6 SODOBNA PEDAGOGIKA 5/2009 Janko Mur{ak Uvodnik Vsebino leto{nje dvojezi~ne {tevilke Sodobne pedagogike sta narekovala hiter razvoj in kvalitativno preseganje obstoje~ih re{itev na celotnem podro~ju vzgoje in izobra`evanja v zadnjih letih. V dosedanjih {tevilkah leto{njega letnika smo v vsaki obravnavali posami~ne tematske sklope. Za~eli smo s konceptualnimi razmisleki o sistemu vzgoje in izobra`evanja, nadaljevali s problematiko odnosa mladih do medijev, se osredoto~ili na problematiko pred{olske vzgoje v vrtcu in kon~ali s {tevilko, ki je prvi~ pri nas z razli~nih vidikov osvetlila problematiko homoseksualnosti in {ole. Zadnja {tevilka s svojo mozai~no zgradbo pa vsebuje aktualne teme z razli~nih podro~ij. Za~enjamo s temo o filozofiji in dr`avljanski vzgoji, sledi razprava in {tudija primera o izobra`evanja romskih otrok, nadalju- jemo z analizo pojavljanja zlorabe otrok v {oli in v dru`ini, ki so jo opravili na Hrva{kem, in z analizo odnosa med spolom in uspe{nostjo u~encev, kot se ka`e pri nas, opravljeno s pomo~jo podatkov, pridobljenih na podlagi mednarodne raziskave PISA. Sledita opis in primerjava doma~ih in tujih re{itev s podro~ja varovanja otrok na domu v odnosu do vzgojno-varstvenih dru`in in vrtcev. Kon~ujemo z analizo vloge izobra`evanja pri reprodukciji dru`benih neenakosti in razpravo s podro~ja didakti~ne teorije. V razpravi o odnosu med filozofijo za otroke in dr`avljansko vzgojo avtor M. [imenc poka`e, da lahko filozofija pomembno prispeva k dr`avljanski vzgoji. To velja posebno v situacijah razvoja kriti~nega mi{ljenja in vrlin, ki so povezane z deliberativno demokracijo – pojem avtor podrobno osvetljuje s pomo~jo rele- vantnih avtorjev – ~eprav sama ne zajema celotne dr`avljanske vzgoje, pa~ pa jo celo predpostavlja. Obravnava osebno, dru`beno in dr`avno raven, ki jo mora vsebovati realisti~no zasnovana dr`avljanska vzgoja, in posebej poudarja tudi delovanje na vseh treh ravneh, kar je povezano s participacijo, katere vloga je {e posebej izpostavljena. Besedilo je namenjeno teoretski razjasnitvi in je hkrati temelj, na katerem lahko u~itelji in vzgojitelji utemeljijo svoje vzgojno delo na podro~ju dr`avljanske vzgoje. [olanje romskih otrok je izjemno aktualna tema v ve~ini evropskih dr`av, ki si na razli~ne na~ine prizadevajo za re{itve, ki bi omogo~ale ustrezno upo{tevanje zna~ilnosti romske populacije in njeno dru`beno integriranost. Po opisu razli~nih dobrih praks v Evropi si avtorica S. Gomboc zastavi nekaj izhodi{~ za aplikacijo teh praks v slovenski {olski sistem in izpelje re{itve, s katerimi bi bilo mogo~e dose~i omenjene cilje. Na podlagi analize primera – relativno uspe{nega {olanja romskih otrok v osnovni {oli I v Murski Soboti, ki jo obiskuje precej romskih u~encev – prika`e zna~ilnosti metod in oblik dela z u~enci Romi, predlaga re{itve v zvezi s slabim znanjem materin{~ine, prika`e pomen vpeljevanja romskih pomo~nikov, opi{e na~ine sodelovanja s star{i in princip uresni~evanja na~ela pozitivne diskriminacije pri {olanju romskih otrok. Opisani uspe{ni primer je hkrati tudi zgled, kako je mogo~e v drugih okoljih, kjer `ivijo romski u~enci, spodbujati njihovo {olanje in dru`beno integracijo. Pri tem posebej poudarja Uvodnik 7 vpeljavo tako imenovanih »romskih vsebin« za vse u~ence pa tudi mo`nosti iz- birnih vsebin z romsko tematiko, ki obsega tudi u~enje romskega jezika za tiste, ki jim ta ni materin{~ina, opozarja pa tudi na pomen identifikacije nadarjenih romskih otrok in potrebo po u~nih pripomo~kih za romske otroke. Predvsem pa opozarja na nujnost vpeljave romskih pomo~nikov in koordinatorjev ter urejanje pravic Romov na nacionalni ravni, podobno kot je urejen polo`aj narodnostnih manj{in v Sloveniji. Zlorabe otrok v {oli in dru`ini so tema hrva{ke avtorice V. Bili}, ki je na podlagi obse`ne empiri~ne raziskave na Hrva{kem ugotovila, da je telesno in ~ustveno zlorabljanje otrok vse prepogosto tako v {oli kot v dru`ini in v medvrstni{kih od- nosih, pri tem pa tudi ugotavlja, da se zlorabe pogosteje dogajajo v dru`ini kot v {oli. V analizo je vklju~eno telesno in ~ustveno zlorabljanje, na podlagi podatkov pa je mogo~e sklepati na pozitivne u~inke zakonskih predpisov in drugih ukrepov pa tudi ve~je senzibilizacije u~iteljev, na manj{o pogostost zlorab v {oli – tega pa ni mogo~e trditi za dru`ino. Avtorica posebej opozarja tudi na vpliv nedopustnih tradicionalnih vzgojnih prijemov v dru`ini, ki so tudi posledica kulturno pogoje- nih stereotipov. To velja posebno za vzgojo deklet, ki so pogosteje kot de~ki `rtev ~ustvenega zlorabljanja. Razlike med de~ki in deklicami zaznava tudi M. [traus, ko primerja uspe{nost dijakov in dijakinj na podlagi podatkov o bralni, matemati~ni in naravoslovni pismenosti, ki so jih zbrali z raziskavo PISA 2006. Rezultati ka`ejo, da so razlike med spoloma za vse programe skupaj druga~ne kot razlike med spoloma, gledano lo~eno po programih, to pa je avtorici podlaga za razmislek o spodbujanju bolj uravnote`ene spolne strukture po programih izobra`evanja na srednji stopnji. Pri tem pa je treba upo{tevati tudi {ir{i dru`beni kontekst in opraviti razmislek o funkcijah in ciljih srednje{olskega izobra`evanja v Sloveniji s posebnim pogledom na razmerje med splo{no izobrazbo in specifi~nim znanjem. Mozai~no zgradbo tokratne {tevilke nadaljuje z razprava o posebni obliki varstva pred{olskih otrok – varovanje otrok na domu – ki jo od leta 2008 v Slo- veniji ureja Zakon o vrtcih. S pomo~jo primerjalne analize re{itev na podro~ju varovanja otrok na domu v dr`avah, ki imajo s Slovenijo primerljiv sistem insti- tucionalne pred{olske vzgoje (Danska, Finska in [vedska), je prikazano, da so z re{itvijo varovanja otrok na domu, ki ga poznajo v teh dr`avah – vsaj kar zadeva vsebino dejavnosti – primerljive v Sloveniji uzakonjene vzgojno-varstvene dru`ine. Varovanje otrok na domu namre~ pri nas ne poteka po javnoveljavnem programu in tako ne zagotavlja otrokom intencionalne pred{olske vzgoje po javnoveljav- nem programu, kar je za avtorico vpra{ljiva re{itev, saj potrebujejo otroci med odsotnostjo svojih star{ev ve~ kot samo varstvo. V prispevku P. Kelava pa je v ospredju povsem druga problematika. Avtorica se spra{uje o vlogi izobra`evanja pri ohranjanju dru`benih neenakosti in ugotav- lja, da le-to prispeva k njihovi reprodukciji. Podatki, ki jih je uporabila, ka`ejo tudi, da se dru`bena neenakost v Sloveniji hitro pove~uje. Slika izobra`enosti prebivalstva in z njo povezano vklju~evanje v nadaljnje izobra`evanje pa sledi zakonitostim trga: kdor ima ve~ sredstev, si lahko izobra`evanje kupi, tako za~etno kot nadaljnje izobra`evanje pa je te`je dostopno tistim, ki imajo ni`je dohodke ali 8 SODOBNA PEDAGOGIKA 5/2009 Janko Mur{ak pa so iz dru`in z ni`jim socialnim statusom. S tem dokazuje, da tudi izobra`evanje ni imuno pred neoliberalno logiko, ki akumulira bogastvo in izkori{~a revne. Na podlagi tega izpelje ustrezno kritiko neoliberalizma. Zadnje je besedilo B. Horvat, ki se loteva obravnave igre vlog z vidika didakti~ne teorije, posebno kriti~no z njeno opredelitvijo kot metode izkustve- nega u~enja. Hkrati problematizira njeno umestitev med u~ne metode, saj se ji to z vidika teoretske utemeljitve koncepta u~nih metod v didakti~ni teoriji zdi sporno. Izhaja iz analize koncepta izkustva, ki v opredelitvah igre vlog sicer ni jasno opredeljeno, vendar ga definicije povezujejo s ~utnim in ~ustvenim izku{anjem oziroma z do`ivljanjem ter z neposredno izku{njo. Opozarja na to, da je v vzgojno-izobra`evalnem procesu spoznavanje posredno, pa tudi na to da razumevanja dejavnosti v u~nem procesu, ne gre ena~iti z u~en~evo aktivno vlogo pri pouku, saj je ta odvisna predvsem od njegovega umskega delovanja. S tega vidika problematizira tudi interpretacije, ki izhajajo iz podmene, da je za t. i. »tradicionalni« pouk izkustvo nepomembno, in v skladu s tem dokazuje, da je subjektivno izkustvo podstat vsakega spoznavnega procesa. Vse to zahteva teoretsko refleksijo in ustrezno umestitev igre vlog v didakti~no sistematiko in obstoje~e didakti~ne koncepte. S tem kon~ujemo predstavitev vsebine leto{nje dvojezi~ne {tevilke Sodobne pedagogike. Prepri~ani smo, da bo prav njena mozai~na zgradba pritegnila k branju veliko bralcev z razli~nih podro~ij vzgoje in izobra`evanja in da bodo ti na{li v njej spodbude za svoje prakti~no delo, predvsem pa mo`nosti za njegovo teoretsko refleksijo. Verjamemo tudi, da objavljena besedila ustrezno predstavljajo razvoj teoretske misli na podro~ju pedagogike in andragogike tudi tistim, ki se zaradi jezikovnih ovir z besedili avtorjev iz na{ega prostora redkeje sre~ujejo. Dr. Janko Mur{ak, urednik