VoSdiii.u p ai-ana v gotovini IZ1IAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 1*50. TRGOVSK LIST Časopis sca trgovino, industrijo In. obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za V4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XTI. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v Četrtek, dne 10. januarja 1929. Telefon Si. ŠTEV. 5. Kavšen davek so dolžni plačevati potni’ i ali za-stcpnlki pidjctij? Kakor smo že v eni zadnjih številk pojasnili, plačujejo trgovski potniki na leta pavšalno pridobnino v znesku Din 1000 —. Pav?a’no pridobnino so glasom pravilnika k zakonu o neposrednih davkih do’žni plačevati, ako niso v alužbenem razmerju, temveč je smatrati njihovo poslovanje za samostojno podjetje. Za samostojnega podjetnika smatra pravilnik potnike, če trpe v sk'enjenih kupčijah sami nevarnost izgube, če se ravna višina njihovega dobička zlasti po njihovem lastnem de’ovanju in potemtakem v bistvu niso zavisni od podjetij, katera zastopajo. Taki primeri se pojavljajo zlasti takrat, kadar utegnejo take osebe, ne da bi na to neposredno vpMvalo podjetje, ukoriščaje konjunkturo, same vplivati na višino svojega r/ohodka. Navz’ic temu na sebi jasnem besedi'u so se pojavili v praksi dvomi, kdaj je potnik ali zastopnik zavezan us’užKenskemu davku in kdaj pavša’ni pridobnini. Posebno so nastali dvomi, s katerim davkom naj se obremene razne provizije. Za razšči-ščenje dvomov se je obrnila zveza zavarovale na generalno direkcijo davkov ki je z razoisom z dne 31. decembra 1S28, št. 159.908 pojasni’a, da je vorašanje ali se provizija obdači s pridobnino ali z uslužbenskim davkom odvisno od tega je M oseba ki prejema Provizijo, nameščenec dotic-rtega podjetja ali ne. Vprašan‘e, aH naj se osebo, ki dela za zavarovalnico, smatra za njenega nameščenca, je odvisno torej od stvarne vsebine pogodbe in načina zaposlitve. Ako je pogojena večja aU manjša odvisnost v pos’ovanju in do^nost udejstvovanja po navodFih gospodarja, je to eden najsigurnejših znakov za rešitev spornega vprašanja. Za to rešitev so odločilni še sledeči momenti: 1- Nameščenec prejema plačo po-po^oma neodvisno od uspeha V poslovanju, dočim je pri samostojnih podjetjih odvisna plača od dela in »speha. 2. dogovorjena stalna plača brez provizije praviloma znači, da obstoji alužbeno razmerje, vendar more tudi uslužbenec biti nameščen proti proviziji in tantijemi. Pravi^ma se dogaja, da dobiva oseba, ki se samostojno bavi z akviziterskimi posli, samo provizijo, a ona, ki se nahaja v službenem razmerju, plačo in provizijo. 3. Oseba, ki ni nameščena, more opravljati pos^ za več firm. nameščenec pa tega praviloma ne sme. 4. Samostojni akviziter nosi praviloma stroške potovanja sam, nameščenec pa ne. 5. Samostoini akviziter mora svoie pos^vanje prijaviti kot obrt in voditi kniige, nameščencu pa tega ni treba. pri zavarovalnicah se zapos^jejo osebe, ki se bavijo z akvizicijo kot stalnim poklicem pa tudi osebe, ki se 9 temi pos’i bavijo samo kot s postranskim pokHcem, na primer nameščenci zavarovalnice. Udejstvovanje agentov-akviziterjev zavarovalnic katerih na’oga obstoji v akviziciji in ki v svrho sk’enania po-1 godb predstavijo osebe, ki se žele za-| varovati, odnosno prevzamejo zavar j rovalne ponudbe, naj se praviloma i I I smatra za samostojno obrtno poslovanje, ker pri teh osebah praviloma obstoji moment samostojnosti. One morejo poslovati, kjer smatrajo to za potrebno, a niso vezane na delovni čas. To da so v svojem poslovanju vezani na tarifo dotične družbe, še ne dokazuje, da so v službenem razmerju. Ako ima akviziter slalno plačo, se mora ta obdačiti z us’užbenskim davkom, ker se redno prejema za opravljanje administrativnih pos'ov družbe. Provizija pa je tudi v tem primeru zavezana pridobnini. Ako akvizi-♦Oriu družba notne stroške povraču-je, je za njegovo obdačenje merodajno ogo^b^ z 'fos^odarjem ker je v takih primerih verjetno, da gre za ,s’užbeno razmerje. Po analogiji teh do^čil generalne direkcije davkov je jasno, da so trgovski potniki, ki potujejo proti pro-viziii na las+ne stroške zavezani pavšalni pridobnini to je dolžni so plačati na Vo 1C00 Din, kar vstreza za us’užbenski davek pribMžnemu rl.oh^dku 95r)r' Din me^ePno. 7a potnike, ki zaslužijo na mesec preko te v=so*e ;e ugodnejše da n’afai'0 navšal-no pridobnino nego us^žbenski davek. dočim je razmerje pri nižjih za-s’užkih obratno. ZASTOPSTVO MINISTRSTVA ZUNANJIH POSLOV V PASAVI (PASSAU). Od g. velikega župana ljubljanske omasti smo preVi: Zastonstvo ministrska zunanjih pos’ov v Pasavi (Pas-s^u). ki je bPo ustanov’jeno za prevzem renaraci'skesa ^aga dobiva od raznih spedicijskih posrednikov, uradov in ustanov prošnje, da jim da;e materijal na razpolago za nadaljno odpremo. Ministrstvo zunanjih pos’ov ie odredilo, da se take nrošnie ne vooštevajo. temveč da vrši nadaljno eksnedicijo navedeno zastonstvo samo da se na ta način prenrečijo even-tua’ne z’orabe. Vse b^go se bo od-prem^o do mesta namembe t. j. do Beograda, kjer se bo ob preiemu 0’aoa’a V"zarina in se bodo opravljale carinske formalnosti. NAS UVOZ V NOVEMBRU. Generalna direkcija carin je objavila statistične podatke o našem uvozu v novembru lanskega leta, ki je znašal 160.852 ton v vrednosti 706,795.607 papirnatih a’i 64,512.194 zlatili Din. V pri-n.eri z uvozom v novembru predlanskega leta je naš uvoz lani narastel po teii za 33.922 ton (2672%), po vrednosti pa za 19,124.884 Din (278%). Purast uvoza je bil v novembru znatno manjši, nego v prejšnjih mesecih. V prvih 11 mesecih lanskega leta smo uvozili 1,425.302 toni blaga v vrednosti 7 mili-arJ 286,824.273 papirnatih ali 665 milijonov 311.775 zlatih Din. V primeri z istim razdobjem predlanskega le‘a je narastel naš izvoz lani po teži za 227.569 ton (19%), po vrednosti pa za 637 milijonov 067.112 Din (96%). Ker je dosegla vrednost našega Izvoza do konca novembra lanskera leta 5 875,360.244 dinarjev, je že doslej bilanca zunanje trgovine deficitna v znesku 1.411,464.029 dinarjev. Ljubljanska zbornica za TOI pozdravila ob zgodovinskem dogodku Nj. Vel* (Craiia in novo vlado. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo za Slovenijo ’e pos a’a ob zgodovinskem dogodku, kojega so pozdravili predvsem vsi gospodarski krogi s prav posebnim in iskrenim navdušenjem, Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru naslednjo udano8t-no bizojavko: Zbornica za trgovino, obrt in industrijo za Slovenijo prosi Vaše Veličanstvo, da blagovoli v dneh historičnih odločitev sprejeti izrabe neomajne zvestobe in udanosti. V imenu gospodarskih krogov želi zbornica iskreno, da se izpolnijo plemeniti nameni in cilji, objavljeni v manileslu Vašega Veličanstva ter da postanejo veliki ukrepi Va* šeg i Veličans.va temelj srečne bodočnosti našega naroda in povzd:ge našega gospodarskega dela. Bog živi Vaše Veličanstvo! Bog živi na3 kraljevski dom! — Predsednik Ivan Jelačin ml. Pozdravne brzojave je posTala zbornica tudi ministrskemu predsedniku generau Peri Živkoviču, ministru financ g. Stanku Švr-1 j u g i in zastopniku ministra trgovine g. dr. M a t e j u D r i n k o v i č u. Prometnega ministra g. dr. Antona Korošca je pozdravila z na-s^dnjo brzojavko: Zbornica za trgovino, obrt in industrijo prosi Vaše Preblago-rotfje, da blagovolite sprejeli k imenovanju za promenega ministra na;ve iskrene čestitke in zagotovilo naše udanosli. Vašemu požrtvovalnemu delu in Vašemu plemenitemu stremljenju za prospeh naše domovine in povzdigo gospodarstva želimo najboljših uspehov. — Predsednik Ivan Jelačin ml. Posebej je zbornica pozdravna tudi generala Danila Kalafato-viča, prejšnjega komandanta Dravske divizijske oblasti, ki je bil težnjam s’ovenskih gospodarskih krogov vedno ljubeznivo naklonjen. Pozdravne lirzcjavke Zve^ trgovskih grenil ev za Slovenijo. Zveza trgovskih gremijev za Sloven;jo v Ljubljani je povodom kra^e-vega manifes a in spremembe vlade poslala udanos ne izrare Njegovemu Veličanstvu kralju in častitala k imenovanju predsedniku vlade g. generalu Fe ru Živkoviču, prometnemu ministru g. dr. Antonu Korošcu, finančnem u m n;stru g. dr. S anku Švrljugi in trgovinskemu ministru g. dr. Mate Drinkoviču. 01^1 novi in znn^i^i p~d-Ti*4ek na dru«1 strani! Naš dinar stoji v Cnrihu čvrsto. Kakor g^dajo domači gospodarski krogi z zaupanjem in največjim optimizmom na nov položaj v državi, kakor 3^ domači gospodarski krogi prepričani, da more že’ezna roka vzpostaviti mir in red, ki sta za smo-treno. konstruktivno delo neobhodno potrebna, tako so simpatično pozdravili vesti o dogodkih pri nas tudi gospodarski krogi v inozemslvu tn to povsod brez raz’ike. Najzanes^ivejši barometer za to je pri gibanju na cu-riški borzi, ^akor nam kažejo notacije te borze se prve vesti o spremembi v državni uorevi tečaj našega dinarja pojača’e. Na borzi je bil zabe’ežen ’ahek n^rs* dinar:a in jugosloven-skih paniripv dočim so druge valute celo nekoMko nazadovale. HRANILNE VLOGE RASTEJO. V zagrebških listih beremo: V vladanju hranilnih vlog, ki je bilo v zadnjem času precoj šepavo. e‘o je izvršil živaVn preokret. V zagrebških hranilnicah so opazovali 8. t. m. izrecen dotok v’ara-tel!ev ir. so hili vsi d'-tični oddelki skoz poslovne ure popolnoma zapos’eni. Občinstvo pre^ia splošne gospodarske in finančne razmere vseskoz ugodno. Pokroviteljstvo letošnjih prireditev Ljubljanskega ve’esejma od 33. maja do 9. junija in od 31. avgusta do 9. septembra je blagohotno prevzel Nj. Ve'. kra’j A’eksander I. S tem činom je naš ljubMeni v’adar zoper pokazal, kako mu je preevit našega narodnega gosnodarstva pri srcu in kako živo se ranima za gospodarske dogodke. TZMUNJAVA BLAGA MED JUGO-SLAMJO IN OGRSKO. S’edeči seznam nam kaže zelo zanimivo razmerje med obema deže'a* m., v korist Jugoslaviji. Izvoz Jugo-s'avi'e na Ogrsko se dviga v vseh blagovnih vrstah, nasprotno pa izvoz iz Ogrske v Jugos’avijo ne kaže te enot-™s'i. Zelo je padel na primer ogrski o’:soort strojev in aparatov. t~>ot Jugoslavije na Ogrsko v tisočih pengo: 1925 1926 1927 r - vi an obdelani 7 9°9 11.173 17.7P9. S i' ve kovdne 1.G99 1.5C1 2.168 T" oz Ogrske v Jugoslavijo v tisočih pengo: • 1925 1926 1927 tn ana.rfrti 12.087 5.241 5.185 "V-.Vični s1r-"j,i in •> i 1 9°9 2.Ffi9 2.2F0, fabrikatl 2 840 4 768 4.2?« i 3.111 3.181 3.021 n: Ovr'i volna ?38 3‘>7 P mb zpvo predivo 1.811 2.321 Denarni obtok Sovjetske zveze. V preteklem gospodarskem letu (oktober 1927 do september 1928) je denarni obtok v Sovjetski zvezi nadalje narasel. O tem pripoveduje poročilo ruske državne banke med drugim sledeče: 1. oktobra 1927 je znašala v obtoku še nahajajoča denarna množina 1628 milijonov rubljev, 1. oktobra 1928 pa že 1971 milijonov; tekom leta oktobra 1927—oktobra 1928 je priš'a torej na novo v promet vsota 843 milijonov rubljev. Absolutno je ta snesek nekoliko večji kot znesek 337 milijonov, za koji znesek je bil povečan obtok denarja v gospodarskem letu 1928/27. Relativno seveda je hi’a pomnožitev obtoka v letu 1927^28 manjša kot v letu 1926/27. To dviganje denarnega obtoka, ki se bo gotovo nadaljevalo tudi v gospodarskem letu 1928 29. ima dva vzroka. Dvig prometujočega denarja je v neposredni zvezi s splošno dvigajočo se tendenco vsega gospodarstva. Zadnje leto je prineslo med drugim precejšen dvig v izdelovanju industrijskega b’aga, z’asti v državni industriji, in sicer za 232%, dalje živahen transportni razvoj, zlasti v železniškem prometu, veliko pomnožen je pri-de’ovalnega prostora tehniških kultur in surovin, močen dvig proračuna (od 5222 na 6352 milijonov rubljev) in živahen razvoj državnega hranilni-štva. Hkrati pa potreba prebivalstva na denarju in drugih plačilnih sredstvih ni samo v zvezi z dvigajočim se blagovnim prometom, temveč je v zve-*i tudi z dejstvom da obseg denarnega obtoka sploh še ne odgovarja gospodarskemu nivoju, doseženemu v teku zadnjih let. Dočim je poljedelstvo Rusije že skoraj doseglo predvojno višino in je industrija to višino že prekoračila, je sedaj v obtoku se nahajajoča množina denarja izdatno nižja kot ie bila v Rusiji pred vojsko. Upoštevajoč dejstvo, da se je nakupna moč rublja znižala nekako na polovico predvojne nakupne moči, moremo ugotoviti, d.a je danes komaj polovico toliko denarnih sredstev v obtoku kot jih jo bilo pred vojsko. — Tako pra- vi poročilo državne banke. Mi smo o ruskem gospodarstvu prinesli nedavno obširen članek in smo govorili tam tudi o denarstvu. KONKURZI IN PORAVNALNA POSTOPANJA NA OGRSKEM. Leta 1928 so uvedli na Ogrskem 1214 prisilnih poravnav napram 746 v 1. 1927, torej za 70 odstotkov več. Število kon-kurzov se je dvignilo od 351 na 385. Vsa pasiva so znašala leta 1927 54 milijonov pengO, lani 97-6 milj. ali 80 odstotkov več. Več kot polovica vseh insolvenc (744) pride na tekstilno stroko; devet tekstilnih insolvenc je znašalo 5,500.000 pengO. LISTEK. R. M.: Na samodrču v nemške dežele. 1. Od Ljubljane do avstrijske meje. I. C. Mayer je dal blago, krojaški profesor mi je izgotovil krasno športno obleko, čepico Bizjak, čevlje je dobavil Peko, nogavice je pa spletla firma Haring. Vse drugo, kar se obleče spodaj in vmes. podveze, nad-veze in zaveze je pa orispeval priznani solidni Kette ali pravzaprav njegova gospa, ki mi daje večji popust pri nakupu. Takole se nikjer ne pričenja potopis, boste rekli. Pri meni že, ker se mi zdi potrebno omeniti, da se je blago izborno obneslo in ’a zato zaslužijo omenjene firme brezDlačno reklamo, ki jo morajo sicer drago nla-čati, na še na zadnjih časopisnih straneh, ki jih navadno ne čitamo. Ko sem prišel tako načičkan »kakor bi me iz škatljice vzel« pred Kazino, so me gospodje od Avtomobil-nega kluba zadovo’jno motrili, češ, tegale pa že lahko pustimo čez ' lejo. Trgovsko brodovje Jugoslavija. V zadnjem času smo brali o važnih napredkih jugoslovanske trgovske mornarice. Najprvo o spojitvi dveh za naše razmere velikih diužb v eno družbo, potem pa o končni in trajni ureditvi državnega subvencijskega vprašanja in o večjem gradbenem načrtu jadranske plovbe. Ta poročila so popolnoma ujemajo z razveseljivim razvojem jugos’ovanskega trgovskega brodovja, ki ga opazujemo že dalj časa. Od leta 1921 do leta 1928 se je prostornina našega trgovskega brodovja takole razvijala: reg. ton Na koncu ^ta 1921 je znašala 114.400 Na koncu leta 19?2 je znašala 124.709 Na koncu leta lr23 je znašal 134.700 Na koncu leta 1924 je znašala 155.300 Na koncu ^ta lr25 je znašata 173.300 Na koncu leta 1( 28 je znaša’a 224.700 Na koncu teta lr27 je znašala 257.500 Na koncu leta 1928 je znašata 300.000 Avstrijsko trgovsko brodovje je ime-to pred vojsko ca. 600.000 ton, pa sta bila Trst in Reka zraven. Gornji seznam nam pravi, da se je naše trgovsko brodovje v letih 1921 do lr25 le počasi razvijalo, da je pa prineslo leto 1926 bistveno hitrejši razvoj, za polnih 50.000 ton. Nas’ed-nji dve leti sta zopet nekoliko odnehali- a je bil v splošnem razvoj prav razveseljiv. Tn potem moramo pomi-s’iti, da mora priti s’ednjič do nekega gotovega zastoja, če podtago že imamo. Letošnje leto obeta biti zopet ze’o živahno, kakor vse kaže. V obrežni p’ovbi, ki vsled prehoda Trsta in Reke v italijanske roke in vsled dogotovitve liške železnice ni tako važna kot je bila v predvojni dobi, zaznamujemo še’e v lanskem letu napredek večje spojitve: to spojitev :e doseglo prometno ministrstvo z uki-njenjem podpor za prav majhna (in tudi preveč številna) plovbna podjetja. Tako imamo danes samo tri družbe za obrežno plovbo: Jadransko na Sušaku, Dubrovniško in Bok o. Drug naoredek je sklep dolgoročnih subvencijskih pogodb. Danes spajajo štiri črte naša pristanišča z izven jadranskimi; trgujemo po njih z grškimi celinskimi in otoškimi pristanišči, z Egiptom in Malo Azijo, s Severno Afriko in s Kanarskimi otoki ter z Južno Ameriko. Z našimi pristanišči prometujejo prav živahno tudi inozemske družbe, z^sti italijanske, žaMbog še preveč, in ie inozemski promet bolj v njih rokah kot v naših. Nam manjkajo veliki parniki. Skušnja uči, da pomeni samo prosta plovba in mednarodni transport mnoštvenega b’aga (les cement itd.) bodočnost jugoslovanskega pomorskega prometa. Od napredujoče koncentracije narodnega plovbnega kapitala bo imel ta promet le korist. 90% vsega našega trgovskega brodovja je Vedno prijazni gospod Trabenta (to je tisti, ki prodaja svoje res dobre samodrče vsem mestnim županstvom in oblastnim odborom) me je pa Pri-jel pod ramo in rekel: »Per-mejš, še nekaj mu manjka, klubovo čepico in znak mu moramo dati.« Vlekel me je po stopnicah v klubov lokal in tu sta mi Puci in Muci pomerjali čepice in res pravo izbrali. Znakov ni bilo v zalogi, zato mi je dal Trabenta svojega, ker ni mogel sam z nami. Svojo novo čeoico sem pustil spodaj v veži v kancliji g. Zivilija ter jo položil na — ne vem — ali polno ali prazno kaso. Seveda sem bil zdaj še bolj zal, ko sem spet stopil pred Kazino, kajti zdaj so me še na dru?i strani ceste zbrane deklice občudovale, gotovo najbolj moja meča, ki se strogo drže moderne linije. Medtem sta prispela tudi moja dva tovariša: Peter Komar, ki je kupil za ta izlet nov len samodrč marke Pon-cij Pilat in me povabil na to vožnjo, ter g. Matko, ki dela v Ljubljani vsem onim sitnosti, ki hočejo graditi hiše in vile; največ sitnosti menda povzroča mojemu žlahtniku Mikoliču. Oba sta bila v dolgih hlačah, ker menda združenih v sedmih družbah. Obnova ladijskega materiala in pomnožitev števila velikih enot bosta k prednostim koncentracije prinesla tudi prednost velike tehniške kapacitete. ZVIŠANJE ITALIJANSKE OBRESTNE MERE. Italijanska Narodna banka je skleni’a zvišanje obrestne mere od 5% na 6%. Dosedanja obrestna mera je bila v veljavi od 25. junija 1928. Ta odredi a je v nasprotju z olajšanjem na mednarodnih denarnih trgih v začetku tekočega leta. Zadnje znižanje obrestne mere od 6 na 5% na kcncu junija se je izvršilo potem, ko je bila 6% obrestna mera tri mesece v veljavi. Vsled konsolidacije gospodarskih razmer so je tedaj posrečilo da so mogli obrestno mero znižati. Pol leta je to znižanje držalo, sedaj mu je sledilo zvijanje na 6%, torej na stanje pred 25. junijem. * * * IZTtINJENJE EVROPE. Leta 1928 se je nazadovanje Evrope v produkciji surovega železa in posebno še v produkciji surovega jekla nadaljevalo. Prvič je bila v tem letu produkcija Amerike v surovem jeklu večja kot produkcija Evrope. Leta 1927 je producirala Evropa nad ponvico svetovne porabe, leta 1928 že dosti pod polovico. Tudi glede surovega železa bo oddala Evropa prednost Ameriki. Nazadovanje Nemčije v surovem jeklu je večje kot nazadovanje Evrope sploh tako tudi v surovem železu. Višja produkcija v Zedinjenih državah je sicer v velikem obsegu posledica večje domače porabe, vendar se zdi, da so bile U. S. A. uspešne tudi v svojem prizadevanju za osvajanje svetovnih trgov. O tem smo že poročali. Naibolje se je v preteklem letu godilo v Evropi Franciji, posebno kar se tiče surovega jekla. « * * NEMŠKO NARODNO PREMOŽENJE. Znani nemški narodni gospodar Helf-ferich je naračunil nemško narodno premoženje pred vojsko po dveh metodah ra ca 310 milijard mark. Če vzamemo za letošnji indeks številko 150 proti 100 v letu 1913, dobimo v sedanji veljavi predvojno vrednost nemškega narodnega premoženja 465 milijard mark. fpričo ugodnih poročil inozemskega časopisja o izbornem gospodarskem položaju Nemčije je dal sestaviti »Beri. Tageblatt« po istih metodah izkaz o nemškem narodnem premoženju na koncu leta 1928 in pride do rezultata 250 do 095 milijard mark ali 75 do 85 predvojnega stanja. To stanje bi bilo že doseženo, če bi nemško gospodarstvo ne bilo obremenjeno z reparacijskimi dajatvami ter z obre-sto-vanjem in amortizacijo velikih v inozemstvu najetih posojil. Zato bo do predvojnega stanja še nekaj časa preteklo. nista hotela vzbujati naslade z moderno linijo svojih meč. Pred Kazino in doli do Wolfove ulice je stalo polno samedrčev. Potniki so se poslavljali od prijateljev in sorodnikov in potem smo se od-reliali med živahnimi klici občinstva. V prvem samodrču se je peljal pre-zident Gustl s ficepresidentcm Cirilom in svojim kasirjem Kofe!karjem. Čez prednji del samodrča je bila pogrnjena be’a rjuha, ne vem. ali kot ■nak, da se vozi v tem vozu sama ne-do’žnost, ali zato, da bi se avto obranil prahu, ki bi silil skozi špranje v motor. Šele v Nemčiji sem videl, da je na riuhi zapisano »Vodstvo«. Nemci so to slovansko besedo dobro razumeli, zato so tem trem dajali zbale pokale, zlate znake, plakete, srebrne svinčnike, nam drugim pa le plehaste stvari. No, zdaj pa pojde s stokilometer-sko brzino, sem si mislil, ko smo zavili okrog voga!a. a ne; ustavili smo se že čez par metrov pri mojem kolegu, ki je tudi dvorni in očala prodaja. Ta je pritekel k vozu in izročil g. Matkotu klubovo čepico in z^ak. V klubu namreč niso imeli nobene lako velike čepice, zato se je kolega Žiir- Trgovina. Mesečni živinski sejmi v Maribor«. Veliki župan mariborske oblasti je dovolil na podstavi § 38 N. O. od 14. sep-tem ra 1852 in naredbe ministrstva trgovine in industrije z drie 22. maja 1924 br. 5736/11 mestni občini mariborski, ki je po koncesijski listini štajerskega namestništva v Gradcu z dne 11. maja 1901, odnosno po odloku oddelka ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani z dne 26. avgusta 1990, št. 6912 upravičena do mesečnih živinskih sejmov vsak drugi in četrti torek, da smo v mesecih s 5 torki obdržati živinski sejem tudi na peti torek. Informativni oddelek Ljubljanskega velesejma dobiva danzadnem nešteto vprašanj glede dobave in nakupa tega ali onega blaga. V svojih odgovorih in nasvetih se uprava naravno v prvi vrsti ozira na razstavljalce Ljubljanskega velesejma. Da pa bo mogoče interesentom čim točneje postreči, so vsi sodelavci Ljubljanskega velesejma tem potom na-prošeni, da pošljejo uradu velesejma svoje cenike, kataloge, letake itd. vsaj v treh če ne v več izvodih in v bodoče naznanijo tudi vse bistvene izpremembe v podjetju k tem izdajam. Tako bo urad vedno točno informiran in bo zamogel ustrezati vsem vprašanjem. Pri splošno informativnih dopisih je tre/a priložiti znamke za odgovor. Tvrdke, ki imajo svoje zastopnike v inozemstvu, naj navedejo tudi naslove istih, enako tukajšnji zastopniki točne naslove svojih tovarn v inozemstvu. X AAA*AAAAA*.A*<, * AAAA AA/> TON K0NKIJRZI NA NEMŠKEM IN ANGLEŠKEM. Nemški »Reichsanzeiger« jo naznanil le!a 1923 vsega skupaj 7994 novih kon-kurzov in 3187 poravnalnih postopanj; lani je bilo konkurzov 5702, poravnalnih postopanj pa 1500. Število konkurzov je bilo torej leta 1928 za ca 40% višje kot leta 1927. Nasprotno je bilo pa leta 1928 na Angleškem 4153 knokur-zoy proti 4331 konkurzom leta 1927, torej za 178 manj. men, ki ima eno največjih gladko obritih glav v Šelenburgovi ulici, ponudil, da posodi svojo. Tako smo bili srečno vsi enako uniformirani, ker je Peter Komar itak kot član kluba že imel potrebne stvari in je čepico že par dni poprej okoli nosil, da privadi glavo nanjo. Zdaj bomo pa frčali, sem rekel; pa še nismo. Do šiške je šlo; tu je Peter ukazal šoferju, naj vezi počasi. So bile pač njegove srčne zadevščine, kajti skoro pred vsako hišo so mu v s^vo mgluPe zastopnice lepega šišenskega spola: tu okrogla mamica, tam nadebudna deklica ali tudi že devica v srpanu. Da je Peter tič. sem vedel; da pa ima tako velik raznobojen harem, sem pa šo’e z.daj zaznal. Naj ima, saj velia za devet fantov! Hva’3 Bogu, da smo prišli iz Ljubljane in šiške, sem vzkliknil, ko smo drčali po šentviškem polju. Z menoj vred si mislijo to tudi moji bralci, ki ne poznajo ooisanih udeležencev in bi že radi culi kaj o izletu. Poprej moram še opisati našo barko, ki nas je osem dni vozPa okoli. Bil je to zaprt samodrč. steklen, da se je lahko vse vide’o okrog le navzgor ne. Imeli smo to prednost, da ni pri- Vi zaslužite. ce imate MAGGI izdelka sa Razpečuje v kral;a*in* IHI Frin Klan. le »ni«, Maribor, Ca.»kar je ja 26 Sirtlnv w zalou.i PO SVETU. Švedska državna banka izkazuje za leto 1928 rekordni dobiček 19,290.000 kron, ■aa 4 820.000 kron več kot v letu 1927. Trgovska bilanca Jugoslavije v prvih -enajstih mesecih izkazuje 7287 milijonov dinarjev uvoza in 5875 milijonov dinarjev izvoza; pasivnost je torej precejšnja. IX. mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani se bo vršil od 30. maja do 9. junija, »Ljubljana v jeseni« pa od 31. avgusta do 9. septembra. V okviru obeh sejmov bodo tudi specialne razstave, .gozdarska razstava, lovska itd. Zagreb in Milan bosta v teku enega meseca telefonično zvezana. Ruska naročila v češkoslovaški so znaša:a v lanskem letu 185 milijonov Kč; strojev in aparatov so kupili Rusi za 100 milijonov Kč, železnega in jeklenega blaca za 50 milijonov Kč, poljedelskih strojev za 10 milijonov Kč. Vereinigte Staldwerke imajo delniško glavnico 800 milijonov mark; 6% dividenda znaša torej 48 milijonov mark. Bemberg d. d. v Barmenu na Nemškem bo zviša’a delniško glavnico od 14 oa 42 milijonov mark, angleška družba ISn^B jo je pa zvišala od 1,000.000 na 1,250.000 funtov. Tul iie d. d., ki je zviša'a lani delniško glavnico od 25 na 100 milijonov lrankov, bo dividendo znižala, ker kupčija ni bila tako dobra kot prej in ker bo cene za umetno svilo močno padle. Jugoslavanski lastniki boksitnili nahajališč v Dalmaciji se pogajajo z boksit-nim trustom v Zurichu in z nemško družbo Otavi o eksportu dalmatinskega boksita v Nemčijo. Pravijo, da bo dogovor kmalu sklenjen. Eksnort avtomobilov iz Nemčije je znašal v prvih enajstih mesecih lanskega leta 7393 osebnih in tovornih voz v vrednosti 43,800.000 mark, v isti dobi leta 1927 pa 3652 voz v vrednosti 24 milijonov 100.000 mark. Uvoz se je dvignil ■od 11.800 voz na 17.000, torej relativno manj kot izvoz. Me Garrah je zopet izvoljen za predsednika newyorške Federal Reserve banke; njegov namestnik je Owen Young. Cementni kartel so ustanovili v Španiji. Produkcijo in cone bo urejeval odbor, ki bo podrejen ministrstvu za javna doTa. V Španiji je 18 cementnih tovarn, njih letno kapaciteto cenijo na 1,200.000 ‘Ion; poraba cementa v Španiji znaša na leto 2 milijona ton. Ogrska sladkorna industrija d. d. bo plačala za lansko leto dividendo 12 pen-g8‘ tako govorijo v borznih krogih. Turški petrolejski monopol bodo raz-pustili. V novi carinski tarifi je carina za petrolej višja kot doslej. Razvoj ncwyorš^e borze v latu 1928. Predsednik newyorške borze Sim-mons se je o borznem letu 1928 takole izrazil; Tečajna vrednost listin je prekoračila vsoto 100 milijard dolarjev; ta znesek je večji kot neobremenjeno premoženje katerekoli države razen U. S. A. Povpraševanje občinstva po vrednostnih listinah je bilo še večje kot rapidno naraščajoča zaloga efektov, ki so bili razpoložljivi za prodajo. To dejstvo se pa ni poznalo samo na newyorški borzi, temveč tudi na ostalih 25 ameriških efektnih trgih. Nakupno zanimanje za vrednostne listine se je v Ameriki (U. S. A.) tako izredno močno pomnožilo, da so razni blagovni trgi ustanovili posebne oddelke za trgovino z efekti. Podružnice newycrških efektnoborznih tvrdk, ki jih je bilo v začetku leta 1918 813 in 1. januarja 1928 1059, so narasle do 1. oktobra lanskega leta na 1192. Presenetljivo je bilo dejstvo, da se je za delnice zače’o zanimati širše občinstvo. iVočno zanimanje je dobilo pobudo po rastočih dohodkih ameriških družb, po velikem številu industrijskih spojitev in po velikem napredku v znanstvenem raziskovanju. — K temu poročilu pridenemo še sledeče podatke: Newyorška borza je zaključila leto 1928 v merilu, ki doslej niti od-daleč še ni bilo doseženo. Nad 921 milijonov delnic je menjalo lani v borznem prometu svoje lastnike. Zanimive so primerjalne številke nekaterih prejšnjih let. Leta 1923 je bilo prodanih 237-3, leta 1925 452 2, leta 1927 577 milijonov delnic. Promet lanskega leta je narasel proti prometu leta 1827 za 80 odstotkov. Ljubljanska borza. TeAaj 9. januarja 1929. Po»pra- sevante Din PonulB« Din DEVIZE: Amsterdam 1 h. gold. . . 22-825 22-885 Berlin 1 M 13 62 on Bruselj 1 belga — *— 7-9 02 Budimpešta 1 peng6 . . —•— 9-9235 Curih 100 fr H U 4 1 ' '097-10 Dunaj 1 šiling 7 ‘.11)30 '230 London 1 luni 27.VH7 27(5 47 Newyork 1 dolar f>6 7 5 Mi!)(l5 Pariz 100 fr * 222-58 Praga 100 kron h;h o 1 (iH Ul • Trst 100 lir 29IMK) 21»8nO Les; Smreka — jelka: hlodi 1., II., inonte 250—300; brzojavni drogovi 240—260; bor-donali merkanlilni 300—320; trami merkan-tilni 250- 300; škorete, konične od lfi cm naprej 560—6(X); škorete, paralelne, od 16 cm naprej (>30—680; škorete, podmeme, do 15 cm 490—540; deske-plohi, kon., od 16 cm naprej 500—550; plohi, par., od 16 '•in naprej 550--600 Din. Bukev: deske-plohi, naravni, neubrobljeni -190—520; plohi, naravni, ostrorobi 750— 1000; plohi, parjeni, ostro- 'loruDljem bOO- 900; plohi, parjeni, ostro-robi 1000 1250; testoni 500 530, tavolete 1100 1200 Din. Hra*t: hlodi I., II. 5(XJ do 7UI; burdunali 1200-1400; deske-plohi, ne-obrobljeni buules 1300—1500; plohi, ne-obriibljeni merkiintilni 1000—1100; plohi, oslmrobi (pudnice) 1200—1800; frizi 950 do 1150 Din. Drva; bukova 19—21; hrastova 17 tlo 19 l*in. pragovi- 2 60 m, 14X24, hrastovi 50—55 Din. Oglje: bukovo za 100 kg f>.<- 90 I >iti Vrednoto: Dclnirc: a) Denarni »avodi: Celjska posojilnica d. d., Celje denar 158 dinarjev; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana de.n;ir 12o Din; 1 rva l.rvatska &.e-(likrnica, Zagreb denar 920 Din; Kreditni zavod za trg vino in niduslri,;o, Ljubljana denar 175 Din. b) Industrij ka, trgovska in prometna podjetja: Združene papirnice VevSe, Goričane in Medvode d. d, Ljubljana denar 114 Din; »S.avbna družba« d. d., Ljubljana denar 16 Din; »šeširc, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka denar 105 Dd.n; TVoraica za dušik d. d., Ruše denar 2C0, blago 280 Din. Žito: Pšenita: bačka: 80 kg, 2% primeru, mlečka v znina, slovenska postaja, plačilo v 30 dne’1, promptna dobava 280—282 50; bačka: 80 kg, 2% primesi, nilevska voznina, '•■lov. posiaja, dobava v januarju, plafiilo v 30 dne’i 285-287 50 Din; bažka: 80 kg, 2% primesi, mlevska voznina, slov. postaja, dobava v februarju, plačilo v 30 dneh 287 50 do 290 Din; bažka: RO kg, 2 % primesi, mlevska vi znina, slov. posiaja, dobava v ma.rcu, plačilo v 30 dneh 290—292 50 D*in; bačka: 80 kg, 2% primesi, mlevska voznina, slov. nestajn, dobava v aprilu, plafilo v 30 dneh ?9j—297 50 Din; bačka: :0 kg, 2% primesi, mlevska voznina, slov. postaja, dobava v maju, plafiilo v 30 dneh 297 50 do 300 Din. — Korma: amerikan ka p'ata koruza: promptna dobava, slov. post. 315 Din; bačka: umetna sušena, promptna dobava, slov. postaja 310 Din; barka: času primerno suha, promptna dobava, slov. postaja 235 Din. — Ječmen: liački: n< v, 71 Jrg režo, tan, promptna dobava, plačilo po prejemu blaga 315 50—320 Din. — R ž: 72 ;kg, zdrava, re&elana, mlevska voznina 295—?97 50 dinarjev. — Moka: pienična O*: nova. fco Ljubljana, pri odjemu celega vagona plačljivo po prejemu blaga 420—425 Din. Tendenca: les: neizpremenjena; deželni pridelki: 'mlačna. Zaključki: les: 4 vagone; deželni pridelki: — vagonov; drugo: — vagonov. DRŽAVNE FINANCE ŠPANIJE. Špansko finančno ministrstvo objavlja podrobne podatke o zaključku finančnega leta 1928, ki jih označajo kot vseskoz zadovoljive. Dohodki so znašali 3523 milijonov peset napram ?221 milijonom v letu 1927 in 2987 milijonom v letu 1926. Izdatki v letu 1928 so znašali 3340 milijonov, za 129 milijonov peset več kot v letu 1927. Za leto 1928 je izkazan prebitek 183 milijonov peset. Proračun za letošnje leto 1929 predvideva 3399 milijonov peset dohodkov in 3370 milijonov peset izdatkov, torej prebitek v znesku 29 milijonov peset. — O stabilizaciji pesete se je v zadnjem času manj govorilo kot prej; beremo pa, da ima vlada že vse pripravljeno, da se peseta končnoveljavno stabilizira. Program za prireditev gozdarsko - lovske razstave 1. 1929 ali 1. 1930, o priliki razstave »Ljubljane v jeseni« na velesejma t Ljubljani. Gozdarska razstava naj bi ne imela samo namena pokazati obiskovalcem v preglednih tabe'ah, slikah, modelih in produktih gozd in gozdne razmere posebno v Sloveniji ter racijonalno gospodarstvo v gozdu v pogledu vzgoje, izkoriščanja in zaščite gozdov ter delovanja drugih važnih panog, ki so z gozdarstvom v ozki zvezi, temveč nudila naj bi širšim slojem naroda tudi pouk in spoznanje velike važnosti in potrebe gozda z.a posameznika in za državo. Vzbudila naj bi zanimanje ljudstva za vzgojo, nego in zaščito gozda, kot eminentnega de'a narodnega bogastva ter mu pokaza’a smotreno uporabo različnih gozdnih produktov. Lovska razstava naj bi nazorno prikazala velik pomen lovstva v narodnem gospodarstvu, vse vrste naše koristne in škodljive divjadi, gojitev koristne divjačine, varstvo lova, kinologijo, industrijske panoge, ki so v zvezi z lovom. A. Gozdarstvo. I. Važnost, vloga in potreba gozdar. Slike, ki naj po eni strani pokažejo kraške, opustošene kraje z znaki siromaštva, po drugi strani pa lepo uspele kulture, rodovitne, z lepimi gozdi okrašene doline, letovišča in zdravilišča; vpliv gozdov na vodne, klimatične razmere. II. Vrste gozdnih dreves in grmovja: a) semena vseh vrst gozdnih dreves in grmovja, pri igličastem drevju tudi storži: h) ve:ice te^a drevja v zimskem in poletnem stanju (s cvetjem), zadnje s herbarijem: c) kratki hlodi vseh, pri nas rastočih gozdnih dreves do 80 cm višine, dveh debelin, s poševnim prerezom v lubju (razvrstitev bodi taka, da se vidi vejica, cvet. sad in hlod iste vrste, zaporedoma); d) povečane slike slavonskega brasta, eksotičnih velikanov; e) igre narave (abnormitete). III. Vzgoja gozifa: a) slike visokega, srednjega, nizkega gozda, čistih, mešanih sestojev; b) slike prebiralne, oplodne, čiste sečnje v kulisah, v krogih; c) slike uspelega naravnega pomlajevanja; d) obsekavanje listovcev (1 eksemplar ali pa slike; e) umetno pomVevanje na golem, podsaditev; zavarovanje (zakoličenje) sodik; f) sadišče in drevesnice: 1. priprave za ugotovitev kaljivosti semena; 2. priprave semena za setev; 3. množina semena za ar; 4. ograjen gozdni vrt, ca. 0 5 a. s sadikami različnih vrst dreves iu starosti; presajene, razredčene Žel prah do nas in da smo se lahko celo pot pogovarjali, dočim pri odprtih vozovih ni bilo teh ugodnosti. Za daljše vožnje bi na vsak način priporočal zaprte samodrče, čeprav se drugače nič ne speznam na ta vozila. Marsikatero sva z Matkotom uganila in spravila resnega Petra v dobro voljo, saj je vedno gledal na cesto in nadziral šoferja. Do meje se nismo prav nič ustavili, že pri Frančku v Podbrezjah ne. Naši Gorenjci so nas povsod pozdravljali, zlasti mladina; najbolj se je pa postavila Kranjska gora. Šolska mladina je z zastavicami delala špalir in metala šopke v vozove, tako tudi odrasli, ki se jim pozna, da so vzgojeni za tujski promet. Da je v naš voz priletel šop kopriv, pripisujem le zavistnemu zlobnežu, ki ne more videti avtomobila. Nadvse prijetno smo pa bili presenečeni na Podkorenskem sed’u. na naši in avstrijski strani. Vsa odličnejša Kranjska gora z županom na čelu se je zbrala tam; tudi Puci in Muci sta iz Ljubljane prifrčali semkaj po slovo; Vrstili so se pozdravi in poslovilni govori in nudili so nam okrepčila, da smo se res težko poslovili od naših ljudi in naše domovine. Še celo od carinskih in policijskih obmejnih organov smo se kot bratje posivili, saj ne morejo za to, če jih njih služba večkrat dovede v konflikte s potniki, ki od njih najboljši rad vtihotapi kako stvar čez mejo. Slovenci smo ciniki, nergači in večni zabavljači; postanemo pa zlasti pri simpatičnih sprejemih tako odkrito prisrčni kakor nihče drugi in to nam vsak rad priznava kot najsimpatičnej-šo potezo. Ta prisrčnost je bila tudi vzrok, da so nas nemški automobili-sti, ki so bili preteklo lete prav lepo sprejeti pri nas, povabili, da jim vrnemo obisk. To sem moral konstati-rati koncem prvega poglavja v obvestilo, zakaj drčimo v nemške dežele. II. Čez Koroško. Ker smo se na Podkorenu vsi ustavili, smo si malo drug drugega ogledali, ne da bi se pobližje seznanili, ker so naše barke stale druga za drugo. Najbolje je bila zastopana Slovenija, potem Hrvatska, Srbija, Vojvodina in Bosna. Bom že omenil enega ali drugega, kadar pridem z njim v dotiko, zlasti kadar bo prilika, da ga malo uščipnem. Zdaj naj le omenim, da smo se po večini skupaj vozili s samodrčem g. Šteblaja, ki je imel tudi zaprt voz. Z njim se je peljala gospa soproga našega Matkota in g. Kcbasar. S to simpatično družbo smo bili največkrat skupaj nastanjeni in z njo preživeli prijetne in manj prijetne ure v nemških deže’ah. Kot tretja naša prijateljska skupina je bila rodbina g. Ni-kelna s samodrčem marke Katra. Zdi se mi, da smo te tri skupine bile najbolj disciplinirane, ker smo do konca vstrajali po programu in ko je pri povratku prezident C usti štel vrhu Ljubelja glave svojih dragih, je videl samo nas. Zato je sicer v Tržiču dal za par litrov vina, zlata darila iz Nemčije, po katerih so hrepenela tudi naša srca, je pa sam pobasal. Ne glede na to je pa izborno izvrševal prezi-dentske funkcije, saj je oficijelno največkrat molče govoril, kar bi svetoval vsakemu predsedniku kakega društva, če si hoče pridobiti simpatije članov. Pa poidimo že enkrat čez mejol To ni bila lahka stvar, ker smo onstran Podkorena takoj šli v globino v ostrih serpentinah 500 m g’oboko. Petru in Matkotu so se tresle dolge hlače, meni pa kratke; vseeno smo prispeli s čednimi v Riegersdorf, kjer je avstrijska obmejna postaja. Oficielni pozdrav po avstrijskem avtoklubu smo že zamudili. Dočim so se opravljale carinske in druge formalnosti, smo se okrepčali s pivom, ki ga je točil slovensko govoreči Korošec, ki je prav rad vzel naše dinarje. Nato smo zdrčali po res krasni dolini proti Beljaku z žalostjo v srcih, ker bi ti kraji s slovenskim prebivalstvom morali po vsej pravici biti naši. Med potom smo zvedeli, da je v Riegersdorfu zaostal samodrč g. Hrvata, ki so se mu (samodrču) vnela ležišča. Ta defekt se ne da drugače popraviti kot v delavnici, zato je obstojala nevarnost, da ostane samodrč tukaj. Pa je prišla rešitev! (Dalje prihodnjih.) Fram, Ura, tits tnal nog li tla »ILIRIJA« Vilharjeva cesta (za Glavnini kol.\ Kralja Petra trg 8, Miklošičeva e. 4 ^ Teleluo 4te». 282U. ** Stran 4. ■SBMHUMracn TRGOVSKI LIST, 10. januarja 1029. ■ T^^inMonMBaBiaBDnaBnHni■mmm■■■mammštmi Štev. 5. sadike; zasenčenje; gozdno-vrtno orodje; pasti in dr. za ugcnobitev škodljivcev (bramor, miši i. dr.); g) oskrbovanje mladih sestojev; sli a pregostih in slike prelrebljenih, preredčenih sestojev. IV. Gozdni pridelki, a) glavni pridelki: 1. model drvarske koče; kolibe oglarjev; 2. različno orodje za sekanje; stroj z bencinskim motorjem; 3. prikaz napačnega sekanja; komad debla, ki se ga je le s sekiro sekalo; prikaz izgube maferijala: 4. krčenje; vinte, verige. »\Valdteufel«, dynamcn; 5. prikaz različnih scrtimentov: a) drva: 1 prostorni meter, paralelno in 1 navzkriž zložen; podatki o razmerju prostornine v ravnini in pošev zloženih krad; cepanice, krepeljci, vejevje; b) različni sortimenti lesa za tehnično porabo; žagovci, hmelovke, kratko blago, celulozni les, jamski les: dimenzije po trg. uzancah; les za različne obrti; c) kolje, dračje v butarah; b) postranski gozdni pridelki: t. lubje smrek, mlade hrastovine, orodje za pridobivanje, sušenje: mlin za drobitev: 2. smola način pridobivanja; model, slike; podatki o množini, ki jo daje drevo: 3. listje suba roba« In dr.; h) sredstva in produkti impregniranja, parjenja lesa; i) statistika o produkciji, izvozu; v pregle Inih tabelah. C. Zgradba hudournikov. 1. Projekti izvršenih in nameravanih zgradb; 2. modeli in slike izvršenih naprav; D. Agrarne operacije. Načrti o razdelitvi, komasaciji gozdov, o izvršbi meijo-racij. E. Literatura. Knjige in časopisi, letaki — kolikor jih baš imamo — event. pritegnitev hrvatskih knjig in listov, v katerih so slovenski prispevki. F Lovstvo. Po programu Slovenskega društva: I. Lovstvo v narodnem gospodarstvu: a) zemljevid o razdelitvi občinskih zasebnih lovišč: b) statistika zakupnin; c) statistika odstrela divjačine; d) statistika Lovske zadruge »Divja koža« o sejmih in izkupičku za kožuhovino e) naz< rna pt kožuhovine od odstrel do končne izdelave; f) industrija: 1. sveže meso kot ljudska prehrana, 2. konzerve, 3. kožuhovina. — II. Vrste koristne divjadi: a) po ena nagačena ali vsaj naslikana žival; b) statistika o naselitvi iste v posameznih delih Slovenije s pregledno karto o nahajališčih posameznih vrst divjadi; c) škode, pro-vzročene po divjadi; odškodnine; d) bolezni koristne divjadi (nosni obad, preparati ranjene, pohabljene divjadi); e) albinistični p jav na divjadi. — III. Vrste škodljivih živali: a) statistika o naselitvi v posameznih loviščih; b) njih vpliv na koristno divjačino. — IV. Gojitev koristne divjačine: a) stanje leta 1914; b) stanje leta 1928; c) stanje leta 1929; d) statistika L. Z. o nabavkah žive divjačine v svrho osvežitve krvi (zemljevid glede oddaje); e) modeli solnic, krmišč; f) naredbe SLD in njega podružnic v svrho zaščite koristne divjačine; g) lovski čuvaji; socijalno-pravna statistika, zaposleno lovsko varstv. osobje. — V. Zaščitne redke živali; nagačene ali s slikami vprizorjene. — VI. Kino- logija: a) Razstava lovskih psov vseh vrst; b) levski psi po pasmah za uporabo v različnem terenu in za različne vrste lova; c) potrebščine za dresuro psov; d) bolezni psov; zdravljenje. — VII. Lovska organizacija: a) Strokovna; Slovensko lovsko društvo, število članov in zneski članarine po letnicah; b) lovska literatura, knjige in brošure, izdane po SLD odnosno njega članih. — VIII. Pripomočki pri izvrševanju lova: a) Lovska industrija, lovska oprema, puške in drugi izdelki puškarstva — nekdaj in sedaj; b) pasti industrijskega proizvoda; c) pasti, ki jih delajo lovci (modeli); d) lovsko pohištvo, soba — model. — IX. Lovske trofeje: al rogovje po krajih, legah in starosti; razvoj rogovja po letih v slikah in objektih; raz-merie med gorenjskimi, dolenjskimi in kraškimi srnjaki, odnosno rogovjem; razni okrnienci. razdeljeni po vzrokih pohabljenosti; b) razne druge trofeje (okli itd ). — X. Ocenitev in premova-nje trofej. RAZNO. Cinkastn pločevina. Ker Amerika ni raddeirala mednarodnega dogovora o cinku, je nastopilo po večkratnem dviganju cen v zadnjih mesecih se^aj padanje con na trgu cinkaste pločevine. Tako je na primer sklenfa rensko-wcstfalska zveza cinkajte pločevine, da zniža od 7. t. m. naprej temeljne cene za poldrugo marko pri 100 kg, tako za trgovce kot za konsumente. Poraba niklja raste. Kanada preskrbuje svet z 90 odstotki vse nikljeve kovine. Zato moremo izvozne številke Karale smatrati kot pravilno merilo svetovne porabe niklja. V zadnjem novembru je izvozFa Kanada 9 440 000 funtov niklja, dočim je znašal izvoz v m vem’ ru 1. 1927 samo 5 349.000 funtov. Ves izvoz lanskih mesecev januar—november v znesku 89 254.000 funtov je za 25.491.000 funtov večji kot izvoz v istih mesecih leta 1927. Anatolske železnice in njih stranske proge, ki jih je Turči a kupila nazaj, je prevze’a Banka za orientalske železnice. Gibanje pri Borzi ilcla v Ljubljani. Po poročilu Borze de’a v Ljubljani je I di v tednu od 23. do 31. decembra 1928 položaj na dnevnem trgu sledeči: 1. Iskalo je de’a: a) iz prejšnjena tedna preostalo: moških 651, žensk 372, vseh 1023; b) iz tega tedna novo prijavljenih: moških 135, žensk 11, vseh 146- skupaj: moških 786, žensk 383, vseh 1169. 2. Ponujeno delo za: moških 66, žensk 6, vseh 72. 3. Izvršenih posredovanj: moških 52, žensk 6, vseh 58. 4. Odpotovalo: moških 27, ženski 2, vseh 29. 5 Odplado: moška 2, žensk 11, vseh 13. 6. Koncem tedna ostalo v evidenci: moških 705, žensk 364, vseh 1069. Borza dela t Ljubljani. Po poročilu Borze dela v Ljubljani je bila na delavnem trgu v času od I. do 5. januarja naslednja situacija: 1. Iskalo je dela: a) iz prejšnjega tedna preostalo: moških 705, ženk 364, vseh 1069; b) iz tega tedna na novo prijavljenih: moških 129, žensk 13, vseh 142; skupaj: meških 834, žensk 377, vseh 1211. 2. Ponujeno delo za: moških 57, žensk 16, vseh 73. 3. Izvršenih posredovanj: moških 46, žensk 13, skupaj 59. 4. Odpotovalo: moških 28, ženska 1, vseh 29. 5. Odpadla ni nobena oseba. 6. Koncem tedna ostalo v evidenci: moških 760, žensk 363, vseh 1123. TRŽNA POROČILA. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 4. januarja 1929 je bilo pripeljanih 41 prašičev. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči od 5 do 6 tednov stari 100 Din, od 7 do 9 tednov stari 225—250, 3 do 4 mesece stari 280—450» 5 do 7 mesecev stari 480—540, 8 do 10 mesecev stari 580—750, 1 leto stari 1100 do 1400. 1 kg žive teže 10—12-50, 1 kg mrtve teže 16—18 Din. Prodanih je bilo, 28 prašičev. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Gradbeno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 11. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 11.500 komadov zidne opeke, 1.700 komadov strešne opeke in 45 komadov žle^akov. — (Pogoji so na vpogled pri istem odelenju.) — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 21. januarja t. 1. ponudbe glede dobave svetilnih armatur; do 28. januarja t. 1. glede dobave 1000 m jeklene žične vrvi; do 31. januarja t. 1. pa glede dobave 2400 kg bencina. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 14. januarja t. 1. ponudbe glede dobave azbestnih ovojev ter glede dobave 10 000 kg ovsa. — Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 16. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 3000-komadov bakrenih polov za elemente >Kalo«. — Direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 21. jnauarja t. 1. ponudbe glede dobave 10.000 kg tračnic. — Direkcija državnega rudnika v Ljubiji sprejema do 28 januarja t. 1. ponudbe glede dobave šivalnih strojev. — Vršili se bosta naslednji ofertalni licitaciji: Dne 30. januarja t. L nri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede oddaje bufeta na postaji Bistrili v zakup. — Dne 31. januarja t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave gradbenega lesa. — (Pogoji so ra vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.) «.»MiMrincmaiMPHMaimamUKiiMli' •-»" "nn «. -»VAJ Univ. prof. dr. H. Škerli: PBnvr.fl fflBfflSffinni. i naši^ delnižlkti iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiniii | družb tiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiii E a* s 3 .S « S §1 r £ a 1 £ s i s n 5 " 3 £ S tj (Q 14 O £ > > “g «4 S sf i * n; 0 -* ” ~ e S J* ta Z ir =5 -5 J2 = 3 ■c Zn 3 14 • ’ VELETRGOVINA A. S Ure, zlatnine In j srebrnine Špecerijsko Iblagol RUDNINSKO VODO - LJUBLJANA - liimiiiiHiiiiiiiiiiiitliiiiiiiiiiiiiitiiiiiiinimiiiiii Lastna protokollra n a tovarna v Švici R. WILLMANN lllliuiililillthltliif ti STROJNO PODJETJE iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiin LJUBLJANA, SLOMŠKOVA ULICA ŠT. 3 Izdeluj« ra/lične vrst« strojev za Rino industrijo, transmisiJsM naprav«, tovorna • dvigala vsah vrst, robrast« s«v» iz kovan«ga I • I • z a. | Prevzema projaktlran)« in opremo različnih mehaničnih naprav ter Izvršuje vsa j v strojne stroko spadajoča dola in popravila točno, solidno in po možnosti • najhitreje. Ureja