov je odrinil s tako silo, da so odleteli na obe strani in neljubo potrkavali z glavami. Kakor razsrjen ris je planil nad Nosana, ki so mu v prevelikem stfahu zaklopotala kolena. Pograbil gaje čez pas, ga vzdignil z obema rokama visoko nad glavo in bežal z možicem, od strahu otrplim, skozi travo in grmovje proti jezeru. Nekateri možje so se mu postavili na pot in ga pomirjevali.
Kragulj je vrgel zabavljivca na tla tn zakričal: »V jezero s teboj! Bojuj se ti s pozojem, strahopetna šema!«
Nosan se je zvil v klobčič kakor jež in trepetaje pričakoval kaj hujšega. Mladenič pa seje obrnil k drugim: »Nad vas pa pridi sramota! Tako pustite psovati nesrečnega brata, njega, ki se vkljub vsemu ni nehal čutiti Zaleščana, njega, ki vas hoče rešiti strašne nevarnosti? Sramota! Ali ste možje?«
Zaleščani so v mučni zadregi povešali poglede, marsikatero, lice je preletela rdečica. Od' gnusa in jeze prevzet, je pljunil junaški mladenič pred vsemi na tla, potem pa stopil k Stojanu. Ta je stal še vedno nepremično pred gomilo, oklepaje se ihtečega Gojmira. Kragulj mu je podal desnico: »Stojane, že dolgo uživaš v mojem srcu veliko spoštovanje! Nadvse bom srečen, če me imenuješ za svojega prijatelja.«
Stojan je segel v ponujeno roko, jo stisnil in odvrnil preprosto: » V srcu si mi tudi ti že davno drag, kakor mi je to bil drag nekoč tvoj nepozabni oče!«
Zdaj so vsi rinili naprej. Okoli obeh junakov seje znova sklenil človeški polkrog. Pogledi so bili zavzeti, toda ne več neprijazni. Na obrazih je bilo videti različne izraze, prevladovala je pa vendar zadrega; čutili so, da niso ravnali prav. Krivda jih je delala negotove.
Prihitel je Ljubomisel: »O Stojane! Dovoli tudi meni, da te imenujeih prijatelja, prav iz duše prijateljstva!«
Nezaaružanov pogled je bil poln toplega čustvovanja.
»Domogojev brat mi ni bil nikoli kaj drugega,« mu je krepko stisnil roko. Ljubomisel gaje objel. Potem je pritisnil na prsi in poljubil temnolasega Gojmira, ki se mu oči še niso docela posušile, pa vendar z nepopisno srečo gledale, kako se je popravljala grda dolgoletna krivica.
Domogojevemu bratu sta se pridružila vesela pevca Bojan in Budislav.
»Pozabi, kar ti je nalajal čvekač v ušesa!« gaje nagovoril Bojan. »Mi drugi te spoštujemo in ti zaupamo kakor samemu sebi.«
»Pozabim!« je obljubil Stojan, rokoval z njim in z njegovim bratom Budislavom.
Drug za drugim so prihajali možje, se opraščali in mu zatrjevali, da so ga vedno smatrali za junaka in vrlega človeka. Daje pač imel nesrečo ... da se še vse poravna. Stiskanja rok kar ni hotelo biti konec. Nosana so vsi pozabili. Prihuljeno se je
6ittatf SlRh
MMNP
:

jezero..
(Dolinska bžtfka)
splazil med grmovje — nihče ni opazil njegove odsotnosti — in se umaknil neprijetnemu povračilu, ki so ga zaslužile njegove klevete.
Led je bil prebit. Z zadoščenjem in radostjo si je moral Stojan to priznati. Nadaljeval je pohod sredi živahno govorečih bratov. Po dolgem času so se spomnili, da je tudi on njih rodu, vreden prisrčnih besed in toplih pogledov; spomnili so se, daje prelival svojo kri za veliko slovensko domovje; spomnili so se, da ga izmed njih ni izključilo nečastno dejanje, nego prijateljska žrtev. In skoro čudno se jim je zdelo, da so bili tako dolgo zakrknjeni in slepi.
»Veste kaj, možje,« je dejal Hotimir iz Prelogov, pameten in preudaren človek, »oesede mičejo. zgledi vlečejo. Da tedaj m bilo županove trdovratnosti, marsikaj bi bilo drugače ... A da danes ni bilo Kraguljeve odločnosti, bi se bili nemara še cele tedne grdo in nezaupno gledali...«
Drugi so pritrdili.
Najsrečnejši med vsemije bil Gojmir. Šaljiva brata Bojan in Budislav sta ga vzela v sredo ter mu vso pot pela pesmi, ki jih še nikoli ni bil čul. Zadivljen je poslušal in tekal med njima kakor v sanjah. Na trepalnicah so se še lesketali ostanki preobilo prelitih solz, oči so bile še nekoliko rdeče, toda v srcu je rajala razkošna radost. Saj je bil oče spet med zadružani... ne več izgnanec ... skoro brat... Dolga pot se je med živim pogovorom skrčila in nepričakovano hitro so se približali svojemu smotru.
Ko so se ustavili ob jezerski skali, je bilo sonce premerilo prvo četrtino svoje bleskovite poti na nebesnem oboku. Razposajeni žarki, padajoči v širokih pramenih v vodo, so zlatili in dražili spenjene valove, ki so se brez premora zaletavali v kamenito steno. V travi so peli žužki, med objezerskim grmičevjem so se izpreletavali gibki kačji pastirji in sedali na zelene lističe.
»Tu ostanemo!«
Stojanje pokazal na sklalo. Možje so se ozrli, ga pričakujoče
pogledali, se pomaknili bliže, sklenivši krog okoli njega.
Iz daljave se je začulo zateglo pozojevo ijovenje. V neenakomernih sunkih je poletavalo k silni vodni zatvornici, od nje pa k visokima skalnatima stenama mračne soteske, ki sta ga togotno odbijali in s tem le povečali njegov Došastni zvok. Dva ali tri streljaje od skale se je na jezeru vrtela bela pena m se jadrno sukala bliže in bliže. Med temnim vodovjem seje kmalu razločno odčrtavala orjaška, črnikasta pozojeva glava, ki je nevzdržno rila dalje, butaje vodo vsaksebi. Od časa do časa seje odprlo ogromno žrelo, bela vrsta dolgih, ostrih kavljev se je zablestela, iz globin strahotne prikazni pa je pribučal živinski glas. Tako bi zatulila tolpa sestradanih volkov, čakajoča z gladno oželjivostjo svojih žrtev, tako buče razdivjane človeške mno-ice v osvobojenem razmahu svojih strasti. Glas je bil pošasten, sklane stene so ga na čuden način odbijale in vsa soteska je bobnela, kakor da se je nekje globoko pod vodo krdelo besov pognalo nakvišku.
Najpogumnejši Zaleščani so prebledeli, trdno poprijeli svoje orožje in se skrivoma ozirali na Stojana, ki je stal visoko vzravnan in pazljivo motril bližajočega se jezerskega pozoja. Strahu ni čutil: bilo mu je kakor pred bitko, ko je zagledal
sovražnika prvič pred seboj; mišice in kite so se napele, samozavest gaje preplula. Pač sije moral priznati, da ni misli ti-na boj z navadnim orožjem. Pošast bi z lahkoto kljubovala najtršim kopjem in najostrejšim pšicam.
Z jeznim renčanjem seje poganjala proti skali. Strahotno dolgo truplo se je končavalo v koničast rep, ki je neprestano zbijal umikajočo se vodo; pokrito je bilo z roženimi zaplatami zelenkaste brave, na hrbtu se je košatil nazobčan greben, nenavadno velika glava pa je bila preklana v eno samo široko, požrešno zijajoče, topo hlastajoče žrelo. Primeroma majhne, globoko med roževino skrite oči so zrle s sršečim kačjim pogledom in izžarevale zelenkast sijaj. Tam, kjer je prehajalo truplo v vrat, gaj e ščitil silen grebenast obroč, družeč ga s telesom z ohlapnimi kožnimi naveski, s katerimi je odrival vodo, daje kipela in se penila.
Pozoj seje za hip pomiril in izginil pod vodo; toda kakor bi trenil, je bil spet na površju, zadivjal med valovi in se s silovitimi sunki zaganjal v obrežje. B Brizgajoča voda je poškropila prve Zaleščane, stoječe ob kraju. Vse je preletel spomin na sinočnjo nesrečo in nehote so se umaknili. Rjovenje je donelo silneje,
velikansko telo seje vzpenjalo in skakalo iz vode, rožena glava je butala ob kamenje, ki seje rušilo in pljuskajoč padalo mdd pene in tok.
Najdrznejši med zaleščanskimi junaki so se prestrašili. Brzo so se umaknili še bolj v ozadje, kakor bi se bali, da se zdaj zdaj ne sesuje obrežje pod njimi.
Edino Stojanje obstal, ker je bil. Ohmil seje proti. Velesovemu hramu, se vzravnal še više, razpel roke in zapel z globokim, blagoglasno zvenečim glasom:
»... Reši naš rod pred pozoji, kadar prihrujejo spet! Trešči jih jezno razvnet z bliskom na palici svoji v zemljo do tistih globin, kjer jim gotov je pogin, Veles, Veles!
Pridružila sta se mu sveža glasova bratov Bojana in Bu-dislava; gibčno kakor s dva škrjančka sta poletela v višino. Za njima so pritegnili vsi drugi. V mogočnih poletih je valovila staroslavna jezerčanska pesem nad mračno sotesko, belo skalo in zelenim vodovjem ter stoterno odbijana prihajala od navpičnih sten in razcepljenih čeri. Kakor širok blesteč slap, padajoč z neprestano obnovljenimi močmi v neznano globočino, je grmela nad jezerom in se končavala z urnebesnim klicem: »Veles Veles!« — ki so ga pevci venomer ponavljali.
Pošast se ie zdrznila, se hipoma Domirila in kakor prikovana obstala pred skalo. Grozni rep ni pretepaval vode, nego se potopil v zelenih valovih JSiroko razklano žrelo seje kldpotaje zaprlo. Zdelo se je, kakor bi poslušala pobožno pesem s posebnim zadovoljstvom in skrito naslado. Ko pa je zaoril siloviti klic, kije pretresel mirno tekoči tok toplega poletnega dne, seje ----: ves stresel, udaril po vodi, da se je šumeč zapenila, in
liskoma izginil v njej. Le dolga brazda je kazala sled poti, preorane v globini. Hitela je proti jezerski sredini, kjer se je pretrgala. Pozoj je splaval na površje in z zateglim tuljenjem obetal os veto za svojo nemoč in sramotni beg.
Zaleščani so se oddahnili in se z občudovanjem ozirali na svojega poglavarja. Ta je stal s prekrižanimi rokami pred njimi in zrl v smer, v katero je bil odplul sovrag. Ni ga bilo več videti, ker je iz izginil za ovinkom, le oddaljeno rohnjenje je spominjalo na njegov obisk. Stojanove ustnice je obkrožal zadovoljen smehljaj, ko seje obrnil k svojim spremljevalcem.
1 »Zdaj ga poznamo in vemo, da ni nepremagljiv. Seveda je silen nasprotnik.^Mnogo žrtev bi stalo, če bi ga morali pobiti s svojim navadnim orožjem v njegovem domovanju. Škoda bi jih bilo! Vzemimo mu njegova skrivališča, vzemimo mu globine pod temle zelenim vodovjem, in premagali smo pozoja samega ...«
Pomolčal je. Možje so ga gledali s pričakujočimi obrazi, hoteč čuti več.
»Tvoja misel je dobra, Stojane, čeprav bomo svoje jezero težko pogrešali,« je jjnpomnil Kragulj. »Srce se mi stisne v prstih, če na to le pomislim. Ako mora biti, naj bo! Toda kako hočeš vodo izpustiti? Pred nami je skala, silna skala. Te ne premaknemo izlepa, tudi če bi nas bilo desetkrat več.
(Se nadaljuje)
Dr. Ivan Stopar
Grajske stavbe v Šaleški dolini
Hodnik, opremljen s križnimi grebenastimi oboki, ki jih sklepajo štukaturne rozete in kije bil nekdaj okrašen z grbi in portretoma Viktorja in Elizabete VVelzer, drži proti tkim. sodni dvorani ob veliki rondeli s čudovitim, a žal le fragmentarno ohranjenim lesenim stropom. Iz dvorane pridemo v mnogokotno sklenjeno neogotsko kapelo, pa tudi v rondelo. Kapela je na gradu bržčas obstajala že od vsega začetka,-izpričana pa je šele z vizitacijo 1751. V lanterni vrh rondele je še 1893 visel zvon z gotskim napisom iz 1536, kije nesporno izviral iz stare kapele, a se je pozneje izgubil.
Rondela rase iz žive skale in je v pritličju, ki je v višini prvega nadstropja vhodnega trakta, opremljena s topovskimi strelnicami, v nadstropju pod ostrešjem pa jo obteka hodnik, ki počiva na konzol-nem vencu. Tu so ohranjeni mašikuli in strelnice za ročno strelno orožje.
Stanovanjski trakt južno do arkadnega hodnika se je sesul že pred več kot sto leti. Danes imajo tu prebivalci gradu svoj zelenjavni vrt.
Zaradi skromnih ostankov starejših, stilno opredeljivih arhitekturnih sestavin je mogoče stavbno zgodovino gradu nakazati le v obrisih. Nesporno je, da so se Schaumbergi, ki naj bi znova pozidali od Celjanov razva-ijeni grad, naslonili na staro tlorisno zasnovo, ki je še danes izrazito srednjeveška. Vendar pa se od prvotnega gradu ni ogranilo drugega kot kleti pod severnim traktom, ki izvirajo še iz dobe zrele gotike. Trakt nad njimi, ki je v današnji obliki baročen, je torej pozidan še na starih temeljih in so ga po všej verjetnosti pozidali že Schaumbergi. Podobna je situacija s severovzhodnim okroglim stolpom, kije s tem traktom povezan in ki je imel nekdaj funkcijo vogalne utrdbe.
Welzerji 1584 niso pozidali samo vhodnega trakta, kot to sporoča napis nad vhodnimi vrati. Pozidali so tudi arkadni hodnik in za njim ležeči, danes porušeni južni trakt, ki je hodniku šele dal pravo funkcijo in smisel, saj so bili od tod dostopni prostori v tej stavbi. Obenem so Welzerji pozidali z kordonsko palico opremljeno bastijo, ki jo
prišteva šumi med največje motive te vrste na naših tleh.
Vhodni trakt ni le obogatil in posodobil nekdanjega pročelja, ampak je s svojim odmikom od starega grajskega jedra dal vzhodni graj*ski fronti povsem nov značaj, zlasti ker je nekdanji vogalni severovzhodni stolp zdaj kar utonil v ozadju (Vischer gaje upodobil tako, da je neupravičeno ponovil motiv rohde-le). Če pri tem upoštevamo še renesančne korekture na drugih delih gradu, se nam njegova današnja podoba pokaže kot sinteza srednjeveške zasnove in novodobnih ali vsaj renesančno preoblikovanih arhitekturnih sestavin. Poznejši posegi, če odštejemo delno klasicistično preobleko iz 1. pol. preteklega stoletja, so bili manj rigoroz-ni. Odprto ostane vprašanje, če niso v 19. stol. zazidali arkadnega hodnika v nad-stopju vhodnega trakta, ki ga kaže Vischeijev bakrorez; v tem primeru so grad osiromašili za enega estetsko najučinkovitejših renesančnih motivov, enkratnega v našem spomeniškem gradivu.
Grad kljub prizadevanjem spomeniške službe, da bi ga rešila, rapidno propada.
Valdek
(Waldeck),
grad
Razvalina na strmem hribu v Zgornjem Doliču pri Misli-nji, kota 618. Občina Slovenj Gradec.
Na valdeške viteze naletimo sorazmerno zgodaj. 1141 je salzburški nadškof Konrad naznanil, da je Adelrammus de Waldeke ustanovil korarski samostan pri cerkvi sv. Marije pri Bistrici in mu podelil več posestev. Isti Adelramus se omenja tudi 1149. Takrat je s svojo soprogo Ričinco, od katere se je bil zaradi njenega pregrešnega življenja ločil, a se je potem z njo spet sprijaznil, podelil sekovski cerkvi vsa svoja posestva. Zgodovinarji se razhajajo v mnenju, od kje naj bi rod tu omenjenih Valde-ških izviral. Kos sodi, da je bil njihov grad na Dolenjem Avstrijskem ob Piestingu pri Dunaj skem Novem mestu, J anisch pa nasprotno citira Muc-harja, po katerem naj bi vitezi z našega Valdeka nastopali že 1140. Pirchegger opozarja, da zgodovinarji pogosto zamenjujejo zgodovino WaldecKa pn Kirchbachu na avstrijskem Štajerskem z zgodovino našega
Valdeka. Četudi njegov pomislek načelno morda drži, pa zatrdno ne more veljati za starejše omembe gradu oz. njegovih lastnikov, saj je grad v Kirchbachu, sodeč po značilnUe-gi in vidnih stilnih sestavinah nastal šele v poznem srednjem veku in je zatrdno nekaj stoletij mlajši od našega Valdeka.
Prva zanesljiva omemba valdeških gospodov izvira iz 1239, ko se kot priča v neki listini omenja dominus Vlricus de fValdekke, ki je bil takrat vazal oglejskega patriarha in je imel od njega v zajmu tudi grad. 1265 se omenja vitez Wernhard Valdeški, pozneje pa je »utrdba prešla v roke Aufensteinov in nato deželnega kneza. Deželni knez jo je nato
—	še vedno kot oglejski fevd
—	zastavljal ali oddajal v oskrbo. Grad se tačas omenja 1361 kot vest Waldekk 1430 haws vnd vest Waldekg in 1480 gsloss Waldekg. Kot grajski oskrbnik se omenja Hans 2u-semski, po njegovi smrti 1484 pa njegov nečak Bernard Lie-chtenberger. Grad se takrat znova omenja kot gschloss Waldegk. Med leti 1500 — 1534 ga je imel v zastavi Adri-jan Greissenegger, 1587 pa ga je kupil v polno last Viljem Leysser. 1602 ga je Andrej
. Freyburger odstopil Hansu Ludviku Sauerju, 1662 je njegov lastnik Andrej pl. Sichte, po smrti Otona pl. Teuffenba-cha 1695 njegovi dediči, 1722 baroni pl. Kulmer, ki so malo gospoščino združili z Roten-turnom.
Jedro gradu oblikuje romanska stolpasta stavba pravokotnega tlorisa z merili 0. 10 xl6 m. Debelina zidu znaša 160 — 170 cm. Zunanja stena na južni strani je nekolfko usločena, na severni zalomlje-na, tako da je topi kot obrnjen proti grajskemu jarku. Stolp je fragmentarno ohranjen do višine dveh nadstropij, njegovo pritličje pa je zasuto. V zasuti-ni znotraj stolpa je viden prečni greben, ki kaže, da je bila stavba nekdaj predeljena z zidom. Avtentičnih arhitekturnih elementov ni. Pritličje je bilo ravno stropano — ležišča tramov so ohranjena v vzhodni steni. Zidava je značilno romanska — ogelni kamni določajo višino plasti iz neenakomernih konglomeratnih kle-sancev, vendar pa je zidni plašč na mnogih mestih oluščen. Oluščena vzhodna notranja stena kaže plastenje polnilne zidave po načinu opus spica-tum.
(Se nadaljuje)
Številka 42 (554) - 31. oktobra 1980
Vaš obveščevalec
l\57
Velenje
Gledališče „neko£ in danes"
V petek, 7. novembra ob 19.30 bo v domu kulture Velenje gostovala gledališka skupina »Pod kozolcem« iz Šmartnega ob Paki. ki se bo tokrat predstavila s komedijo »Nekoč in danes«.
Gledališče »Pod kozolcem« iz Šmartnega ob Pakispada med najboljše gledališke skupine na amaterskih odrih v Sloveniji. To so pokazali na dosedanjih revijah gledaliških amaterjev Slovenije. kot tudi na festivalu dramskih amaterjev Jugoslavije, kjer so nastopili lani s svojim »Musicalom za dobro jutro«. Po uspešnem gostovanju v Berlinu so odigrali še nad 30 predstav tega musicala doma in na številnih gostovanjih po Sloveniji. Musical smo lahko že dvakrat videli tudi na naših malih ekranih, saj gaje posnela tudi RTV Ljubljana.
Tokrat se bodo predstavili s komedijo »Nekoč in danes«, ki jo je režiser Bogomir Veras priredil po predlogih Polgar-Fridel-li-Zidar in je prava lepljenka, v kateri bomo v zrcalu prepoznali sebe v času in prostoru. Steklo zrcala so za to predstavo precej ukrivili, in podobe, kijih bomo gledali v njem, bodo imele morda prevelike glave in roke, izkrivljene jx>stave in počene drže, da, morda celo izkrivljene duše.
Smarčani bodo to groteskno komedijo predstavili velenjskemu občinstvu neposredno, potem, ko so z njeno uprizoritvijo na Borštnikovem srečanju v Mariboru dosegli izredno zanimanje in priznanje.	•
Vstopnice prodajajo v knjižnici Kulturnega centra »Ivan Napotnik« Velenje od petka 31. oktobra dalje.
Petek, 31. oktober — Krištof Sobota, 1. november — dan mrtvih
Nedelja, 2. november — Dušan k a Ponedeljek, 3. november — Just Torek, 4. november — Karel Sreda, 5. november — Sabina Četrtek, 6. november — Lenart
dežurstva
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
31. 10. 1980 dr. Kopitar (dnevni), dr. Kopitar (nočni)
1. 11. —2. 11. 1980 dr. Kopitar (dežurni), dr. Zuber in dr. Kosi (pom. dežurnega?
3. 11. 1980 dr. Lešnik (dnevni), dr. Zupančič (nočni)
VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI VELENJE
31. 10. — 6. 11. 1980 Franc Blatnik, dipl. vet., Velenje, Prešernova 22/e, telefon 852-253
ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
1. 11. — 2. 11. 1980 dr. Radenko LUBARDA, Stanetova 23/c, Velenje in dr. Danica BAKULIČ, Šer-cerjeva 13, Velenje
mali oglasi
Občinska gasilska zveza je pripravila tečaj za gasilce-strojnike. Udeležilo se ga je petindvajset gasilcev, petnajst mladih fantov paje ob koncu tedna požarne varnosti tudi uspešno opravilo izpite. Takšna oblika izobraževanja je vedno dobrodošla, saj strokovno znanje ob nesreči še kako prav pride.
(L. O.)
PRODAM globok, žameten italijanski otroški voziček modre barve. Vrnjačke Banje 1, stanovanje 58, Velenje. Tel. 851-834 vsako popoldne.
INŠTRUIRAM MATEMATIKO za I. in II. letnik srednjih šol. Telefon 850-732 od 14. — 15. ure.
STARE KNJIGE KUPIM. Valter Goltnik, Gaberke 45 Šoštanj.
PRODAM omaro dnevne sobe in kuhinjske elemente. Informacije vsak dan po telefonu 850-974.
UGODNO PRODAM opremo za steklarsko delavnico. Ivan Jevševar, Skale 103, Velenje.
POHIŠTVO ZA OTROŠKO SOBO ugodno prodam. Štajner, Jenkova 3, Velenje. Telefon 852-683 popoldne.


industrija gradbenega materiala
GRADNJA žaleč
SCHIEDEL MONTAŽNI DIMNIK
TEHNIČNE PREDNOSTI Troslojni montažni dimnik po sistemu SCHIEDEL je industrijsko izdelan gradbeni element, ki po svoji konstrukciji in kvaliteti uporabljenih materialov zagotavlja brezhibno delovanje in izredno trajnost. Okrogli preseK notranja šamotna cev in večslojna konstrukcija so temeljne značilnosti sistema.
-	okrogli presek zagotavlja: najugodnejši pretok dimnih plinov pri minimalnem preseku, ter najnižjih uporih, omogoča najlažje čiščenje
-	notranja šamotna cev je: ognjeobstojna, kislinoodporna, plinotesna, odporna na spremembe temperature in ima zadostno trdnost tudi za visoke dimnike
-	Večplastna konstrukcija omogoča: prosto dilatiranje v vseh smereh, poljubno
, izolacijo, visoko trajnost, enostavno montažo.
ŠIROKO PODROČJE UPORABE SCHIEDEL-YU-dimniki se uporabljajo za vse vrste goriv (trda, tekoča, plinasta), kakor tudi za razne moči kotlov od 5000 kcal/h pa do 8.000.000 kcal/h. Dimniki 0 13,5, 0 16 in 0 20 se uporabljajo tudi kot zbirni dimniki z več priključki v raznih etažah, kar predstavlja velike ekonomske prednosti.
Industrija gradbenega materiala GRADNJA ŽALEC UPRAVA ŽALEC
telefoni: (063) 710-740, 710-741, 710-719, 710-773 tele*: 33533 YU - SIGRAD
PROIZVODNJA, PRODAJA IN TEHNIČNE INFORMACIJE Latkova vas pri Preboldu
telefoni: (063) 722-027, 722-078, 722-089, 722-151, 722-144


REDNI KINO VELENJE
31. 10 — petek ob 18. in 20. uri BEG V ATENE — angleški akcijski; režija: George Cosmtos; igrata: Elliot Gould, Roger Moore
1. 11,— SOBOTA — FILMSKA PREDSTAVA ODPADE
2.	11. — nedelja ob 18. in 20. uri NEPREMAGLJIVA DVOJČKA — italijanska satira; režija: Ca-stellano; igrata: Adriano Celenta-no, Amanda Lear
3.	11.— ponedeljek ob 18. in 20. uri NEPREMAGLJIVA DVOJČKA — italijanska satira
4.	11. — torek ob 18. in 20. uri SLUGA SVOJIH GOSPODARJEV — italijanska komedija:, režija: Luigi Filippo D'Amico; igrata: Lando Buzzanca, Martine Broc-hard
5.	11. — sreda ob 18. in 20. uri SLUGA SVOJIH GOSPODARJEV — italijanska komedija
6.	11. — četrtek ob 18. in 20. uri SMER MEHIKA — ameriški vestem; režija: Jack Nicholson; igrata: Jack Nicholson, Mary Steen-burgen
KINO DOM KULTURE
3. 11. — ponedeljek ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE — KO-TORSKI MORNARJI — jugoslovanska drama; režija: Fric Borne-man; igrata: Peter Baničevič, Peter Božovič
6. 11,— četrtek ob 20. uri MLADA ŽENA — italijanska komedija; režija: Sergio Bergonzeli, igrata: Magda Konopka, Carlo De Meyo
KINO ŠOŠTANJ
1.	11. — sobota FILMSKI PREDSTAVI ODPADETA
2.	11. — nedelja ob 17.30 in 19.30 uri JEREM1AH JOHNSON — ameriški vestem, režija: Sidney Polack, igrata: Robert Redford, Josh Albee	._
3.	11. — ponedeljek ob 19.30 uri SLUGA SVOJIH GOSPODARJEV — italijanska komedija
5. 11. — sreda ob 19.30 uri BEG V ATENE — angleški akcijski
KINO ŠMARTNO OB PAKI
31. 10. — petek ob 20. uri JE-REMIAH JOHNSON — ameriški vestem
4. 11. — torek ob 19. uri NEPREMAGLJIVA DVOJČKA — italijanska satira
gibanje prebivalstva
GIBANJE PREBIVALSTVA MATIČNI URAD VELENJE POROKE:
Janez RAK, roj. 1959, avtomehanik iz Brezja in Olga LAMBIZER, roj. .1962, kuh. pomočnica iz Završ.
SMRTI:
Anton FIJAVZ, upokojenec iz Velenja, Tavčerjeva 7, star 77 let; Anton BRIŠNIK, upokojenec iz Skornega pri Šoštanju, star 72 let; Karol STROPNIK, upokojenec, iz Kavč 40, star 69 let; Rozalija VERKO, upokojenka iz Laz 29, stara 77 let.
Rudarsko
elektroenergetski
kombinat
Kadrovsko-splošni sektor Komisija za delovna razmerja OBJAVLJA dela in naloge
vo.»t,jr<
h- "TI '
ORGANIZIRANJE POSLOVNEGA SISTEMA
POGOJI:
—	visoka ali višja strokovna izobrazba organizacijske ali ekonomske smeri
—	2 leti delovnih izkušenj na delih in nalogah organiziranja poslovnega sistema.
Kandidati naj vložijo pismene prijave na objavo, z ustrezno dokumentacijo v 15 dneh od dneva objave na naslov: REK VELENJE, Kadrovsko splošni sektor. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri 15 dni po preteku objave.
RUDARSKI ŠOLSKI
CENTER
VELENJE
Kadrovsko socialni sektor
Na podlagi določil 22. čl. TZDR (Ur. I. SRS št. 24/77) ter sklepa komisije za medsebojna delovna razmerja TOZD Instalacije
OBJAVLJAMO potrebo po
PROJEKTANTU ELEKTRO NAPRAV
POGOJ:
—	elektro inženir, jaki tok
—	3 leta delovnih izkušenj
—	moralno-politična neoporečnost
Delo se združuje za nedoločen čas. Osebni dohodek je v skladu s pravilnikom o delitvi za OD v TOZD Instalacije.
,:••"' 5 v:' ; zjb^igog vonsžinbii.-iai^.-
Kandidati, ki Lpolnjujejo pogoje, naj oddajo pismene vloge z dokazili o izobrazbi na naslov: Rudarski šolski center Velenje, Prežihova 3, v roku 15 dni od objave v
časopisu.
5MREKH
MONTAŽNA GRADNJA
GORNJI GRAD Delavski svet v skladu z določili delovne organizacije
RAZPISUJE prosta dela in naloge
VODENJE RAČUNOVODSKO FINANČNEGA SEKTORJA
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje
—	visoka ali višja šolska izobrazba ekonomske smeri
—	4 leta delovnih izkušenj
—	organizacijske sposobnosti
Pismene prijave s kratkim življenjepisom naj kandidati skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 20 dni po objavi na naslov: Montažna gradnja Smreka, Gornji grad, p. o., 63342 Gornji grad z oznako ,,za delavski svet". Izbranemu kandidatu nudimo rešitev stanovanjskega problema — na voljo je novo trosobno stanovanje v Gornjem gradu.
Kandidate bomo obvestili o izidu razpisa v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
zahvalK
Ob smrti našega očeta
Antona Fi j avža
se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin, nam izrekli sožalje,
darovali vence, cvetje in pokojnika spremili na njegovi zadnji poti Hvala za skrb dr. Maji Natek, za pomoč Bertu Zavolovšku in vsem, ki so nam pomagali
v težkih trenutkih. Prav tako izrekamo zahvalo dekanu za opravljen obred
Žalujoči: žena Antonija in sin družino.
Vodili pa izgubili
Nogometaši Rudarja so v nedeljo gostovali v Vrbasu. Domov so se vrnili poraženi, saj so srečanje izgubili z rezultatom 2:1. Po besedah trenerja Krivošeja igralci že dolgo niso bili tako blizu najmanj točki kot prav na tej tekmi. Začeli so zelo dobro in tudi s strelom Du-bovine v 9. minuti povedli. V prvih minutah drugega:polčasa pa so gostje najprej izenačili, petnajst minut pred koncem srečanja pa dosegli še drugi zadetek.
,,Ne morem razumeti," je dejal v ponedeljek trener Krivošej, ,,da smo tako poceni zapravili vodstvo. Zaradi slabega položaja gostov na prvenstveni lestvici so igralci Vrba-sa začeli tekmo pod precejšnjim psihičnim pritiskom, saj so vedeli, da morajo zmagati, kajti v nasprotnem primeru bi si še bolj poslabšali položaj na lestvici. V prvem polčasu je bilo vse v naših rokah, v nadaljevanju pa smo zaradi nedisciplinirane igre nekaterih igralcev prejeli dva zadetka in ostali praznih rok. Poleg tega so naši igralci imeli tri Rrave prilike za zadetek, vendar jih niso izkoristili. Domačini so resda igrali nekoliko ostreje, kar je razumljivo, saj jim že sedaj gre za biti ali ne biti, vendar moramo krivca za poraz iskati v samem sebi."
V nedeljo gostuje v Velenju novinec v ligi AIK iz Bačke Topole. To moštvo je s svojo igro v letošnjem prvenstvu ugodno presenetilo, zato je pričakovati, da igralci Rudarja v nedeljo ne bodo imeli lahkega dela.
-sv-
V derbiju
točki Šmarčanom
Na igrišču v Šmartnem ob Paki je bil preteklo nedeljo derbi srečanje osmega kola v slovenski nogometni ligi. Srečali sta se enajsterici Mure in Smartna. Na zelo razmočenem igrišču so domačini izbojevali novi dve točki, saj so zmagali z rezultatom 3:2.
V prvem delu srečanja so Šmarčani popolnoma nadigrali goste iz Murske Sobote, zelo učinkoviti pa so bili tudi strelci, ki so kar trikrat zatresli nasprotnikova vrata.
Po odmoru pa so domačini nekoliko popustili, kar so nogometaši Mure spretno izkoristili in dosegli dva zadetka. Za Šmartno stra bila uspešna Hudarin in dvakrat Prašnikar. Nogometaši Šmartnega so na lestvici drugi z 12 točkami. V prihodnjem kolu pa bo v Celju štajerski derbi med nogometaši Kladivarja in enajsterico Šmartnega.
Za Šmartno so zaigrali: P. Podgoršek, Kregar, Kralj, A. Podgoršek. R. Frangeš, Podvra-tnik. Jandrok (Božičevič), Hudarin (Žalig), Kodre (Kopušar), Prašnikar. Hren.
Zelo slaba igra domačink
ekipo Novega mesta. Rezultat srečanja je bil 16:15(7:6).
Velenjčanke so bile nekoliko boljše nasprotnice, vendar so jim bile gostje vseskozi tesno za petami. Rokometašice Velenja so si zagotovile zmago tik pred žvižgom sirene, zmagoviti zadetek pa je dosegla Špoljarjeva. Po osmem kolu so igralke Velenja z 10 točkami na četrtem mestu. Jutri se bodo v prvenstvenem srečanju sestale v go-steh z ekipo Zameta.
V devetem kolu siovensue roKo-metne lige so igralci Šoštanja gostovali v Ljubljani in premagali ekipo Prul z rezultatom 18:15. Šo-štanjčani so zlasti dobro igrali v prvem polčasu, ki so ga dobili kar z osmimi goli razlike — rezultat 11:3. V drugem polčasu so nekoliko popustili, vendar zmaga ni bila vprašljiva.
Zadetke za Šoštanj so dosegli Potušek 3, Skornšek in Guček po 5, Rudi Lesjak in Javornik po 2 in Stvarnik 1.
Zaslužena
Kljub dobri igri šele osmi
Konec preteklega tedna je bil v Ptuju prvi turnir I. B skupine na-miznoteniške lige vzhod. Nastopilo je devet ekip. Zmagali so igralci Petovije Ptuj. velenjska ekipa Tempo pa je osvojila osmo mesto. Kljub slabi uvrstitvi so prikazali igralci Tempa dobro igro. Na drugem turniiju, ki bo v mesecu decembru? pričakujejo boljšo uvrstitev.
M. Jerič
zmaga
Igralke OK Ljubnega so ponovno presenetile z dobro igro, tokrat na gostovanju na Jesenicah. Premagale so domačo ekipo Jesenic, lanske članice druge zvezne lige, s 3:1 (15:11, 15:6, 3:15, 15:7). Ljuben-čanke so zlahka dobile dva seta, v tretjem setu pa jim je popustila koncentracija, a so vse zamujeno nadomestile v četrtem setu. Vse igralke zaslužijo pohvalo, saj so z izredno požrtvovalno in borbeno igro pokazale, da dozorevajo v dobre odbojkarice.
Darko Menih
Razočaranje v
Topolšici
V telovadnici osnovne šole Topolšica je OK Topolšica izgubila proti OK Polskava z 1:3. Gledalci so bili razočaranj nad igro domačinov. Gostje so v vseh elementih odbojke prekašali domače igralce, ki so le na trenutke zaigrali tako kot znajo; to je razvidno tudi iz setov: 14:16, 15:7, 8:15, 1:15.
D. M.
Memorial Evgena Kruleja
Tudi letos je sekcija za razvedrilo, rekreacijo in šport društva invalidov Velenje priredila za svoje člane rekreacijsko tekmovanje-avtora-lly s preiskušnjami kot so vožnja v spretnosti, kegljanje in streljanje z zračno puško v spomin prvemu predsedniku, ki je pred leti umrl, samo tekmovanje je bilo že osmo po vrsti.
Ob koncu leta se namreč na tem tekmovanju zberejo invalidi-vozni-ki in sopotniki, da preizkusijo svoje spretnosti v vožnji in drugih spretnostih. Letos je bilo tekmovanje izredno zanimivo, pokrovitelj REK — DO Plastika pa je poleg ZSS in AMD Velenje poskrbel za več ličnih pokalov. Tekmovanje je pripravil Jože Ocepek, izredno prizadevna pri pomoči in organizaciji pa sta bila tudi Ivan Slemenjak in Božo Tekavc. Na prireditvi sta bila tudi predsednik Zveze društev invalidov Slovenije Pavli Konrad in predsednik KO D1 celjske regije Franjo Zgajner^ ki sta izvedbo in organizacijo pohvalno ocenila. Rezultati: 1. Horvat, Bandalo, 2. Ma-šek, Hribernik, 3. brata Razgoršek, 4. Berlinger, Fidej, 5. Dolinšek, Ocepek. Najboljši par v spretnostni vožnji Brglez, Martinčič, najboljši strelec Stjepan Cerovec in najboljši kegljač Ivan Fink. Skupno je nastopilo 44 tekmovalcev.
-kih-
Decembra
Sola
alpskega smučanja
Zveza telesnokulturnih organizacij Velenje bo letošnjo zimo organizirala začetni in nadaljevalni tečaj smučanja za otroke od 1. do 4. razreda. Mladi smučarji bodo najprej nabirali moči in to po štiri ure na teden, skupaj pa 16 ur v telovadnicah v Šoštanju in Velenju, nato pa bodo imeli 7 dni šole smučanja na smučiščih v Šaleku in Zavodnjah. Šola smučanja se bo predvidoma začela v drugi polovici decembra, če bo takrat že sneg.
Zveza vabi mlade ljubitelje smučanja, da se vpišejo v tečaj, in sicer vsako sredo od 8. — 12. in od 13. — 16. ure ter ob petkih od 8. — 14. ure v prostorih zveze na Foitovi 2.
Vpisovali bodo do srede, 12. novembra. Celoten tečaj (4 tedne vadbe v telovadnici, 7 dni šole smučanja in prevozi na smučišče Zavodnje s karto za žičnico) stane 650 dinarjev.
Pevci iz Globasnice so zelo navdušili s svojimi glasovi
Dan Koroške
gl^*	Številka 42 (554) - 31. oktobra 1980
Veliko zanimanje
Pomemben kažipot sodelovanja
V avli doma kulture v Velenju so pretekli petek odprli razstavo »Koroška se predstavlja,« Razstava in kasnejša prireditev v dvorani doma, v kateri so se nam predstavili moški pevski zbor Kajuh iz Velenja in slovensko prosvetno društva iz Globasnice, in sicer njihov mešani pevski zbor Peca. moški pevski zbor France Leder-Lisičjak in folklorna skupina, je pomemben korak k še tesnejšemu turističnemu, kulturnemu in sploh medsebojnemu sodelovanju med Velenjem in Slovenci onkraj meje ali kot je ob otvoritvi dneva Koroške dejal predsednik občinske konference SZDL Velenje Tone Šeliga: Prizadevati si moramo, da bo ta prireditev pomemben kažipot v možnostih nadaljnega medsebojnega sodelovanja. Od vztrajnosti obeh strani pa bo odvisno, kakšne rezultate bomo želi. Prireditev »Koroška se predstavlja« je le uvod v to, kar želimo vsi skupaj doseči, da bi se bolje spoznali in se srečevali na pravih mestih, ko prihajamo na Koroško,« je sklenil svoj uvodni pozdrav Tone Šeliga.
Ob dnevu Koroške v Velenju in otvoritvi razstave so spregovorili tudi podpredsednik interesne skupnosti za turizem in trgovino Franc Rutar, tajnik te skupnosti Miha Zablatnik, podpredsednik narodnega sveta Koroških Slovencev in predsednik kluba slovenski občinski odbornik Filip Varaš ter predsednik turistične zveze Slovenije Leopold Krese.
Predstavniki turistične organizacije Južne Koroške so na razstavi, ki bo odprta do konca tega meseca, pokazali kakšna je njihova turistična ponudba, kaj izdajajo na področju časopisov in druge literature med drugim so izdali tudi dvojezični prospekt Južna Koroška, ki predstavlja turistične zanimivosti in sploh turistično ponudbo Podjune.
Na podoben način bodo skušali v prihodnje predstaviti celotno območje Južne Koroške.
»Koroški Slovenci smo vselej srečni, če lahko sebe predstavimo
v svoji domovini,« so med drugim dejali predstavniki koroških Slovencev na petkovi otvoritvi razstave in naslednji dan na pogovoru z novinarji. Povedali so, da v zadnjem času prihajal vse več turistov oziroma izletnikov na nakupe ali kot zimski turisti iz Slovenije pa tudi iz Jugoslavije v Avstrijo. Želeli bi. da bi se jih več ustavilo v njihovih krajih, saj so si zadali v zadnjih letih kot poglavitno nalogo gospodarsko krepitev njihove narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Resje. kot so dejali, da dvojezični del Koroške ne nudi tistih ugodnosti kot severni-nemški. da njihovi hoteli niso tako razkošni, so pa lepo určjeni in pri njih je doma prisrčnost in domačnost, saj naše turiste sprejemajo z odprtimi rokami in bratskim srcem. Dohodek turizma pa pomeni tudi na dvojezičnem ozemlju pomemben gospodarski dejavnik.
»Če bo moral ostati slovenski ponudnik zadovoljen le z redkimi gosti, se bo razlika v ppnudbi in seveda tudi v gospodarski moči s severnim delom Koroške in njenimi industrijskimi centri še povečala. Gospodarska šibkost slovenske narodne skupnosti pa kot vsi vemo,« je dejal Filip Varaš, »pogojujejo germanizacijo. Zato smo še '"liifo bolj veseli vsake
ponudbe in uresničitve sodelovanja na turističnem področju roja-kov iz matične države s Koroškimi Slovenci.« Pri tem so še posebej opozorili, da vsakdo, ki koristi usluge pri njih, s tem ne podpira njihovega življa le materialno, marveč prispeva tudi pomemben delež k povezanosti njihove narodne skupnosti z matičnim slovenskim društvom in njihovemu ponosnemu uporabljanju slovenske besede na Koroškem . V veliko moralno oporo pa jim bo tudi to, če bomo kot gostje med njimi uporabljali naš skupen slovenski materin jezik.
Kulturno turistično manifestacijo »Koroška se predstavlja« je pozdravil tudi predsednik turistične zveze Slovenije Leopold Krese in dejal, da se je treba vselej zavedati, da bodo prizadevanja naše manjšine onstran Karavank za ohranitev svoje samobitnosti, kljubovanja asimilaciji in raznarodovalnim pritiskom toliko uspešnejša, kolikor bolj bo gospodarsko močna. Zato je dolžnost turistične zveze Slovenije danes, da z vsemi svojimi silami pomaga ustvarjati te cilje na Koroškem, pa so možnosti sodelovanja na področju turizma zelo velike in povsem neizkoriščene.	S. V.
Otvoritev razstave
Uspel večer samorastnikov
V oktobrske prireditve občine Velenje se je vključil tudi Radio Velenje z večerom Samorastniki kulturnega parnasa. To je bil prvi tovrstni večer, s katerim smo želeli privabiti iz anonimnosti posameznike in skupine, ki si ob učenju in delu najdejo ali vzamejo čas tudi za ljubiteljsko kulturno delo.
Čeprav z obiskom poslušalcev v dvorani nismo bili najbolje zadovoljni, saj smo jih pričakovali več, pa tistim, ki so prišli, gotovo ni bilo žal. Preživeli so lep večer, v katerem so nastopili trije vokalno instrumentalni ansambli, sedem kitaristov, trije pesniki, pianistka, harmonikar in solo pevec. Bili so
Brata Virtič iz Velenja sta igrala na kitari in orglice
različnih starosti in poklicev od učencev do upokojencev. Najstarejšemu med njimi je bilo skorajda že 79 let. Prireditev je najbolje pokazala, da je med našimi delovnimi ljudmi in občani resnično veliko zanimanja za ljubiteljsko kulturo, da je med nami še veliko talentov, ki jih doslej nismo poznali in jim bomo v prihodnje še radi prisluhnili.
Prireditev ni bila tekmovalnega značaja, saj smo želeli vsakomur omogočiti nastop. Najlepša nagrada nastopajočim je bil iskren aplavz v dvorani. Na prvem večeru Samorastniki kulturnega parnasa je bila izrečena tudi želja, da bi ta prireditev postala tradicionalna, le čas oziroma datum bo treba najbrž najti bolj zanimiv. Vse nastopajoče smo posneli na magnetofonske trakove in jih bomo predvajali v naših oddajah Radia Velenje. Upamo pa, do bomo do prihodnjega leta le dobili potrebne napravi, da bomo lahko prireditev neposredno prenašali na valovih velenjske radijske postaje.
S. Vovk
Tesna zmaga
V severni ligi II. ZRL so rokometašice Velenja v dvorani OŠC v Žalcu osvojile obe točki v tekmi z
Na osnovni šoli Štirinajste divizije je pionirska organizacija pripravila tudi letos že tradicionalo razstavo jesenskih pridelkov in gozdnih sadežev. Letošnjo razstavo so poimenovali Človek naravi-narava človeku. Učenci in učitelji so zbrali veliko jesenskih pridelkov, prikazali pa so tudi, kako se ti skladiščijo oziroma konzervirajo preko zime.
V slovenski rokometni ligi je bilo preteklo nedeljo na sporedu 9. kolo. Rokometašice Šmartnega so na domačem igrišču igrale neodločeno z ekipo Branika — rezultat 16:16. (9:9).
Domačinke so v tem srečanju prikazale zelo slabo igro. Gostje so vodile tudi že s štirimi zadetki. Proti koncu srečanja pa so Šmarčanke uredile svoje vrste in rezultat izenačile. Do sedaj so zbrale 13 točk in šo na lestvici pete. V prihodnjem kolu gostujejo Šentjernej.
Za rokometno ekipo Šmartnega so nastopile: T. Tanjšek. Jordan, J. Tanjšek. Meh 4. Ostojič, Krevzelj, Omladič 5, Šverc 3, Urankar 2. Bole 2, Tajnik.