49
Kmetijstvo.
Čistost hlevov.
Ko so pred tremi leti v Heidelbergu zborovali nemški prirodoznanci in zdravniki, so se izrekli po svojih lastnih skušnjah, da se. skoro po nobeni stvari tako hitro ne razširjajo bolezni, kakor po mleku. Posebno tuberkuloza ali sušica se močno razširja z mlekom. Ljudje, ki vživajo mleko tuberkuloznih krav zbole za to boleznijo. Francoski zdravnik Vernet se je prepričal, da večina otrok, ki pomrjejo v Parizu za tuberkulozo, si je to bolezen nalezlo z vživanjem mleka tuberkuloznih krav. Be-rolinski profesor Koch je pa dokazal, da se da bolezen s tuberkulozne krave prenesti na človeka. Nevarnost je tem večja, ker se večkrat kravi niti ne pozna, da je bolna.   Mleko od suhih  bolnih krav je nevarnejše, nego
od debelih. Najnevarnejše je, če je krava bolna na vimenu.
Pokazalo se je, da krave posebno bolehajo za tuberkulozo v nesnažnih in pa nezračnih hlevih. Krave, ki so zmiraj v hlevu, tudi raje in hitreje bolehajo za tuberkulozo, ravno tako kakor ljudje, ki veliko sede. Zaradi tega je pa treba posebno gledati na zdrave hleve, kjer imajo živino-v hlevih. Skrbeti se mora pred vsem za dober odtok gnojnice in gnoj naj se pogostem izkidava iz hleva. V hlevu mora biti za vsako hravo 20 m3 prostora.
Prostor na hlevih, kjer je seno spravljeno, mora biti s trdnim stropom ločen od spodnjih prostorov, tako da ne morejo plini  iz hleva do sena, ko   bi bil  zrak v
v
hlevu okužen od kake bolne krave. Ce strop ni nepro-diren, se lahko seno okuži in potem lahko oboli vsa živina. Zaradi tega ne sme iz hleva do prostorov, kjer je seno spravljeno, biti nobenega neposrednega vhoda. Napačno je/da imajo v več krajih napravljene luknje, skozi katere polagajo živini. To je sicer res pripravneje, ali škodljivi plini lahko okužijo seno in razširijo kako bolezen, katera živinorejcu gotovo več škode napravi, nego je pa ima koristi od sicer priležne naprave. Skrbeti je pa tudi za zadostno število prevetrovalnih predorov in oken. Z eno besedo skrbeti je treba pred vsem za snaž-nost in prevetrovanje. Kateri gospodar se bode potem ravnal, sme pričakovati, da se tuberkuloza ne bode preveč širila mej njegovimi kravami. Ako pa le opazi, da je kaka krava  tuberkulozna, odstrani  naj jo od druzih.
Nekaterniki celo priporočajo, da bi živinozdravniki in drugi zdravstveno policijski organi nadzorovali hleve, da bi bili dovolj snažni in zračni. Pri nas se to seveda lahko  izvršiti ne da, ker še nemarno  zadostnega  števila
v
živinozdravnikov. Želeti je pa, da umnejši živinorejci pouče druge. Morda se bode dalo semtertja z lepo besedo in dobrim svetom ravno toliko doseči, kakor s strogimi policijskimi naredbami.
Za tuberkulozo pa ne bolehajo le goveda, temveč tudi druge živali, zato je pa tudi pri drugih živalih ravno tako gledati na snažnost in sveži zrak. Posebno pri prašičih se tudi zelo opazuje ta bolezen, najbrž je temu krivo to, da se na snažnost in zračnost svinjakov najmanj gleda. Nekateri še celo mislijo, da se v nesnažnih in za-duhlih hlevih prašiči hitreje rede. Konj in ovca sta malo manj podvržena tej bolezni, pri kozah se pa dosedaj še ni opazila. Pri teh živalih se bolezen najbrž zaradi tega manj prikazuje, ker mnogo žive zunaj na svežem zraku, gotovo mnogo več nego krave in prašiči, katere imajo mnogi zmirom v zaduhlih hlevih. Tudi so živali, ki se mnogo premikajo raznim boleznim manj podvržene. Seveda iz tega naj nikdo nikar ne sklepa, da so za konje, ovce in koze dobri tudi že umazani in zaduhli hlevi, kajti pri človeku in živalih velja pravilo, da je snažnost in dober zrak glavni pogoj zdravju.