Poštnina plačana v gotovini. Leto XXII. Upravništvo in uredništvo »DOMOVINE« Ljubljana, Knafljeva ul. št. 5. II nadstrop., telefoni od 3122 do 3126 Račun poštne hranilnice, podruž. v Ljubljani št. 10.711. „ Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9, polletno 18, celo- fan 21121 VC9k PPtftPk letno 36 din; za inozemstvo razen Amerike: četrtletno 12, 1£I1 •„;• 1 • '"Maribor, aprila ■■ ■■■ Živahno povpraševanje po lesu v zadnem času-je povzročilo, da se je . les podražil. Lastniki obširnih gozdov na Pohorju i-n Kozia-ku imajo po hudih časih spet boljše dni Po kozjaških in pohorskih gozdovih je spet zapela, sekira Gozdni delavci in drvarji so zaposleni od zore do mraka Najboljšim vrstam lesa. ki je potreben predvsem za izde,-lavo pohištva, so se dvignile cene za 10—100 odstotkov Slabše vrste lesa pa so se podražile. za do 25 odstotkov Kupčija ie v pot- nem razmah«.'1 Mnogi gospodarji, ki-^SO MK*že na robu poloma, se bodo zdaj opomogli Motijo pa to zadovoljivo sliko nekatere sence. Omeniti je predvsem delavce." Res so prišli do kruha in zaslužka tudi brezposelni, toda ' njih mezde kljub čedalje živahnejši kupčiji ostajajo nespremenjene, čeprav draginja narašča. Zlasti na Kozjaku slabo plačujejo delavce. Naj se ta zadeva pravično uredi, kar odločno terjajo tudi naše nacionalne koristi Naš obmeini delavec ne sme biti izkoriščan! so prebivalci evropskega severa Prebivalci severnih dežel ne pripadajo samo germanski rasi Na Finskem in na severu Švedske in Norveške žive Laponci in Finci, oddaljeni sorodniki Madžarov Pripadnike te rase je spoznati po zašiljenih spodnjih delih obraza in po močnih ličnih kosteh ali pa vsaj očesnih odprtinah, ki so zarezane pod čelom nekoliko poševno Videti pa je med njimi tudi precej mešancev. Ljudje, ki žive na evropskem severu, predvsem kmečko prebivalstvo, ne ljubijo mestne tesnobe V Skandinaviji (Norveški in Švedski) je celo malo vasi in naselij v našem smislu, temveč stremi vsak severnjak za tem, da si postavi svoj dom kje na samem Tako vidimo po Norveški in Švedski nešteto kmečkih dvorcev, okrog katerih so nanizana gospodarska poslopja Tako žive veleposestniki kmetje in tudi preprosti kmečki zakupniki Takšen način življenja vzgaja močne in ponosne ljudi, ki se odlikujejo po marljivosti poštenosti in resnicoljubnosti Pri večini severnjakov, ki so navadno na glasu kot zelo hladni ljudje, opazimo nasprotno veliko čustvovanie Pri vseh severnih prebivalcih se opaža močna povezanost s prirodo Norvežani so izvrstni mornarji. Prebivalci na obali so po večini marljivi ribiči Kakor hitro se začne umikati zima, zažive stotine ribiških vasi ob fjordih (zalivih) in ob odprtem morju. Duhovno življenje teh tako prirodno živečih narodov se zmerom znova pomlajuje ob zemlji in njenih lepotah Iz severnih dežel so stopili v svet številni pomembni možje, pes- niki, slikarji in raziskovalci, ki so priborili severu Evrope veliko slavo in ugled V socialnem življenju severnih rodov se uveljavljata dve nasprotstvi Na eni strani vidimo čustveno domovinsko ljubezen ljudi, ki pre-žive na svojem koščku zemlje vse svoje življenje. ne da bi sploh pogledali v svet. kajti njim predstavljajo svet globoke doline in krasni fjordi, na drugi strani pa vidimo ne-utešno hrepenenje v daljavo, smisel za pustolovščine in veselje do potovanja Še pred leti so prav severne dežele dajale velik odstotek izšeliencev v Ameriko Družinsko življenje v vseh severnih deželah je naravnost vzorno. Zena uživa vsepovsod veliko spoštovanje in predstavlja tudi središče družine. Življenje je v vseh teh demokratičnih deželah lepo. Takšni so ljudje na evropskem severu, ki jih je te dni usoda potegnila brez njihov® krivde v vojno vihro. Vzeti so morali v roke orožje, o katerem so mislili, da iim ga ne bo treba več držati v rokah Proti tihotapljenju konj v tišino »Službeni list dravske banovine« je objavil 24. aprila naredbo banske uprave o pri* javljanju konj na območju srezov Ljubljane, Logatca. Kočevja. Novega mesta Črnomlja, Krškega in Brežic Ta naredba je bilac izdana, da se prepreči tihotapljenje koni in da se zaščitijo državnoobrambne in narodnogospodarske koristi. Naredba določa med drugim: Vsi, ki imajo v navedenih okrajih lastne ali tuje konje, iih morajo najkasneje v treK dneh po uvel javi jenju; te naredbe brez izjeme prijaviti pristoini občini, kjer je koni nastanjen. Prijava mora vsebovati rodbinsko in rojstno ime lastnika odnosno posestnika konja, n:egovo bivališč" (kraj. hišna številka občina. srez), opis konja (spol. starost, pasma, barva, znaki, višina, posebna znamenja), ali je konj spoznan kot sposoben za Vojaško službo, ali je vpisan v vojaškem seznamu,' naposled način, kako je konj prišel v last ali posest (če je. bil koni kupljen, ie navesti številko živinskega potnega lista in oblastvo, ki ga je Izdalo) Vsako posestno spremembo, ki nas+ane z nakupom, prodaio. žrebljenjem. pozivom ali na katerikoli drug način. rp°ra lastnik ali posestnik javiti pristojni občini najkasneje v 24 urah in hkratu navesti, iz katerih raž-. logov ie sprememba nastala. Prekrški teh predpisov se kaznujejo po ."iVnu 69 zakunp o notranji upravi z globo od 10 do 1000 din. odnosno če se globa ne piača v določenem roku. z zaporom od enega' do ?P dni. Kazensko postopanje vrse v vseh' primerih prvostopna občeupravna oblastva. Z gornjo kaznijo se kaznuje ne glede na to, aii spada deid^it pod odredbe drugih kaj-;.-skih predpisov "ctor tihotapi konie tet državno mejo. kdor to poskuša ali kdor drugemu pri tihotapstvu konj kakorkoli pomaga ali daje tihotapcem s konji stanovanje ali skrivališče, ali daje prostore ali skvivaVšča za konje, namenjene za tihotapstvo Poslednji člen naredbe določa, da doti na-tedba obvezno moč osem dni oo objavi v »Službenem listu« to ip 2 maia VZDIH MOŽA »Sam vrag ve. zakaj potrebuje moja žena toliko denarja! Pije ne. kadi ne, malo poj6, ne oblači se skoro nič, z ženskami ji pa tudi ni treba zapravtiati denarja . « DOMOVINA" kliče: Plačajte naročnino! Pomlad je tu. Dela na polju in vrtovih se prično, ^ato opravite svojo naročniško dolžnost najlažje sedaj, ko Vam še pripušča čas. Kdor nima še naročnine plačane za prvo nolletje, naj nakaže nemudoma po položnici vsaj tolik znesek, da bo imel naročnino plačano do 30. inniia. To je najmanj kar mora uprava lista terjati od vsakega naročnika. Kdor ima še zaostanek tz preteklega leta. naj plača toliko več, ker pri teh bomo drugače v najkrajšem času s pošiljanjem lista prenehali. Položnice so bile pred kratkim časom razposlane, komur se pokvari ali jo izgubi, naj piše na upravo, ki mu bo takoj poslala drugo. Ne pozabite torej izpolniti svoje naročniške dolžnosti. J A 1iT A Politični .......... Balkanski dopisnik »Basler Nachrichten« objavlja obširno razpravo o pomenu upostavi-tve odnošajev med Beogradom in Moskvo. Dopisnik ocenjuje ta čin kot dokaz, da vodi Jugoslavija ne glede na pritisk iz enega in drugega tabora docela samostojne politiko. ugoslavija je s tem na nedvoumen način po-azala, da hoče sama gospodariti v svoji hiši tako v političnem kakor v gospodarskem pogledu. Vse tudi kaže, da se je notranja sloga v Jugoslaviji zelo okrepila. Minister dr. Krek je na nedavnem shodu v Trbovljah izvajal med drugim: »Glede notranje politike omenjam, da urejujemo zdaj banovino Hrvaško. Samouprava Slovenije nam bo potem padla kot zrelo jabolko v roke, ker bo vsa država na široki samoupravni podlagi. V današnjih prilikah, ko je treba vso pozornost obrniti na zunanjepolitične dogodke, Slovenci, ki smo doprinesli že toliko žrtev za slogo vseh Jugoslovanov, ne silimo k prehitremu uresničenju naše slovenske 6amouprave.« Minister je utemeljil to stališče s potrebo, da 6e tudi na zunaj čim bolj pokaže povezanost Slovencev z Jugoslavijo in se onemogočijo vsi računi, ki bi se mogli delati na osnovi samoupravnih stremljenj, češ da je kdo med nami, ki bi hotel te vezi zrahljati. Dr. Krek je izrecno poudaril, da Slovenci ne bodo zahtevali svoje samouprave poprej, dokler ne bo končana zdajšnja vojna. Kakor poročajo iz Moskve se gospodarska pogajanja med našim in sovjetskim odposlanstvom v redu razvijajo in kaže sovjetska Rusija popolno razumevanje gospodarskih stremljenj Jugoslavije. Nafte odposlanstvo pod vodstvom dr. Milorada Djordjeviča je ob prihodu v Moskvo pozdravil pomočnik ljudskega komisarja za trgovino s tujino Kuharov. Poleg njega so bili na postaji še razni drugi ruskii odličniki. Kmalu nato je sprejel naše odposlance ljudski komisar za trgovino s tujino Mikojan. Pogajanja so se začela 25. aprila in se je na prvi seji vodja našega odposlanstva zahvalil Mi-kojanu za prisrčen sprejem in pozornost. Na prvi seji se ie vršil razgovor o načinu pogajanj, pri čemer je Mikojan naglasil potrebo trgovinskih odnošajev med Jugoslavijo in Rusijo v obojestransko korist. Na nadaljnih sejah so pogajanja v redu potekala. Dne 26. aprila je naše odposlanstvo prisostvovalo predstavi opere »Pikore dame« v spremstvu zastopnikov komisariata za trgovino s tujino Nemški listi v ponedeljek ponovno nagla-šajo, da je nepotrebna bojazen razširitve vojne na Balkan. Nemčija po splošnem zatrjevanju nemškega časopisja na Balkanu nikogar ne ograža. Glede stališča Italije piše moskovski list »Trud«, da je Italija zelo vznemirjena zaradi možnosti razširitve vojne na Balkan. Kakor pravi list, v Moskvi resno dvomijo, da bi Italija čisto odkrito prešla v nemški tabor. V Moskvi bolj prevladuje mnenje, da bo Italija skušala za svojo nevtralnost doječi čim večje koristi. Po zadnih vesteh iz Berlina in Rima pa je videti razmerje Italije do zaveznikov slabše. Tako je imel Ansaldo, ravnatelj lista »II Telegrafo«, glasila zunanjega ministra grofa Ciana, po radiu govor, namenjenem italijanski vojski, in je v tem govoru izrekel med drugim željo po zmagi nemške vojske. Nemogoče je, je nadalje izvajal, da bi se mogla Italija še dolgo izogibati sodelovanja v znajšni vojni. Prav tako je nemški minister dr. Ley poudaril v svojem govoru italijanski fašistični mladini, ki je obiskala Nemci- pregled jo, potrebo složnosti med Italijo in Nemčijo, ker imata obe državi iste sovražnike: Francijo in Anglijo. Po vesteh iz Norveške so Nemci nekaj napredovali, vendar kaže, da je položaj v glavnem ustaljen. Zavezniki in Nemci tekmujejo, kdo bo poprej spravil na Norveško čim večjo vojsko. Kakor pišejo švicarski listi, bo Norveška torišče za preizkušnjo moči obeh vojskujočih se taborov. Pri Dombasu se vrše hudi boji. Razen tega so bili zadne dni neprestani letalski spopadi, ki terjajo precejšne žrtve na obeh straneh Norveški mesti Namsos in Steinkjer so nemška letala silno poškodovala. Na bojišču okoli Narvika se ni nič posebnega zgodilo. Proga Dombas—Stoeren je po vesti iz Londona v zavezniških in norveških rokah. — Na zapadnem bojišču pa je bilo, kakor običajno, skoro čisto mirno. Gospodarstvo Tedenski tržni pregled SIROVE KOZE. V Kranju: goveje 14 do 16, telečje 18, svinjske 8 do 9; v Radovljici: goveje U do 15, telečje 16, svinjske 13; v Lendavi: goveje in telečje 12; v Celju: goveje 16, telečje 16 do 18, svinjske 10 do 12 din za kg. VOLNA. V Kranju: neoprana 24 do 28, oprana 34 do 38; v Radovljici: neoprana 40, oprana 45 din za kg. KROMPIR. V Kranju 200 do 225, v Radovljici 250, v Celju 230 do 250 din za 100 kg. SIROVO MASLO. V Celju 28 do 30, v Šmarju pri Jelšah 36 do 40, v Lendavi 26 do 30, v Kranju 36 do 42, v Radovljici 40 din za kg. GOVED. Za kg žive teže so se prodajali v Kranju: voli I. po 9, II. po 8.25, III. po 7.75; telice I. po 9, II. po 8.25, III. po 7.75; krave I. po 7.50, II. po 7, III. po 6.25, teleta I. po 8.50, II. po 7.50 din. SVINJE. Za kg žive teže so se prodajali: v Kranju: špeharji po 12 do 13.50, pršutarji po 11 do 12, v Radovljici špeharji po 13, pršutarji po 10 do 11, v Lendavi: pršutarji po 7 do 10, v Šmarju pri Jelšah špeharji do 13, pršutarji do 11; v Celju: špeharji po 13 do 14, pršutarji po 10 do 12 din. KRMA: V Kranju: lucema 150, seno 125 do 150, slama 75, v Radovljici: seno 100, slama 50, v Ptuju: seno 150 do 200, slama 45 do 50, v Šmarju pri Jelšah: seno 100, slama 50, v Celju: lucerna 120, seno 100, slama 50 din za 100 kg. VINO. Pri vinogradnikih se je dobilo: v šmarskem okolišu navadno mešano vino po 3.50, finejše sortirano pa po 6.50, v celjskem okolišu: navadno mešano vino po 4, finejše sortirano po 6, v lendavskem okolišu: navadno mešano po 3.50 do 4.50, finejše sortirano po 5 do 7 din za liter. Sejmi 6. maja: Št Gotard, Laško, Črna, Poljčane, Murska Sobota, Novo mesto, Toplice, Brežice, Rajhenburg, Vinica, Črenšovci, Ormož, Kranj, Tržišče (Sv. Trojica), Stična, Veržej; 7. maja: Šmarje (ljubljanski srez), Maribor, Rakičan, Ptuj; 8. maja: Zerovnica (Cerknica), Polje; 9. maja: Turnišče, Velike Lašče, Vesela go- ra, Dravograd. Vrednost denarja - Na naših borzah smo dobili 29. aprila v devizah (prve številke pomenijo službene tečaje, druge v oklepajih pa tečaje na svobodnem trgu): 1 angleški funt za 154.80 do 158 (za 191.26 do 194.46) din; 100 francoskih frankov za" 87.45 do 89.75 ZAVITKA Kneippove SLA0NE KAVE TVORI DRAGOCENI P R A 2 E NI SlA D NI SLADKOR (za 108.10 do 110.40) din; 1 ameriški dolar za 44.25 do 44.85 (za 54.80 do 55.20) din; 1 holandski goldinar za 23.49 do 23.87 (za 29.02 do 29.40) din; 1 belgijsko belgo za 7.47 do 7.59 (za 9.23 do 9.35) din. Nemške klirinške marke so bile po 14 80 din. Vojna škoda se je ponujala v Zagrebu po 430 din. Drobne vesti = Pocenitev mehkega lesa. Zadnje čase so padle cene mehkemu lesu na domačem tržišču za okoli 10 odstotkov. Pocenitev mehkega lesa se čuti zlasti na Sušaku, v Gorskem Kotaru, v Sloveniji in tudi v Bosni. Vzrok tiči v tem, ker je bil naš les na angleškem tržišču predrag. Anglija bo lahko ceneje kupovala mehki les v Kanadi. Druga tržišča so pa zaenkrat prenasičena in ne morejo sprejemati naš les. D o p i s i SV. ANA V SLOV. GORICAH. V nedeljo 28. aprila so gostovali pri nas mariborski srednješolci in srednješolke. V prosvetnem domu so uprizorili krasno šaljivo spevoigro »Kovač študent« in obenem zapeli več krasnih narodnih pesmi. Nastop je bil deležen med številnim občinstvom velikega odobravanja. Naša srednješolska mladina naj nastopi tudi po drugih krajih, kar bo v zdaj-šnih resnih časih velikega nacionalnega pomena. Naloga naših srednješolcev v letošnjem letu bodi, da posvetijo vso skrb rodoljubni vzgoji našega obmejnega prebivalstva. ZAGORJE. Zbirka za odlkup Aškerčeve domačije je skoro zaključena. Zbirka izkazuje 1170 din, kar je za naš kraj častna vsota. Naš odbor se po tem potu vsem darovalcem iskreno zahvaljuje. Prav tako se zahvaljuje požrtvovalnim nabiralcem, posebno gg. Janezu Kcprivi in Cbnetu Kaftmerlu. Vse darovalce opozarjamo, da priredi naš pododbor v soboto 4. maja ob 20. v Sokolskem domu v Zagorju Aškerčev večer s pestrim sporedom. Na sporedu bodo podana dela velikega našega slovenskega pesnika in borca za svobodo naroda in duha Antona Aškerca. Program bodo izvajale najboljše moči sokol-ske dramske družine in pevci mladinskega zbora. Vstopnine ne bo, prostovoljni prispevki pa se bodo hvaležno sprejemali. Čisti dobiček je namenjen za rešitev Aškerčere domačije. Odbor že danes vabi vse Zagorjane in okoličane ter prosi da v čim večjem številu obiščejo to pomembno nacionalno prireditev. Postani in ostani član Ciril Metodove družbe! Novice * Bivanje in prijavljanje tujcev. Banska uprava v Ljubljani razglaša: Po uredbi ministrskega sveta o bivanju in gibanju tujih državljanov z dne 17. aprila letos sme tuj državljan stanovati samo v kraju, ki je označen v dovoljenju za bivanje. Vsi oni tujci, ki imajo veljavna dovoljenja za bivanje, smejo stanovati samo v kraju, kjer so stanovali takrat, ko so vložili prošnjo in ki je označen v njihovem naslovu v dovoljenju za bivanje. Če hoče tujec spremeniti svoje bivališče, mora po predpisani poti vložiti novo prošnjo na ban-sko upravo. Tujec, ki bi brez dovoljenja ban-ske uprave spremenil mesto bivanja, bo kaznovan po členu 3 navedene uredbe z zaporom do 30 dni ali z denarno kaznijo do 1500 din. Poleg tega bo po izvršeni kazni izgnan iz kraljevine Jugoslavije. S členom 2 zgoraj navedene uredbe je predpisano, da se mora tuj državljan v roku 12 ur po dohodu v mesto stanovanja, najkasneje pa v 36 urah po prehodu državne meje osebno javiti pri pristojnem krajevnem policijskem oblastvu, ki mu mora pokazati svoje listine. V istem roku se mora osebno prijaviti tudi kadar spremeni kraj stanovanja. V mestih, kjer so posebna policijska oblastva, se mora prijaviti pri teh oblastvih, v drugih krajih pa pri pristojnem občinskem uradu. Daljši, a največ 36urni rok velia samo tedaj, kadar je od vhodne postaje do kraja bivališča dolga pot. Če tujec med potjo kje izstopi za dalje kakor 12 ur ali kje prenoči, se mora tudi v tistem kraju osebno prijaviti. Bivati sme samo v kraju, za katerega se glasi dohodni vizum, in samo, dokler velja dohodni vizum. Bivanje preko roka dohodnega vizuma odobrava po ministrskem pooblastilu ban. Na isti način se mora osebno prijaviti tujec, ki ima dovoljenje za bivanje, a potuje v drug kraj po svojih poslih, ne da bi sicer spremenil kraj običajnega bivanja. Vsak tujec, ki se ne bi pravočasno osebno prijavil ali ki bi bival v kraljevini preko roka vizuma in ni dobil za podaljšanje bivanja nobenega dovoljenja, bo kaznovan z zaporom 30 dni ali z denarno kaznijo 1500 din. Poleg tega bo po izvršeni kazni takoj izgnan iz kraljevine. Stanodajalci naj opozore tujca na te dolžnosti takoj, ko se pri njih nastani. * Senat baje postane zakonodajno telo. Fa"l Keller 25 DOM z^ora* Poslovenil B R S pestmi je začel razbijati po njegovih vratih. Iz sobe je zaslišal vzdih. »Odprite, vrata vam bom razbil, res jih bom.« Vrata so se odprla. »Tole pismo poglejte! Sla je. Pisala je, aa me ne mara več, da je ne bo več nazaj. Kaj naj to pomeni? Ali so vsi znoreli?« Berce je neprespan in ubit strmel v mladega moža. »Govorite vendar! Povejte kakšno besedo! Ali veste, da je šla, da je ne bo več nazaj?« Berce je zastokal. »Da!« »Veste? In tega mi niste povedali! Stran ste jo pognali, mene ste pustili, da sem spal, človek božji!« Dvignil je pesti. Berce se je stisnil. »Zaradi Gustava! Samo zaradi Gustava,« je zajecljal. »Kam je šla?« »Ne vem.« »Ni res! Lažete! Vedeti hočem! Kam je Sla? Kje je Lota?« »Ni mi povedala.« »Kam je šla?« Kriknil je. »Ne vem, res ne vem. Jaz nisem kriv, ne, res ne!« . Bnkovnikov Henrik je stal pred njim in Po veljavni ustavi se senat tako dolgo ne more sestajati in delovati, dokler ni zbrana narodna skupščina. Zdaj hoče zagrebški »Ob-zor« vedeti, da obstoji med strankami zdajšnje vlade nekak dogovor, po katerem bi mogel senat delovati tudi brez narodne skupščine. * Za razdolžitev srednjega stanu. Te dni je bilo v Zagrebu veliko zborovanje dolžnikov srednjega stanu banovine Hrvatske. Na dnevnem redu je bilo vprašanje uredbe o razdol-žitvi, odnosno zaščiti dolžnikov srednjega stanu. Sklenjeno je bilo, poslati banski upravi osnutek te uredbe, ki bi določala moratorij (odložitev) za dolgove pred letom 1933. Za dolgove po 1. januarju 1. 1933. pa naj bi se znižala obrestna mera na stopnjo obresti Narodne banke in dolgovi naj bi se vračali v obrokih. Na zborovanju je bilo ugotovljeno, da so zašli srednjemu stanu pripadajoči dolžniki v obupen položaj in da stoje mnogi pred polomom. Prisilne dražbe se končajo navadno s prodajo njihove imovine za polovično ceno. * Iz velikonočne poslanice pravoslavnega patriarha. Poglavar pravoslavne cerkve pa-triah Gavrilo je izdal za pravoslavno veliko noč posebno poslanico na pravoslavne vernike. V poslanici pravi med drugim: »Naš srbski narod je prebolel v svoji preteklosti toliko hudih viharjev, da so mu znane vse skrivnosti vojne in miru. Izkušnje so ga izučile, da zna pravilno ceniti vrednosti, ki so utelešene v njegovi nacionalni pravoslavni veri in svetosavskih izročilih. Kakor je bil pripravljen doslej v obrambi svoje svobode in neodvisnosti na vse žrtve, tako bo tudi odslej prežet od bratske ljubezni in duha edin-stva stavil v obrambo svojega obstoja in svobode vse svoje sile in vse požrtvovanje, če bi tako zahteval ukaz domovine. Vztrajal bo zmagovito po svojem starem pregovoru: V borbi se spoznajo junaki.« * Dr. Stojadinovic interniran. V zvezi z izvršeno preiskavo 16. in 17. aprila v tajniških prostorih Srbske radikalne stranke v Beogradu, predvsem pri voditelju te politične skupine dr. Milanu Stojadinoviču, pri bivših ministrih Djuri Jankoviču in Stošoviču in drugih tesnejših sodelavcih dr. Stojadinovi-ča, pri katerih so našli obtežilno gradivo, so oblastva internirala dr. Stojadinoviča v mestu Rudniku v Srbiji po določilih zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. * Kdaj bodo uvedeni brezmesni dnevi. Iz tresel se je. Sam s seboj se je moral boriti, da ni zagrabil starca, ga treščil ob tla in s silo iztisnil iz njega priznanja. Potem pa je vrgel glavo nazaj, vtaknil roke v žep in šel nekajkrat hitro po sobi. Naposled je sedel na stol, Bercetu nasproti. »Pameten bom. Ne bom kričal. Vse bom vzel nase. Toda morate mi povedati, kam je šla. Morate. Saj je vendar moja nevesta!« »Henrik, nevem! Daleč, je rekla, da pojde. In naročila mi je, naj prodam posestvo in pridem za njo.« »Kam naj Dridete za njo?« »Ne vem. Rekla je, da mi bo šele pozneje sporočila. Še sama ne ve, kam pojde.* Potem sta oba molčala. Henrik je strmel v starega Berceta. Spodaj so se odprla vrata in dva moža sta pricokljala v vežo. Nekaj sta nesla s seboj in položila na tla. »Dober dan! Rakev sva prinesla!« je za-klical eden izmed njiju. Stari Berce je slišal te besede in skril obraz v dlaneh. »O. da bi bila ta rakev zame!« Henrik pa vsega tega ni čul. Čez nekaj časa je vstal. »In nič drugega mi ni pustila kakor to pismo?« »Ničesar drugega.« »Povejte mi! Ali morete priseči, da ne veste, kam je šla, zakaj je šla že pred pogrebom? Ali mi morete to priseči?« »Priseči? Ne, prisegel ne bom! Ne! Toda ne vem, kje je. Sam sem jo vprašal. Rekla mi je. da bi vam jaz izdal kraj. kamor pojde, in zaradi tega mi ni ničesar Dovedala.« »Bodite pozdravljeni, gospod Berce. Tu nimam več kaj početi.« Beograda poročajo, da bo vprašanje CMtJ.be brezmesnih dni rešeno v najkrajšem času. Ni pa še storjena končna odločitev ah dobimo dva ali tri brezmesne dneve v tednu in ali bo razen telet izpod enega leta starosti prepovedano tudi klanje druge živine. * Nacionalistična posvetovanja v glavnih dalmatinskih mestih. Tajništvo banovinskega odbora Jugoslovenske nacionalne stranke v; banovini Hrvatski sporoča, da bodo v začetku maja nastopni posveti: 2. maja v Splitu, 3. maja dva posveta v Šibeniku, 5. maja pa v: Dubrovniku. Na vseh teh posvetih bodo poročali o zunanjem in notranjem političnem položaju gg. Jovo Banjanin, dr. Albert Kra-mer in dr. Angjelinovič. O priliki posveta v Splitu bo v zvezi z razpisom občinskih volitev v banovini Hrvatski tudi seja banovinskega odbora Jugoslovenske nacionalne stranke za banovino Hrvatsko * Kaj je s starimi kovanci. Stari kovanci po en dinar so izgubili lastnost plačilnega sredstva in jih zamenjujejo Narodna banka, poštni in davčni uradi samo še do 16. avgusta, ko izgube svojo vrednost.. Stari srebrniki po 50 din tudi ne veljajo več in jih zamenjujejo Narodna banka, poštni in davčni uradi samo še do 16 avgusta, nato pa izgube vrednost. Stari srebrniki po 20 din enako niso več zakonito plačilno sredstvo. Narodna banka, poštni in davčni uradi pa jih zamenjujejo še do 1. septembra. Stari kovanci po dva dinarja in po 50 par pa ostanejo v prometu kot zakonito plačilno sredstvo do 16. avgusta v ) v * I A ... * • '>/ * . r> \ * " !,»,'.* V \ t „- ' * BanovinSKa poKlicna svetovalnica in posredovalnica ima na razpolago ta in prihodnji mesec vajenska mesta za mizarje, sobo-slikarje in pleskarje, čevljarje, brivce, feovi-nolivarje, krojače, vrtnarje in cvetličarje, vajence za kartonažo in galanterijo, tapetni-ke, torbarje, damske frizerke, modistke. trgovske vajenke in strojne pletilje. Fantje in dekleta, ki bi si želeli izbrati katerega izmed teh poklicev, naj pridejo z očeti ah z materami v petek ali soboto med 8. in 12. uro v »Henrik! Gospod Bukovnik, ostanite še malo tu. Strašno je, če je človek tako sam. In — še nekaj me je Lota prosila, naj vam rečem.« »Kaj?« je Henrik kratko vprašal. Bercetov obraz je zažarel in oči so se mu orosile. »Kaj je še prosila?« je silil Henrik vanj. »Odkupite — odkupite moje posestvo Za polovico vam ga pustim.« Debele solze so polzele starcu po obrazu in videlo se mu je, kako so ga besede bolele. »Vaše posestvo? To hoče Lota?« »Da! In moral sem ji obljubiti, da bem to rekel In dejala mi je, da je ne bom nikoli več videl, če tega ne storim.« Henrik v prvem trenutku ni bil zm«žen odgovora Šele čez nekaj časa je vprašal: »Zakaj hoče to?« »Zaradi teua. ker vas je, — ker vas je naš Gustav uničil.« I »Da. tako! In morda tudi zaradi tega. ker me je tako brez slovesa pustila na cedilu. Zato naj dobim nien dom za polovično ceno. Za odpravnino?« Grenko se je nasmehnil. Ni šla samo brez slovesa, še užaliti ga je hotela. »Gospod Berce, vašega posestva ne maram. Da. lahko se oddahnete. Zastonj ga ne bi maral. Še zastonj mi je predrago. Če Loto grize vest. bi morala vedeti, s čim se mi more odkupiti, — sama s seboi! Njenega posestva ne maram. Nasprotno. Če hočete imeti Bukovnikov dom — za smešno ceno vam ga dam. Ze danes, če hočete. Danes ali jutri, čimprej ga vzamete tem ljubše mi bo« Staremu krčmarju so se zmedeno zaiskrile oči. Toda ta lesket je hitro izginil. poklicno svetovalnico (Aškerčeva cesta, šolska poliklinika II), kjer se jim bo določil čas preizkušnje in zdravniške preiskave. Učna mesta se bodo posredovala le tistim, ki so dopolnili 14. leto in ki bodo na osnovi preizkušnje spoznani za zmožne izvrševati enega izmed gornjih poklicev. Preizkušnja, zdravniška preiskava in posredovanje učnih mest so brezplačni. * Najcenejša stavbna parcela na Ljubljanskem polju. Marsikdo želi, da bi si zgradil lastno hišico in vrtiček, pa kaj, ko bi moral leta in leta štediti, da zbere potrebne novči-če za samo stavbišče. Zato opozarjamo, da se nudi zdaj vsakomur izjemna priložnost, da si pribori za le 5 din, če ima srečo, 644 kv. m veliko parcelo, in sicer na tomboli Rdečega križa, ki bo 2. maja ob 15. na Kongresnem trgu v Ljubljani. V ta namen prodajajo po mestu tombolske karte samarjani in odborniki, nadalje trafike in pisarna Rdečega križa. Gosposvetska cesta 2-II. Segajte pridno po njih! * Nagrada za dvojčke. Goriški prefekt je nakazal Ivanu Lapajnetu na Vojskem nad Idrijo in Josipu Štruklju na Vitovljah nad Šempasom vsakemu po 700 lir, ker sta dobila zdrave dvojčke. * Žična železnica na Sv. goro v Julijski krajini bo odprta 15. maja. Slovesnosti se bodo udeležili številni odlični zastopniki. * Koroški drobiž. Oblastva so odredila, da morajo vsi delavci in delavke iz Poljske nositi na desni prsni strani posebno znamenje. Ta znak je po pet centimetrov visok in širok kvadrat rumene barve z viioličastim robom in vijoličasto črko »P«. Delavci in delavke iz Poljske morajo nositi ta znak, da se po njem že od daleč ločijo od ostalih delavcev. Prestopki se kaznujejo z denarno globo 150 mark ali z zaporom do 6 tednov. Vojni ujetniki za čas bolezni ne dobivajo nobene plače v gotovini. Posestniki, ki zaposlujejo vojne ujetnike, smejo od plače, ki jo prenakazujejo vojaškemu oblastvu, odtegniti za vsak bolezenski dan po 54 pfenigov. Hrano in stanovanje dobijo oboleli ujetniki tudi med boleznijo. Izšla je naredba, ki pravi, da je vsak ■posestnik s posestvom nad pet hektarov dolžan dovoliti preiskavo svoje obdelane zemlje. Posebni strokovnjaki bodo preiskovali sestavino tal vsaj na vsakem hektaru obdelane zemlje. Namen preiskave je, da se določijo pomanjkljive sestavine zemlje in da se bo pozneje lahko odredila primerna pomoč. »Bukovnikov dom? Kaj mi to zdaj poma ga? Prepozno je!« »Ali vam Lota ni povedala, kdaj vam bo sporočila, kam je šla?« »Rekla mi je, da se bo oglasila čez leto dni. Dva tisoč goldinarjev sem ji moral dati. Dejala je, da se ne bo oglasila, dokler bo imela kaj denarja.« »Bodite pozdravljeni, gospod Berce! Dobro na., se vam godi!« »Ostanite še malo, čisto malo vsaj!« »Ne. Ne utegnem več. Ze tako sem potratil preveč časa. Pozdravljeni!« Sel je po stopnicah navzdol. Trdno se je moral držati ograje, da ni omahnil. Na pragu se ie opotekel. Spodaj pa se je slišalo šepetanje in drsanje korakov. Mrtveca so polagali v krsto. Henrik se ni obrnil. Ko je prišla Petrulja in ga prijela za roko, se je je otresel. V svoji sobi se je začudeno obrnil, kakor ne bi bil vedel, kdaj je stopil vanjo. Tu je zdaj spet! Od tujcev se je vrnil nazaj domov. Njegov smeh je bil kakor zlovesten. »O, kako je lepo! Kako je lepo doma!« Počasi je sedel za mizo in naslonil vročo glavo ob hladni zid. Oči so mu brez izraza strmele v strop. Usta so se mu sama od sebe odprla. Lotila se ga je nekakšna omotica. Velik, siv pajek je lezel po stropu. Obstal je nad njim. Dolgo je nad njim sedel. Potem je težkih korakov stopil po sobi, vzel Lotino pismo iz žepa, odprl peč in ga zagnal vanjo. »Tu, tu naj bo! Tu naj zgori kakor žveplo. O, beseda »ljubezen« je tudi napisana na papirju! Kako lepo gori ta laž! ln zdaj je vsega, * Žena in mož istega dne umrla. V Krče-vini pri Ptuju se je primerilo izredno naključje, da sta istega dne umrla mož in žena. Marija Klingerjeva, posestnica, ki je že dalje časa bolehala, je umrla stara 65 let. Njen 721etni mož, ki ji je v bolezni stregel, je večkrat že prej izjavil, da ne bo prenesel udarca, če mu žena umrje. In res se je tako zgodilo. Tri ure po ženini smrti je zadela njenega moža srčna kap in je bil takoj mrtev. Oba so položili skupno na mrtvaški oder in oba so peljali na enem vozu k skupnemu počitku na mestno pokopališče Prizadetim naše iskreno sožalie! * Silno neurje blizu Celja. Te dni je Svetino iznenadila silna nevihta z bliskom, gromom in hudo točo. Strela je v teku nekaj minut na Svetini udarila zaporedno štirikrat: v stolp velike cerkve, kjer je strelovod elektriko od-vodil v zemljo, v stolp male cerkve, ki nima strelovoda, zaradi česar je zdrobila vetrnice v linah, in v strelovod blizu stoječe šole, kjer ni napravila škode. Pač pa je napravila veliko škodo na Mrzli Planini, kjer je užgala gospodarsko poslopje posestnika Godca, po domače Bobnarja. Stavba je zgorela. Toče je padlo toliko, da je še drugi dan ležala po tleh. Napravila je toča veliko škodo na sadnem drevju. * Smrtno se je ponesrečil 701etni kočijaž Vincenc Pavlin, ki je b'l uslužben pri upravi škofijskih posestev v Mariboru. Pavlin se je peljal na vozu, pa so se mu naenkrat splašili konji. Mož se je v zadnjem trenutku ujel na vajeti, padel je z voza in so ga konji dolgo časa vlekli za seboj. Dobil je pri tem tako hude poškodbe, da jim je v mariborski bolnišnici podlegel. * Strašna smrt v ognju. Nedavno je v gozdu med Vel. Trebeljevem in Malim vrhom pospravljal in požigal dračje posestnik Anton Štrubelj, po domače Španov oče, iz Vel. Tre-beljevega. Ker je vlekel močan veter, je plamen zaiel Štrublia. da se mu ie vnela obleka, pri čemer je padel na gorečo grmado. Ljudje so ga potegnili iz plamenov že mrtvega. Rajnki je štel 76 let. Med svetovno vojno je bil župan občine Trebeljeva. Bodi mu blag spomin! * Otrok je utonil. 18 mesecev stara deklica Marija Zamljenova je padla te dni v Godiču pri Kamniku v deročo Mlinšico in utonila. Oče in mati. ki sta zaposlena v kamniški smodniš-nici, nista bila v usodnem času doma. Doma jima vodi gospodinjstvo in nadzira mlajše vsega konec!« Sedel je na klop ob peči. Zagledal se je v očetovo lovsko puško. Dvocevka je bila. Ena cev je bila izstreljena, v drugi je bil še naboj. Prav za prav bi bilo najpametneje, če bi... Potem je pogledal očetovo sliko na steni. »Da, lepe sosede imamo, oče!« Pol ure je poteklo. Groza, bolečina, bes-nost, vsi ti občutki so se mešali v njegovi duši, med vsemi pa je zmagovalo presenečenje, da more kakšen človek tako ravnati, kakor je ravnala Lota. In presenečenje, da more koga zadeti tako kruta usoda, kakor je zadela njega. Potem so se odprla dvoriščna vrata in ob oknu je zagledal Matijo. Ni se zganil in niti besede ni rekel, ko je zaslišal trkanje na vrata. Potem je Matija tiho odprl in stopil čez prag. »Henrik!« Ni se zganil in nepremično je strmel v tla. »Henrik! Lota me pošilja k tebi! Pisala mi je!« »Tako? Tudi tebi? Tisto pismo, ki sem ga jaz dobil, je že v peči.« Matija je stopil k njemu in mu položil roko na ramo. »Pogovoriti se morava, Henrik!« »Pogovoriti? Ne! Ne maram. Bodi prijazen in pojdi! Kaj si sploh prišel? Nikogar ne potrebujem. Tudi tebe ne. Tebe še zlasti! Ne glej me tako!« Matija pa ni odnehal. »Ne, Henrik! Ne pojdem. Prav zanesljivo ne. Sploh ne pojdem več odtod!« Henrik se je sprostil njegove roke. »Da ne pojdeš? Zaradi mene! Pa ostani, če bratce in sestrice 171etna hčerka Ela. Ta pa je omenjenega dne imela mnogo opravka pri gospodinjstvu, šele čez dobro uro je Ela pogrešila svojo sestrico. Iskali so jo okrog ia naposled našli trupelce ob lesenih grabljah, ki so napravljene čez potok. Skušali so deklico z umetnim dihanjem obuditi k življenja, pa je bilo vse zaman. * Nevaren ogenj na Barju. Na Barju V Ljubljani je v noči na nedeljo zgorelo veliko gospodarsko poslopje znane Mokarjeve gostilne. Združenim gasilcem se je po napornem delu posrečilo ogenj zajeziti in preprečiti še večjo nesrečo. V poslopju je zgorelo več kmetijskih strojev, med njimi slamorez-nica in dve kolisnici, dalje več vozov, pet voz sena, skladišče za umetna gnojila, dva skoraj nova zapravljivčka in dolga vrsta raznega orodja Posestnik Jakob Vidmar, ki ja lastnik te lepe domačije, ima najmanj 150.000 din škode, a zavarovan je le za kakih 50.000 din. Kako je ogenj nastal, še ni pojasnjeno. Zdi se da je bila na delu zločinska roka. * Smrtna nesreča. V ljubljansko bolnico so pripeljali 291etnega premikača v tovarni na Jesenicah Franca Bizjaka. Bizjak je bil zaposljen v tovarni pri vlaku, pa ga je nenadno odbil drug vagon pod stroj, kjer je obležal. Naslednji trenutek ga je stroj pritisnil k tlom in mu stri prsni koš, obenem pa mu je zlomil tudi hrbtenico Nesrečneža so potegnili izpod lokomotive in poslali v Ljubljano, kjer pa je kmalu umrl za poškodbami. Bizjak zapušča mlado ženo in tri nepreskrbljene otroke. * Strašna nesreča z vojnim strelivom. Pretekle dni sta se odpravila dva mladeniča iz Opatjega seda, 301etni Vladimir Devetak in 201etni France Marušič, na gmajno nad Jamljani, kjer sta vedela za veliko granato iz svetovne voine. Vladimir je začel izstrelek odpirati in tovariš ga je v majhni razdalji opazoval. Nenadno pa se je granata razletela in oba mladeniča ubila. * Strela je udarila v zvonik in hišo. Te dni je Ljutomer doživel prvo pomladno nevihto. Med nalivom je strela udarila najprej v cerkveni stolp, ki ima dober strelovod, v istem trenutku pa je tudi že šinila skozi odprto okno v Seršenovo hišo blizu župnišča, nato pa v dva radijska aparata. Enega izmed njih je razdejala. Vrgla je celo električni števec s stene in razbila vsa varovala. Sreča je le, da ni povzročila požara. * Samomor. Nedavno se je v šupi na Ser- um ii r i ir——inr bsan hočeš! Kar ostani!« Matija je potegnil stol k sebi in sedel. »Veš, Henrik, na poti k tebi sem premišljeval, — stran moraš iti odtod!« Henrik je hlastno pogledal kvišku in so stresel. »Stran? Tako je! Stran moram iti! Prav imaš.« »Vsaj za leto dni. V Ljubljano pojdi spet. Ven iz te luknje, kjer samo trpiš in mučiš samega sebe. V Ljubljani se boš lahko učil ali pa zabaval, kakor boš hotel. Iti pa moraš!« Henrik se je zasmejal. »Ne govori praznih besed. Stran moram že iti, stran, toda ne v Ljubljano!« »Kam pa drugam? Saj si tu dostikrat kar smešen. Za kmeta nisi, z ljudmi ne znaš prav ravnati. Vsi domači ti uidejo in nazadnje še nevesta. Kvečjemu za mesto si. Tam se boš napravil!« Henrik je pogledal kvišku. »Ali znaš še kakšno tako smešno?« »To ni nič smešnega, Henrik! Toda takola je: večina med ljudmi je vražje neumna. Tudi jaz, in ti še prav posebno! Jaz, stari osel, jo odkurim, ker mi nekaj ni všeč, ti pa sediš tu, kjer si imel samo smolo. In še nekaj ti rečem: Bercetova Lota je desetkrat pametnejša kakor ti in jaz skupaj!« Henrik se je porogljivo zasmejal. »Da, to moram priznati!« »Kajne! Značaj ima! Ena tistih redkih žensk je, ki ne mislijo samo nase. In najhuje je, da sem to spoznal šele takrat, ko je že šla. Dobro dekle je Lota!« Henrik je vstal. »Rad bi vedel, čemu prav za prav zdajle nečevi pristavi pri Petrovčah obesil B81etni Lovrenc Flis, ki je oskrboval hmeljišča svojega gospodarja. Pokojnik je bil živčno bolan in je v zadnjih dneh večkrat izjavil, da si bo končal življenje. Obupno dejanje je izvršil v duševni zmedenosti. * Požar je uničil lepo domačijo. Nedavno ponoči je pogorela v Straži sv. Valentina blizu Krškega domačija 641etne posestnice Vi-dovičeve. Z Rake so prihiteli gasilci z motorno brizgalno, ki so komaj rešili hišo, gospodarska poslopja so pa pogorela. Vse kaže, da je bil ogenj podtaknjen. * Pri podiranju dreves v gozdu se je ponesrečil posestnik Martin Valenko iz* Zagojičev pri Sv. Marjeti niže Ptuja. Med prevozom v bolnišnico je izdihnil. Njegova smrt je vzbudila pri vseh, ki so ga poznali, veliko obžalovanje. Naj počiva v miru! * Bila je naravna smrt. Pri Sv. Tomažu pri Ormožu je nenadoma umrl 761etni posestnik Jožef Herman. V zvezi z njegovo smrtjo so se med ljudstvom razširile razne govorice, češ da je postal pokojnik žrtev zločina. Govorice so prišle do ušes orožnikov, ki so zadevo javili sodišču. To pa je odredilo raztelešen je Hermanovega trupla. Pri razte-lesenju se je pa izkazalo, da je Herman umrl naravne smrti, in sicer za posledicami vnetja trebušne mrene. * Za tri ukradene kokoši leto dni robije. Pred malim kazenskim senatom v Mariboru se je moral zagovarjati 321etni Martin Puk-šič, ki je v Zgornjih Verjanah ukradel nekemu posestniku tri kokoši. Ker pa je bil Pukšič zaradi tatvin že kaznovan, ga je senat obsodil na leto dni robije in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo treh let. * Maščevalni tast je zažgal zetu. Pred dnevi je v Irči vasi zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Franca Šimca. Na podlagi ob-teževalnih okoliščin so orožniki aretirali Šimčevega tasta 701etnega Jožeta Kušlarja, ki je že dalje časa sovražil svojega zeta. Ko so ga orožniki prijeli, je bilo njegovo prvo vprašanje: »Koliko let bom dobil?« Pri zaslišanju je priznal, da je usodno noč vrgel na pod v slamo žerjavico. Moža so orožniki izročili sodišču. * Povzročitelj velikega gozdnega požara izsleden. Nedavno je bil velik požar v gozdovih graščaka dr. Attemsa v Cigonci pri Slovenski Bistrici. Zgorelo je okrog 12 hek- .veževa otrobe. V resnici je neumna gos. Sicer pa je vseeno! Ker je njen bedasti brat zakuril mojemu očetu skedenj, zbeži in one-sreči še mene. To je njeno kesanje. Človek božji, ali ne vidiš, da je to največja neumnost?« Smejal se je, da ga je kar stresalo. Matija ga je sočutno gledal. »Če me zmerjaš, mi nič ne de. Toda nekaj ti rečem: Če si misliš zaradi tega kaj storiti, nisi vreden, da si sploh živ.« Mladi Bukovnik je vzrojil. »Kaj? Kako? Kdo pa pravi to? Kaj te pa sploh briga? Ali mi misliš ti ukazovati? Ti?« »Ne. Samo nekaj bi ti svetoval. Lezi in se pošteno prespi!« »Matija! Ali si pijan? Kako moreš v tem položaju tako zmešano govoriti?« »Zelo dobro bi ti delo, če bi zdajle legel in zaspal. Potem bova pa še govorila. Nazadnje morava še račun napraviti. Vrag ve, kaj bo zdaj s teboj, in ob svoj denar ne bi rad prišel.« Henrik je začudeno pogledal Matijo. »To so izgovori! Za denar ti ni. Zdaj te že razumem.« »Lepo, da me razumeš! Da, ne boš se me otresel, dokler ne boš zaspal. Ali me razumeš? In vreči iz hiše me tudi ne moreš. Nikogar nimaš, da bi ti pomagal, sam si pa dosti preslaboten. Ne pojdem stran, če storiš ne Vem kaj!« Henrik je zaškripal z zobmi in stopil k oknu. »Matija, od tistega dne, ko si šel, te ni bilo k meni. Zakaj si me zdaj poiskal? Ne potrebujem te, ne maram te. Pusti me, da storim to, kar bo meni všeč. Ne bom poslušal tvojih naukov, — in če hočeš za vsako ceno ostati tarjev mladega smrekovega gozda ter se ceni škoda na 300.000 dinarjev. Orožnikom se je zdaj posrečilo izslediti povzročitelja požara. Je to 311etni izdelovalec brezovih metel Franc Satler iz Slov. Bistrice. Njega so ljudje videli, kako je pribežal iz gozda, ko se je začelo v nekem kraju močno kaditi. Satler je po daljšem izvijanju priznal, da je šel v graščinski gozd po brezove šibe za metle. V gozdu je kadil cigareto in je vrgel ogorek nehote v suho travo. Bil je tedaj hud veter in je trava naenkrat začela goreti. Poskusil jo je pogasiti, pa se mu to ni posrečilo. * Služkinjo je opeharil za tri tisočake. Pri enem izmed gostilničarjev na škofjeloški postaji so imeli do srede aprila v službi 201et-nega Kodermana Antona. Koderman je bil znan s služkinjo Marijo s Suhe pri Škof j i Loki. Mladenka je Kodermanu bržčas docela zaupala, kajti dala mu je svojo hranilno knjižico od Mestne hranilnice v Kranju in mu naročila, naj dvigne zanjo 500 din. Koderman se je res odpeljal v Kranj. Dvignil pa ni samo 500 din, marveč 3000 din. Ko ni bilo ne denarja ne knjižice in ne Kodermana nazaj, je začelo Marijo skrbeti in je javila zadevo orožnikom, ki so te dni Kodermana izsledili in aretirali. Oblečen je bil v obleko, ki si jo je kupil za Marijin denar. Denarja pa so dobili pri njem le še osem dinarjev. * Adolf Hiter pred mariborskim sodiščem. Bilo je lani novembra, ko se je zglasil v občinskem uradu v Kamnici neki moški in zahteval za posestnika Franca Musterja živinski potni list za kravo. Ker je bilo kamniškemu županu znano, da ima Muster opisano kravo, je živinski potni list tudi izstavil. Toda pozneje je izvedel, da Franc Muster ni zahteval nobenega potnega lista. Zadeva je bila prijavljena orožnikom, ki so kmalu izsledili neznanca. Bil je to 211etni Adolf Hiter s Kozjaka, ki je pri zaslišanju vse lepo priznal. Dejal je, da je njegov 481etni oče Andrej Hiter hotel svojo kravo prodati, toda ker je bila na Kozjaku slinavka in parkljevka, ni mogel krave prodati. Zaradi tega je zaprosil kamniško občino, ki ni bila razglašena za okuženo občino, da izstavi živinski potni list. Poslužil se je imena posestnika Musterja, ker sicer ne bi bil dobil živinskega potnega lista. Vsa zadeva je bila te dni predmet kazenske obravnave, ki je bila pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča, ki je Adolfa Hiterja obsodilo na sedem dni zapora, pogojno za dobo dveh | tu, pojdem jaz drugam.« »Če pojdeš ti, pojdem tudi jaz s teboj, Henrik«, je dejal Matija in vstal. Jezen je mladi Bukovnik omahnil nazaj na stol. Do dveh popoldne sta se prepirala. Okoli treh je Bukovnikov Henrik nazadnje res zaspal. Utrujenost ga je premagala. Matija je sedel v naslanjaču ob oknu in bedel nad njim. Zmagoslaven nasmešek se mu je igral na ustnicah. Čez nekaj časa je tiho stopil stari Rogelj v sobo. »Pst!« Rogel je sezul coklje in jih vzel v roko. »Ali je res?« je tiho vprašal in pokazal s cokljami najprej na Henrika, potem pa proti Bercetovi hiši. Matija je prikimal. »Da, šla je. Ker je njen brat zažgal, misli, da ne sme priti na Bukovnikov dom.« Roglju je padla coklja na tla. »Pst _ človek božji! Pazi vendar! Henrik mora spati!« »Ali je res, — ali je res čisto zmešan?« »Da. toda zdaj pojdi raje domov! Zvečer ti bom vse povedal.« Orjak je tiho došel. Prišel je večer. Matija je še zmeraj slonel v naslanjaču in gledal spečega Henrika. Časih s skrbjo, časih z nežno ljubeznijo. Saj je Henrik še zmeraj njegov mali Henrik! Zelo ga je pogrešal v zadnjih časih in šele zdaj se je toliko opogumil, da je spet prišel k njemu. In kar pozabil je vse svoje trpljenje in razočaranje. Lizika je zdaj v miru. Morda je srečna... Ze čisto se je stemnilo, toda Henrik je še let. Soobtožena sta bila tudi njegov oče in mati, ki sta sina v smislu obtožnice nagovarjala, da je storil kaznivo dejanje. Oče in mati sta bila obsojena vsak na 14 dni zapora, pogojno za dobo treh let. * Vlomilska druščina pred sodniki. Pred malim kazenskim senatom v Mariboru so se morali zagovarjati 311etni Ignacij Krajnc, 271etni Ivan Bratko, 351etni Vinko Kocjan in 211etni Alojz Lorenčič, ki so lani v Spodnji Koreni, Grajenščaku, Zikarcih in na Teznem izvršili številne vlome. Krajnc je bil obsojen na tri leta in šest mescev robije ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo treh let, Ivan Bratko na tri leta in šest mescev robije ter na triletno izgubo častnih državljanskih pravic, Vinko Kocjan na dve leti robije in triletno izgubo častnih državljanskih pravic, Alojz Lorenčič pa na leto dni irt šest mescev strogega zapora. * Rekruti, rezervisti in njih starši, pozor! Z nestrokovnjaško izvršeno prošnjo sta izgubljena čas in denar. Zato ne nasedajte vsakomur s tako važno zadevo. Obrnite se le na koncesionirano in strokovno preizkušeno pisarno kapetana Franca Pera (Ljubljana, Maistrova ulica 14), ki vam pove, ali je prošnjo sploh izvedljiva ali ne. Če je izvedljiva, vam za malenkostni znesek vloži prošnje* in uredi zadevo, e zamujajte časa in hitite z zadevo! Za odgovor priložite znamko za 6 dinarjev. O SVETEM JOŽEFU, KI NE RAZUME ŠALE Jože pade v reko. Valovi ga zagrnejo in v. smrtnem strahu se Jože spomni na svojega patrona svetega Jožefa. »Preljubi sveti Jožef,« goreče vzdihne Jože, »ako me rešiš, ti bom kupil prav velika svečo!« Ko pri tem razširi roke, da bi pokazal, kako veliko svečo misli kupiti, zgrabi za vejo, ki je molela iz reke. Ko se že skoro izkobacal iz vode, se pokesa, da je obljubil tako žrtev. Rekel je: »Ah, sveti Jožef, tebi pač ne bo toliko do te sveče, v mojem žepu bi se pa ta1 žrtev precej občutila.« Komaj to izreče, se veja odlomi in Joža spet štrbunkne v vodo. Ves preplašen začne kričati: »Sveti Jožef, sveti Jožef, ali res ne razumeš šale?« _____________________. Oglašujte v »Domovini« zmeraj spal. Zunaj je žvižgal veter skozi veje. Tedaj so se vrata tiho odprla. Nekaj temnega se je prikazalo na pragu in obstalo. »Kdo je?« je vprašal Matija. Tih vzdih. »Jaz sem, Matija!« »Ti, Lenka?« Stopil je k njej, jo prijel za roko in odve-del v vežo. Vrata je za seboj zaprl. »Odkod prihajaš? Kaj hočeš?« »Bercetova — Lota — mi je pisala. Opoldne sem dobila pismo.« »Tudi tebi je pisala? Pojdiva drugam, Lenka. Henrik spi.« Odšla sta v podstrešno sobico. Lenka ja nagnila glavo čez mizo. Matija je bral pismo! »Draga gospodična BukovnikovaU Nesrečnica vam piše. Postal« sem nevesta vašega brata, ker sem ga ljubila In ker sem mislila, da so vaši očitki proti mojemu očetu krivični. S smrtjo svojega brata sem spoznala, da sem se varala in da ste imeli vsi prav. Zato sem raztrgala zaroko, k« se nočem vsiliti v družino, ki je doživela toliko hudega zaradi mojih ljudi. V tujino odhajam, in ko boste prejeli moje pismo, bom že daleč. Ne mislim se več vrniti. Odhajam, ker bi vaš brat storil vse, da bi me pregovoril in ker se čutim preslabotno, da bi se mu mogla do poslednjega diha upirati. Zaradi vašega trpljenja, ki vas je zadelo po mojih ljudeh, vas prosim, da mi oprostite in rotim vas, da se vrnete k bratu, ki zdaj ne more in ne sme biti s&m. Lota Bercetova Matija Bernik ji je vrnil pismo in Zakaj imajo zavezniki milijonsko vojsko v Prednji Aziji Razno časopisje, med njim pariški »Temps« piše o francosko-angleško-turški vojski, ki čaka pripravljena v Prednji Aziji. Po nekih vesteh ima Francija tamkaj sedem pehotnih in eno konjeniško divizijo s pripadajočim topništvom. Te divizije so v veliki meri motorizirane in razpolagajo z izredno močnim letalstvom. Ta vojska šteje približno 150.000 mož, ki so po večini iz Afrike. Angleška vojska sestoji iz treh divizij, ki so v Palestini, ter štirih motoriziranih divizij, ki so v Egiptu. Skupno okrog 70.000 mož. Obe vojski, angleška in francoska, štejeta potemtakem 220.000 mož. Turška vojska, v kolikor je že pod orožjem, šteje 22 pehotnih divizij z 22 rezervnimi divizijami, pet gorskih brigad, eno oklop-no divizijo in 24 bataljonov graničarjev s pripadajočim topništvom in letali. Skupno ima Turčija pod orožjem okrog 550.000 mož. Skupna vojska Anglije, Francije in Turčije v Prednji Aziji šteje torej blizu 800.000 mož. Vendar so te cenitve, kolikor se tiče Francije in Anglije, gotovo prenizke. Po drugih cenitvah šteje njuna oborožena sila ob turški meji pol milijona mož. S Turki vred bi torej štela zavezniška vojska nad en milijon mož. Kakšnim namenom naj služi ta oborožena sila? Vojaški sotrudnik »Tempsa« odgovarja, da dvema namenoma. Sovjetska Rusija bi mogla bodisi na pritisk Nemčije bodisi iz lastnih nagibov delati kakšne vojaške poskuse na Kavkazu. Sovjetska Rusija ima tamkaj izdatna ležišča sirovega petroleja in dragocene rudnike man-ganezija, oboje za vojno industrijo neogibno potrebno, in ki ležijo ponekod le 25 km daleč od turške meje. Sovjetsko Rusijo lahko premaga skušnjava, da bi si ta bogastva zavarovala s tem, da bi turško mejo napadla. Razen tega so v Iraku in v Perziji velika pe-trolejska ležišča, iz katerih črpa Anglija svoje potrebe. Sovjetska Rusija in Nemčija bi lahko prišli v Skušnjavo, da bi si hoteli ta ležišča osvojiti in tako nasprotniku hudo škodovati. Zavezniška vojska je tako sestavljena in tako oborožena, da bi na tem prostoru, kjer ni železnic in ne potov, z lahkoto odbila vsaik poskus napada. Anglija in Francija sta nekaterim balkanskim državam obljubili oboroženo jamstvo njihove neodvisnosti za primer napada. Ta vojska, ki jo vodi general Weygand, ima nalogo, da obljubljeno pomoč takoj tudi nudi. Kitajci jedo mlade miši kar sirove O Kitajcih pravijo, da vse jedo. To pa ni tisto res. Sira se Kitajec še vedno ni navadil. Na Kitajskem jedo pse, mačke, podgane, miši in podobne živali. A medtem ko se siromak zadovolji z vsakim psom, se bogatin spravi le na psa, ki pripada neki posebni vr-Bti, in tudi le tedaj, če so ga določen čas na poseben način krmili. Posebni sladokusci jjedo le pse, ki jih krmijo v njihovih hišah pod njihovim nadzorstvom. Isto velja za podgane in miši. Ubožec se zadovolji z vsako izmed teh živali, bogatin pa je samo bele miši, ki jih krmijo po strogih predpisih. Novorojene miši uživa Kitajec celo sirove, in sicer jih pomaka v med. Ena izmed najbolj priljubljenih jedi kitajske kuhinje je »juha stotih kokoši« Po zapletenem postopku, ki se ga loti pač le kitajski kuhar, duši j o večje število kokoši (po pravilu bi jih moralo biti sto) več ur, dokler se ne sprostijo vse snovi, ki dajejo dobro juho. Potem vržejo v juho obglavljene- ga modrasa, katerega meso se po kratkem kuhanju čisto razkroji. Vse skupaj potem vzamejo z ognja in počakajo, da se shladi in nastane žolča. Posebno radi imajo kitajski sladokusci tudi opičje možgane. Ostale jedi, Id jih tanj] zelo cenijo, so tace tibetskega medveda, plavuti morskih volkov, razni hrošči in podob* no. Mnogo teh reči naš želodeo ne bi prenesel. Ali že veste o švedski da je s 6,270.000 prebivalci na šestnajstem mestu med evropskimi državami, po svoji površini pa na petem mestu za Rusijo, Nemčijo, Francijo in Španijo; da traja v njej obvezna vojaška služba od 20. do 42. leta in da je kadrovski rok za pet hoto 175 dni, za konjenico 200 dni in za letalstvo 210 dni; da more v primeru vojne zbrati 800.000 dobro oboroženih mož, izmed katerih je 500 tisoč tudi dobro izurjenih; da je švedsko orožje vseh vrst prvovrstno in da so švedski protitankovski in protiletalski topovi med najboljšimi na svetu; da je švedski vojak po svojih lastnostih! takšen kakor finski, hraber, vztrajen, športno vzgojen, discipliniran in prvovrsten pešec; da ima Švedska najmanj 600 modernih letal, v kratkem pa pričakujejo iz Amerike novo pošiljko več sto letal in motorjev; da je po zadnjih izgubah nemške mornarice švedska mornarica najmočnejša v Baltiškem morju in da šteje osem obalnih oklop-nic, dve moderni križa: ki, šestnajst rušilcev in torpedovk, 16 podmornic in večje število; manjših enot, da ima Švedska najmanjši odstotek nepismenih in najmanj zločincev. X Kolo zložiš kar v kovčeg. Neki vlak je te dni iz Bologne pripeljal v Rim nenavadnega potnika. Ta potnik je odkorakal s postaje, postavil ročni kovčeg na tla, začel iz njega dvigati posamezne dele kolesa in v: kratki minuti sestavil pred očmi presenečenih gledalcev popolno kolo. Ko je potem kovčeg zvil v majhen sveženj, je sedel na kolo in nadaljeval svoje potovanje. V središču mesta se je ustavil in predvajal svojo iznajdbo ljudem, ki so prišli mimo. Vsa priprava tehta komaj šest in pol kilograma. X Holandska ima mnogo milijonarjev. Ho- Prosto po Scottu: 18 ČRNI BRATJE KRIMINALNI ROMAN Spet je Caldwell globoko zajel sapo. Prvi poskus se mu je posrečil. Zdaj mora nadaljevati. »Njegovo ime,« je rekel brez oklevanja, »je Ralf Hollister. Srečal sem ga v New Yorku nekoč, ko mu je trda predla. Na moj poziv je šel z menoj v San Francisco, kamor šte me bili vi poslali, in mi je pozneje pomagal pri delu za vas. Ze nekaj časa je spet v New Yorku. Vaši agenti ga lahko izsledijo. Da vam po pravici povem, sem po begu iz Charlestowna izpregovoril nekaj besed z njim.« Merrivale ga je zamišljeno gledal. »Razumem. In vi mislite... « »Da bi vam lahko moje podatke potrdil, preden bi vam jaz povedal, kje je tovor.« »Tak je torej vaš nov predlog«, je zamišljeno rekel Merrivale. »Ne da bi vas hotel žaliti, vas moram vendarle vprašati, kakšen dokaz bom imel jaz za to, da bo mož res povedal resnico. Kaj pa je ta mož po poklicu.« Caldwell se je smehljal. »O njegovem poklicu prav za prav ne vem ničesar...« »A tako. Kje bi ga pa lahko dobil?« »Skoro gotovo v Baileyjevem penzionu. Ali ste že kaj slišali o njem?« Merrivale je zamrmral nekaj nerazumljivega. Med nepridipravi je bil ta penzion dobro znan kot zatočišče vseh od policije iskanih zlikovcev. »Ali je ... ta gospod ... bival v tem pen- zionu, ko ste govorili z njim?« Caldwell je odkimal. »Ne, takrat je bival nekje v Brooklynu. To se pravi, prav tisti dan si je bil najel majhno opremljeno stanovanje na Šestinosemdeseti cesti in se tam naselil, medtem ko je njegova žena ostala v Brooklynu... Mož ima namreč koristno navado, da nikjer ne stanuje dalje časa. Tistega dne mi je celo že rekel, da se bo kmalu preselil v Baileyjev penzion.« »Razumem. Toda ali smem vprašati, kaj ste hoteli od tega moža, da ste ga obiskovali?« »Šel sem k njemu le zato,« je zagotovil Caldwell, »ker sem upal, da mi bo morda znal pomagati. Toda to misel sem moral takoj spet zavreči, Telefoniral sem mu, ko je bival še v svojem stanovanju na Šestinosemdeseti cesti.« »Oprostite, kako pa ste ga tu našli?« »Prav lahko, saj je imel telefon pod svojim imenom.« »Imel je svoj telefon, čeprav ni nameraval dalje časa stanovati tam?« »Da. Hollister je bil tudi v malenkostnih rečeh zmerom zelo previden. Najbrž je hotel s tem v svojem gospodarju utrditi prepričanje, da bo dalje časa ostal pri njem.« Merrivale je stal pred njim globoko zamišljen. »Ne bi vam rad pokvaril razpoloženja«, je menil naposled. »Mogoče je to, kar ste mi po- vedali, prav dober predlog. Vendar mi je; žal, da moram kljub temu vztrajati na svojem prejšnjem sklepu. Ko prispejo zvečer še ostali člani naše družbe, se bomo takoj o tem pogovorili.« »Toda jaz vam zagotavljam, da vam lahko, ta Ralf Hollister pove vse, kar vas zanima glede ladijskega tovora.« Merrivale je nejevoljno skrčil obrvi. »Saj je vse, kar ste predlagali, prav lepo, a oprostite mi, dragi gospod Caldwell, da vam moram še enkrat ponoviti: ne moremo vedeti, ali ni vse to morda kakšna past. Moramo biti' previdni. Res, gospod Caldwell, ne gre drugače, kakor da končno odločitev preložimo do večera.« »No, Morili,« je rekel Merrivale, ko sta pozneje črna brata sama sedela v drugi sobi. »Sedi in povej mi odkritosrčno, kaj misliS o vsej tej zgodbi.« Morili je dolgo premišljal, preden je oklevaj e začel govoriti: »Ce hočem govoriti resnico, moram reči, da sem enkrat ali dvakrat zasumil, da si je Cald-well vso zgodbo izmislil.« »Morili, ti prekašaš samega sebe!« je vzkliknil Merrivale zbadljivo. »Ko je Cald-well govoril o svojem predlogu, sem jaz isto-tako sumil, da nekaj ni v redu.« »Ti torej misliš, da je vse samo prevara?«« »Tako sem prej mislil«, je priznal Merrivale. »Zdaj pa se mi zdi, da bo le nekaj res.« »Kako misliš?« »Ker nisem spal v času, ko si ti leno posedal po stolih, dragi Morili, temveč delal, sem marsikaj dognal. Spominjaš se, da jo Caldwell mimogrede rekel, da si je bil tisti Ralf Hollister najel stanovanje pod svojim landska je bogata dežela. Nekakšno merilo za to, ali je ta ali ena država premožna, je gototo tudi število njenih milijonarjev. Po davčnih prijavah v Holandski se vidi, da je v tej razmerno majhni državi kar 877 milijonarjev. Ti predstavljajo pol odstotka vseh tamkajšnjih davčnih obveznikih, v svoji posesti imajo nad 15 odstotkov narodnega premoženja. Največ holandskih milijonarjev živi v Haagu, nato pa v Amsterdamu in Rot-terdamu. X Koliko so nevtralne države izgubile trgo vinskih ladij. Angleško ministrstvo je obveščanje objavlja seznam izgub, ki so jih utrpele trgovinske mornarice nevtralnih držav v dosedanji vojni. Na prvem mestu je Norveška, ki pa danes žal ni več nevtralna. Prav tako je v seznamu še Danska, ki je trudi ne moremo več prištevati med nevtralne države, saj je izgubila neodvisnost. Seznam izgub je nastopen: Norveška je do 10. aprila izgubila 52 ladij s skupno tonažo 120.000 ton in 392 ljudmi, Švedska 33 ladij (70.000 ton) in 262 ljudi, Danska 28 ladij (54.000 ton) in 290 ljudi. Nizozemska 18 ladij (83.000 ton) in 191 ljudi, Grčija 13 ladij (61.000 ton) in 78 ljudi. Finska 7 ladij (16.500 ton) m 11 ljudi, Italija 7 ladij (34.500 ton) in 56 ljudi, Belgija 4 ladje (12.000 ton) in 1 človeka, Estonska 2 ladji in 2 mornarja, Jugoslavija 2 laHji in 1 mornarja, Litva 1 ladjo in 1 človeka, Japonska 1 ladjo. Te številke pa niso končne, kajti v njih so obsežene samo izgube, l-.i so bile uradno sporočene. X Telefonski zvonci iz stekla. V Nemčiji se trudijo, da bi sirovine, ki jih potrebuje industrija, v civilnem življenju nadomestili z drugimi. Pred kratkim je izšla naredba nemške državne pošte, ki odreja, da morajo biti v bodoče vsi telefonski zvonci iz stekla. X Posebna snov, ki okrepi vid, da vidiš v temi. Iz Tokija prihaja poročilo, da se je japonskemu očesnemu zdravniku in vseučili-škemu profesorju dr. Misau Ujemuri posrečila čudovita iznajdba. Dr Ujemura je po večletnem prizadevanju iznašel snov, ki povečuje sposobnost staničnega tkiva na očesni mrežnici. Ako oseba poje šest tablet te snovi, in sicer trikrat na dan po dve, sta čez nekaj ur zenici njenih oči sposobni videti predmete, ki so osvetljeni komaj z dvajsetirko ali tridesetinko svetlobe, katera je sicer potrebna človeškemu očesu, da vidi predmet. Ta povečana sposobnost zenic traja teden dni. Pio- imenom na Šestinosemdeseti cesti. To sem si dobro zapomnil. Take podrobnosti so včasih važne...« »Ne razumem te prav ...« »Veš, takoj po pogovoru s Caldwellom sem telefoniral na poštni urad, pod katerega telefonsko območje spada tudi Šestinosem-deseta cesta, in v eni minuti izvedel, da je res bival na tej cesti neki Ralf Hollister in imel prav kratko časa svoj telefon. Morili je priznavaje prikimal. »S tem«, je nadaljeval Merrivale, »so sicer Caldwellovi podatki potrjeni, toda ne vemo še, ali je ta Hollister oseba, kateri bi smeli zaupati. Odkrito priznam, da sem glede Hol-listra zelo nezaupljiv. Caldwell je pripovedoval, da mu je Hollister pomagal skriti ladijski tovor. Kako je bilo mogoče, da ne bi bil Hollister izvedel, kaj je pomagal Caldwel-lu skriti? Zakaj je Caldwell sploh potreboval pomočnika? To je vendar čisto nerazumljivo.« »Prav tako mislim jaz.« »In kako more biti Caldwell prepričan, da se bo Hollister po petih letih spomnil, kam je dal prepeljati ladijski tovor, o katerem ni niti vedel, kaj je predstavljal? Seveda ve Hollister za primer in nedvomno obstoji med Hollistrom in Caldwellom neki dogovor, neki naklep. Toda kakšen? Ta negotovost me zelo moti. Imam občutek, da se mi zavoljo tega Caldwella zibljejo tla pod nogami...« Dolge minute sta oba molčala in tuhtala. Nato je izpregovoril Merrivale počasi in poudarjajoče: »Frančiška mora priti sem! Frančiška mora izvleči iz njega, kaj je na vsej zadevi. Imam že svoj načrt...« Morili je skomignil z rameni. »No, in če ne fesor dr. Ujemura, ki je izum poskusil na samem sebi in še na dvesto drugih osebah, je o njem nedavno poročal na sestanku očesnih zdravnikov-strokovnjakov v Tokiu. Njegov izum je med japonskimi očesnimi zdravniki zbudil veliko zanimanje. Dve važni vprašanji, ki jih je ob njegovem izumu treba upoštevati, pa še nista rešeni: ali učinkujejo Uje-murove tablete na oči vseh ljudi enako, in drugič, ali so neškodljive za človeški vid. X Električne bajonete bodo izdelovali. Naj novejši izum v področju oboroževalne industrije je električni bajonet. Kakor poročajo londonski listi, se je tam ustanovila družba, ki hoče ta izum izkoriščati. Zanj se zanima angleško ministrstvo za vojno. Izumitelj, ki je po rodu Avstrijec, je zastopnikom tiska izjavil to-le: »Od svojega električnega bajoneta mnogo pričakujem. Neizurjenim in utrujenim vojakom bo dajal možnost, da svoje nasprotnike v bitki onesposobijo za borbo. X V Angliji se vsak mesec poroči okrog 40.000 parov. V Angliji ne pomnijo, da bi se kdaj sklepalo toliko zakonov kakor zdaj v vojni. Po najnovejših podatkih se v Angliji, odkar je nastala vojna, poroči vsak mesec okrog 40.000 parov. Večina ženinov je vojaškega stanu. Vojaki in mornarji, ki odhajajo na bojišče, hočejo preskrbeti izvoljenkam državno pokojnino, ako bi se jim na bojišču kaj pripetilo. X Kako delujejo možgani v velikih višinah. Zdravniki so ugotovili, da možgani letalca, ki se je dvignil v višino 6000 m, pri-I čenjajo delovati za eno petino počasneje kakor običaino. Njegove odločitve v tej višini n;so več natančne. Ako ga vprašate, kako se počuti, bo odgovoril, da mu je povsem dobro. in če mu boste ponudili masko s kisikom. bo deial. da je ne potrebuje. Nedavno so na Angleškem napravili tale poskus: Nekemu človeku so dali računsko nalogo, da pomnoži štirištevilčno število s štirištevilč-n m. Mož ie nalogo rešil v 45 sekundah. Vsaka tretja številka pa je bila napačna. Nato so ga z letalom dvignili v višino 6000 m, ne da bi mu dali masko s kisikom. Ko so ga vprašali, kako se počuti, je izjavil, da povsem dobro. Nato so mu dali isto računsko nalogo. Po petih minutah očitnega napora je napravil komaj tretjino naloge, pa še to povsem napačno. Nato je dejal, da ne more več računati. X Pomen j.-bolk. limon, korenja in kislega zelia zaradi vitaminov. Dolgotrajna zima ie dc-žene ničesar zlega, če Caldwell res tako misli, kakor nama je govoril?« »Mislim«, je govoril Merrivale počasi, »da tudi taka ugotovitev ne spremeni mnogo na zadevi. Čedalje bolj sem prepričan, da je George Caldwell vse preveč pretkan in nam nevaren človek Mislim, da ga zaradi tega ne bomo spravili čez mejo.« Postalo je popoldne. V posebnem stanovanju tretjega nadstropja sta Barnes in Ward še zmeraj stražila gosta-jetnika. Bilo je izredno lepo popoldne proti koncu novembra. V širokih žarkih se je vsipala sončna svetloba v sobo. Milo se je svetila temna politura mize sredi prostora v primeri s kričeče migljajočimi barvami nekoliko čudne obleke, ki jo je imel na sebi stražar Ward. Tiho je tiktakala ura. Zdelo se je, kakor bi bilo to tiktakanje ure edini šum v vsej hiši. Toda mir je bil težak, poln še neznanih možnosti in nesrečo obetajoč. Negibno je stal George Caldwell ob oknu. Dve uri je bil neumorno hodil iz sobe v sobo, od okna do okna. Bil je kakor ujet tiger, ki je še v polni moči. Najprej sta ga Barnes in Ward skrbno opazovala, a ko nista videla pri njem ničesar sumljivega, je njuna pozornost počasi otopela. Govoril ni Caldwell še z nobenim izmed njih. Ura je odbila petnajst. Še tri ali štiri ure pa se bo Allan Walker vrnil iz Chicaga. V tem času je treba še mnogo storiti, kajti po-vratek Walkerja mora neogibno dovesti do usodnega zaključka, do odprtega boja. Če ne bo končal tega, kar še mora storiti do Wal-kerjevega prihoda, ne bo pre do svšoiih dedov:?»Pozdravljena, zemlja, »R&t , 7iroct_o mati!« Kon°o , čtivo! Kavljen Zgodbe brez groze Klabund: Pjotr-Rasputin Kavlien. Črna vojna Thompson: Sivko Majerjeva: Rudarska balada Broširana knjiga: din 10"— Vezana knjiga: din 15'— ZALOZBA ..CESTA" UIIBUANA K i\ A KI,.I H V A iH.lCA o ZA POMLAD dobra in trajna obutev