Poštnina plačana v gotovini.
Leto XV., štev. 93
LJubljana, sreda 25. aprila 1934
Cena 2.— Din
u^iavLusivu; Ljubljana. Hnailjeva ali ca 5. — 1'eleton St «122, 8123, 3124. 3125, 3126. ULseratni oddeieK: LJubljana, fteien-Diirgova OL 3. — Tel 8492, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka Ulica
St. 11. — Teleton St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulic. *t
2. — Telefon 6L 190. tiačunl pn pošt -iek zavodih: Ljubljana St 11.842, Praga člslo 78.180, CVier iniS 241
Politika resničnosti
Malokatera doba v politični zgodovini se je odlikovala po toliki obilici diplomatskih potovanj kakor naša, pa po tako mrzličnem sklepanju paktov in raznovrstnih pogodb, skratka po tako živahnem delovanju zunanje političnih predstaviteljev ter zastopnikov. Res da je danes velika razlika v primeri s predvojno dobo že v tem, da je bila poprej tajnost diplomatskih aktov samo ob sebi umljiva norma, dandanes pa se zahteva jasnost in registracija pri Društvu narodov. Ali vsega nam ta razlika ne raztolmači in ostane kljub vsemu vtis, da živimo v izredno razgibanem času, ko se v mednarodnih odnošajih opaža ner-voznost brez konca in kraja, neko pripravljanje za vsak slučaj, težnja po zavarovanju zoper nepreračunljive možnosti.
Diplomati od zapada do vzhoda, od severa do juga, imajo na jeziku mir; vse hiti zatrjevati, da je smisel vsega dejanja in nehanja samo skrb, da se ohrani in utrdi mir. Če bi bilo vse to zatrjevanje iskreno, moramo reči, da bi ee angel miru mogel zelo pohvaliti in bi bilo politično nebo brez najmanjšega oblačka, brez najneznatnejše nevarnosti, da ga razburka nevihta kakih diplomatskih ali še hujših zapletljajev.
Toda razlikovati moramo dvojno mero miroljubnosti. Frvič pri onih, ki so vsaj v glavnem zadovoljni s sedanjim stanjem v spoznanju, da so velike žrtve prinesle vsaj v bistvu zadovoljujoče stanje. Drugič pri onih, ki se čutijo prizadete, ki so bili tekom stoletij vajeni, da sedijo na visokem stolu gospodujočega rodu. kamor jih je postavila ugodna usoda, ter vladajo nad podrejenimi, pa se ne morejo sedaj vživeti v položaj, da so samo — enaki med enakimi, se jim ne zdi pravično živeti drugače, kakor da jim drugi hlapčujejo. Ni treba imenovati, katere države so med takimi v neko fiktivno veličino zagledanimi elementi samo navidezne miroljubnosti; vsi jih poznamo in samo, da se imenuje stremljenje, pa že vemo, kdo mu je nosilec.
Posebej bi se mogla našteti še tretja skupina, ki sama sicer ni med onimi, katere je šele vojna sreča vrgla na pravično nižino enakopravnih narodov, marveč ki so svojo nacionalno svobodo dosegli z velikimi težavami, pa se danes vendarle ženejo v pomoč za revizioniste in šoviniste. Titulescu je govoril o Italiji, predstavitelju te skupine, ter podčrta-val razliko med njenim, nekako abstraktnim in recimo brezosebnim revizioniz-mom ter madžarskimi težnjami po reviziji mirovnih pogodb. Titulescu je točno označil ta razloček, ali zamolčal je modro, da je ta revizionizem prav tako opasen, ker druge ščuva in vzgaja v nevarnih iluzijah.
Dejansko sta tu dva tabora, eden, ki napenja vse sile, da izpodmakne osnove sedanjemu stanju, bodisi z mirovnimi, bodisi — kakor je Mussolini prostodušno priznal — z vojnimi sredstvi. Take so postale državniške enunciacije v letu 1934., dvajset let po izbruhu strašne vojne, o kateri so optimisti trdili, da je bila zadnja. Drugi tabor hoče za vsako ceno ohraniti sedanje stanje, to se pravi, da je trdno odločen čuvati svojo, s tolikimi težavami in žrtvami priborjeno svobodo. To je poglavitna dilema, pa ne le teoretičnega pomena, marveč prav praktičnega smisla; to je namreč za nas najzanesljivejši kriterij pri presoji, kateri od paktov, ki se danes sklepajo, morejo biti trdni fundament in kateri se zidajo na pesek ter so le geste, ki naj le nexaj maskirajo, ne pa ustvarjajo. Če e Nemčija za deset let sklenila nekako premirje s Poljsko, to za preudarnega človeka ne pomeni, da se je Berlin sprijaznil iskreno in definitivno z obstoječim mejnim stanjem, in nič ni značilne jšega, kakor da so prav te dni blizu poljske meje odmevale demonstrativne bojne pesmi hitlerjevskih napadalnih oddelkov » ... wollen wir Polen schlagenc. V tej pesmi, ne v paktu, je politika resničnosti; tu je iskrenost stremljenja, vse drugo je maska, makar če umerjena in izdelana zares za deset let. Silno bi grešil, kdor bi na poljski strani gradil na ta peščena tla, zato je težko razumeti, da se še vedno ni polegla poljsko-češkoslovaška nervoznost in se ravno te dni napovedujejo manifestacijske skupne prireditve. To ni politika resničnosti.
V takem položaju mora pač vsakdo želeti, da postane Barthoujeva pot v Varšavo in Prago izraz one velike politike resničnosti, ki je edina produktivna, one politike, ki vedno razlikuje videz, pa če je še tako odlično drapiran, od resničnosti. Mi v Mali antanti imamo pred seboj povsem konkretno nalogo, ki jo vršimo stalno, kakor veleva naša historična funkcija, in smo si zategadelj utrdili pozicijo še z balkanskim paktom, ki je prav tako izraz našega čuta za kruto resničnost. Zato želimo, da si vsi oni elementi v mednarodni politiki, ki so zainteresirani v enaki smeri in istem smislu, pridejo na či*to o kardinalni, o osnovni zahtevi našega časa ter zavzamejo temu primerno pozicijo, ki jim gre. Naj bi sodobni diplomatski poseti temeljito pripomogli k temu.
RIM IN LONDON V ZADREGI
Suvicheva misija v Londonu: kako pridobiti Francijo k popuščanju
Anglija in Italija sestavljata nove predloge
London, 24. aprila, k. Čeprav je bilo že pred mesecem dni določeno, da se italijanski državni podtajnik pri zunanjem ministrstvu Suvich sestane z angleškimi državniki, so se njegove naloge v zadnjem hipu vendarle do kraja spremenile. Razorožitve-no vprašanje, ki je ostalo v zadnjem času zaradi splošnega zanimanja za srednje-ev-ropske probleme v ozadju, je postalo po odločnem nastopu Francije nenadoma spet predmet prvenstvenega zanimanja. Zaradi tega se je Suvich tudi že včeraj, ko so se njegovi londonski razgovori šele pričeli, sestal z ministrom Edenom, glavnim angleškim zastonnikom v razorožitvenem vpra* šanju. Govoril pa je še s stalnim angleškim državnim podtajnikom "ri zunanjem ministrstvu Sittartom in zunanje-nolitičnim zastopnikom vlade v parlamentu lordom Stanhopeom. Tako za Italijo kakor za Anglijo je namreč postalo razorožitveno vprašanje zaradi tega tako pereče, ker bi po francoskem odgovoru ne preostaialo nič drugega nego povratek v Ženevo, kjer naj bi se nadalievsila razorožitvena pogajanja tam, kjer so bila sredi oktobra preteklega leta zaradi izstona Nemčiie iz Društva narodov prekinjena. To pa bi stvarno nome-nilo polom angleške in italijanske iniciative pred šestimi meseci, ki je delala na tem, da bi poskusili rešiti to vprašanje v okviru neposrednih diplomatskih pogajanj.
Tudi iz angleških listov, ki so danes
posvetili mnogo svojega prostora Suviche-vemu posetu, izhaja ta zaključek. Listi se celo že bavijo z mislijo, da bosta Anglija in Italija morda končno vendarle priseljeni pristati na nova pogajanja v Ženevi. V Ženevi se je v nekem pogledu položaj temeljito spremenil. Evropska javnost je v poslednjem času intenzivno razpravljala o možnosti vstopa Rusi je v Društvo narodov, kar bi pomenilo za Italijo in v nekem pogledu tudi za Anngliio o;ačenje francoskih pozicij. Zato pravi »Daily Telegraph«, da je Italija sicer prioravliena pristati na to. da se Rusija povabi v Društvo narodov in v zvezi s tem k soodgovornemu sodelovanju na razorožitveni konferenci, toda pod pogojem, da bi se istočasno povrnila tudi Nemčija, ker bi sicer ženevska mednarodna ustanov postala nekaka protigermanska institucija. Tudi »Morning Post« je mnenja, da neposredna diplomatska pogajanja po odločni negativni francoski noti ne bi nič več hasnila in da bi bilo zaradi tega treba počakati na sestanek glavnega odbora razorožitvene konference. »Dailv Mail« pa je nasprotno mnenja, da bo Anglija kljub energični francoski zavrnitvi ponovno poskušala po diplomatski poti pridobiti Pariz za nadaljnja pogaiania. Na osnovi Su-vichevih londonskih razgovorov in Musso-linijevega razorožitvenega memoranda bo, kakor domneva list, Foreigen Office v bližnjih dneh poslal novo noto v Pariz s pred-
Jevtič poset! tudi Sofijo
Ta poset naj bi služil dokončnemu razčiščenju odnošajev Bolgarije in Jugoslavije
Sofija, 24. aprila p. V bolgarskih političnih krogih so z velikim zadovoljstvom sprejeli vest, da bo jugoslovenski zunanji minister g. Boško Jevtič v kratkem posetil tudi Sofijo. Izjave, ki jih je podal g. Jevtič o priliki svojega potovanja v Ankaro in ob povratku iz Ankare v Sofiji, so ustvarile v bolgarskih političnih krogih zelo dobro razpoloženje. Pričakuje se samo Se povratek ministrskega predsednika Mušanova, da se določi čas pose ta jugoslovenskega zunanjega ministra. Jevtič bo ostal v Sofiji tri dni.
Današnje »Utro« poroča, da sta ministrskemu predsedniku Mušanovu o priliki njegovega poseta v Berlinu nasve-tovala tako Hindenburg kakor nemški kancelar Hitler, naj Bolgarija nadaljuje in čim prej uresniči politiko zbližanja z Jugoslavijo. »Utro« izraža prepričanje, da bo sedaj tudi g. Mušanov po svojih posetih v Rimu, Berlinu in Budimpešti prišel do prepričanja, da je za Bolgarijo najpametnejša politika zbližanja z Jugoslavijo in čim tesnejše sodelovanje v okviru balkanskega pakta.
Sofija, 24. aprila, č. »Zora« je objavila v zvezi s trgovinskimi pogajanji med Jugoslavijo m Bolgarsko daljši članek o trgovinskih odnošajih med obema državama. Ko se je jugoslovenski zunanji minister Jevtič na svojem potovanju v Ankaro ustavil v Sofiji, je izjavil, da se bodo pričela jugoslovensko-bolgarska trgovinska pogajanja, čim jugoslovenska delegacija zaključi pogajanja z nemško delegacijo, ki se baš sedaj mudi v Beogradu. >Zora« je sedaj objavila pregled izmenjav«? blaga med Jugoslavijo in Bolgarijo od leta 1921. do leta 1933. Trgovinski promet je bil dejansko neznaten. Ugotoviti pa je treba, da je bil jugoslovenski uvoz v Bolgarijo po svoji vrednosti stalno večji od bolgarskega uvoza v Jugoslavijo. Bolgarija je uvažala iz Jugoslavije večinoma kemijske proizvode, kovine in kovinske proizvode, tekstilno blago in drugo, Bolgarija pa je uvažala v Jugoslavijo, predvsem les in instrumente. Glavni vzrok, da izmenjava blaga med obema državama ni imela večjega obsega, pa tiči v tem. da imata obe državi skoraj enako gospodarsko strukturo in so njuni izvozni predmeti večinoma enaki. Edina možnost, da se poveča uvoz Bolgarije v Jugoslavijo je, da prevzame Jugoslavija od Bolgarije večje količine črnega premoga in briketov. Za olajšanje uvoza bolgarskega premoga v Jugoslavijo bi morala Jugoslavija znižati uvozne carinske tarife.
Izzivanje Japonske
Objesten komunike japonske vlade — Proti vsakemu vmešavanju drugih držav v kitajske zadeve
Tokio, 24. aprila. Po današnji seji vlade, na kater] so izjavo zunanjega ministra o prvenstvu Japonskega vpliva na Kitajskem odobrili in proglasili za uradno, ie Izšel komunike, ki pravi med drugim, da Japonska ne bo mogla brez ugovora dovoliti uvoz letal ln vojnega materiala na Kitajsko. Po sodbi Japonske vlade bi stvarno sodelovanje in politika dobre soseščine med Kitajsko in Japonsko mnogo doprinesli k okrepitvi miru.
0 sami izjavi zunanjega ministrstva, ki so jo na te>j seji definitivno odobrili, trdijo, da je v popolnem skladu z izjavo japonske vlade od 23. januarja in da ni v nasprot-stvu z načelom odprtih vrat Japonska se ne bo nikolti protivila sodelovanju drugih držav v svrho obnove in napredka, če bo to sodelovanje v mejah gospodarskega in kulturnega dela ter se ne bo gibalo v političnih smereh. Vsem političnim vplivom od zunaj na Kitajskem se pa mora Japonska odločno postaviti nasproti v interesu miru na Daljnem vzhodu. Komunike dalje pravi, da na Kitajskem ne bi bilo v zadnjih 'etih neredov in državljanskih vojn. da niso uvozili toliiko letal in drugega vojnega materiala iz inozemstva. Takšno je stališče Japonske v tej stvari in japonska vlada upa, da bodo velesile to stališče pravilno razumele.
Ženeva, 34. aprila. Japonski zastopnik na razorožitveni konferenci Jokohama je v daljši izjavi pojasnil sistem deklarac.ji; japonskega zunanjega ministrstva in med drugim dejal, da je hotelo Japonsko zunanje ministrstvo s to deklaracijo dali samo poudarka svoji odločnosti. nadaHevatl mirovno politiko v Azili skupno z vsemi azijskimi v - kitajski; in Inozt.. Ve mor je, k. bi se vse kitajske in Inozmske mogotce, ki bi se tej politiki zaperstavUi. Zaradi tega pa Japonska nikakor ne 'bo izpremendta svoje po-
litike odprtih vrat in politike, ki strogo čuva suvernost Kitajske. V zvezi s tem je poudaril, da so nasprotja med politiko Društva narodov i.n politiko laponske danes še prav takšna, kakor so bila pred letom dni. ko je Japonska izstopila iz Društva narodov. Zato bo Japonska to politiko, ki jo je spoznala za pravilno, nadaljevala brez ozira na levo in desno.
Ozadje japonskega koraka
Tokio, 23. aprila, w. List »Nishi Nishi« poroča iz Šanghaja, da je povzročila japonska izjava glede Monroejeve doktrine za Azijo kitajsko-ameriška gospodarska pogajanja. Nankiška vlada se pogaja z Ameriko glede dovolitve posojila 10 milijonov dolarjev in je ponudila za to koncesije v provinci Fukien. Japonska vlada je .vedela za ta pogajanja, nakar je podala '•zjavo, po kateri v bodoče ne bo trpela nns<?'nnih gospodarskih dogovorov tujih sil s Kitajsko brez pristanka Jaoonske.
Skupna akcija Anglije in Rusije
Moskva. 24. aprila. 5. Komisar za zunanje zadeve Litvmov fe imel dole razgovor z angleškim poslanikom o napetem političnem položaju na Daljnem Vzhodu. »Pravda* meni, da je Litvinov stavil angleškemu poslaniku konkretne predloge, da bi se Rusija in Velika Britanija zedinili glede stališča, ki naj ga zavzame vsaka izmed njijn napram najnovejši agresivni in imperiali«tifn' iaponski politiki nasproti Kitajski. Angle ški poslanik je obetal Litvinovu. da b« nredložil njeeove predloee angleški vladi in zahteval nujno odeovor. če bi Angliia nristala na skupno akcijo z Rn«iio ho;fa m> mneniu moskovskih listov poslali pribodnii »eden london«Ua in moskovska vlada «kup no noto v Tokijo. v kateri bosta zahtevali od japon«ke vlade, nai opnsti svoie nsvoje-valne nafrte na Dalinem Vzhodn ter spo-Stirie gospodarsko in politično neodvisnost Kitajske.
logom, da se sklene razorožitvena konvencija, s katero naj bi se priznal status quo v oborožitvi, Nemčiji pa priznala enakopravnost v smislu te konvencije, če bi se zato vrnila v Ženevo.
Pariz, 24. aprila, k. Tudi v Parizu s pozornostjo sledijo Suvichevim sestankom v angleški prestolnici. »Temps« napoveduje, da čosta London in R>im znova skušala sondirati teren za spravo med Parizom in Berlinom. Kot sredstvo za to nameravajo uporabiti italijansko razorožitveno formulo, ki ne predlaga splošne razorožitvene konvencije. kakor se je skušala doseči z dosedanjimi pogajanji, marveč se omejuje le na ohranitev obstoječih oboroženih sil v posameznih državah, ki se nikakor ne bi smele povečati, istočasno pa predvideva delno zelo omejeno in kontrolirano oborožitev Nemčije. Poleg tega se v Londonu skušajo sporazumeti, da bi se v večji meri kakor doslej vpoštevale francoske zahteve glede varnosti. Toda zaenkrat je vse to le le še predmet razgovorov in predsedstvo razorožitvene konference ni prejelo še nikakega takega predloga. V ostalem bi se tak predlog tudi ne skladal z nalogami, ki jih je dobila razorožitvena konferenca od Društva narogov. da namreč sklene splošno razorožitveno konvencijo.
Naročnina znaša mesečni Din 25.— Za lnozemstvr Din 40.—-.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva uUca 5. Teletor 3122. 3123. 3124. 3125, 312« Maribor Gosposka ulica 11. Telefon. St 2440 Celje, Strossmayerjeva ulica Ste v. 1 Telefon St 65
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifu
Odgoditev seje predsedstva razorožitvene konference
London, 24. aprila, g. Predsednik razorožitvene konference Henderson je brzojavno predlagal vsem udeleženim vladam, naj se datum zasedanja splošne komisije od-godi od 23. na 29. maj in naj se ne skliče predsedstvo konference. Smatrajo za gotovo, da bodo vse države pristale na ta predlog. Zasedanje predsedstva je toliko časa brez smisla, dokler bodo trajala direktna pogajanja med državami. V londonskih diplomatskih krogih so prepričani, da bo Francija na zasedanju splošne komisije načela vprašanje nemškega oboroževanja ter da bo objavila tajne dokumente o nemški kršitvi versailleske mirovne pogodbe, da dokaže svoie trditve.
Nemški razorožitveni komisar
Berlin, 24. aprila. AA. Hindenburg je imenoval Joachima v. Ruebentorpa za posebnega komisarja za razorožitvena vprašanja. V. Ruebentorp je bivši huzarski oficir. Sodeloval je v svetovni vojni. Po vojni je mnogo potoval po inozemstvu in se tam seznanil z mnogim vplivnimi osebnostmi. V nemški notranji politiki je v. Ruebentorp igral pri neki priliki važno vlogo. Leta 1933 je namreč posredoval, da je prišlo do sestanka v Kolnu med Hitlerjem in Papenom. Kmalu po tem sestanku je Hindenburg imenoval sedanjo Hitlerjevo vlado. Uradni krogi poudarjajo, da imenovanje v. Ruebentorpa za državnega komisarja za razorožitvena vprašanja ne pomeni nobene izpremembe v politiki nemške vlade o tem -vprašanju.
Ameriki grozi generalna stavka železničarjev
Pogajanja med železniškimi družbami in nameščenci so se razbila — Vpliv komunistične agitacije
VTashington, 24. aprila. Pogajanja, ki so se po želji predsednika Roosevelta vršila z delavci in nameščenci ameriških železnic zaradi mezdnih zahtev, v svrho pre-prečenja generalne stavke, so bila danes po večtedenskem prizadevanju definitivno prekinjena. Zastopniki delavcev in nameščencev so kompromisni predlog predsednika Roosevelta naj bi v tekočem letu delali še po sedanji mezdni tarifi, odločno odklonili. V prihodnjih dneh se bo pri vseh železniških družbah v Ameriki vršilo glasovanje, ali naj se proglasi generalna stavka ali ne. Po izjavah voditeljev železničarskih organizacij računajo s tem, da se bo velika večina železniških delavcev in nameščencev izjavila za takojšnjo proglasitev stavke.
Zaradi gospodarske krize, ki se je pojavila zadnje mesece vse bolj občutno, so železniške družbe hotele znižati plače ln mezde uslužbencev za 10 odstotkov. Delavci so nasprotno zahtevali, da se ukine lanskoletno lOodstotno znižanje mezd in povišajo mezde in plače za nadaljnjih 10 odstotkov. Že takrat je obstojala nevarnost, da bo prišlo zaradi tega konflikta do zastoja v celokupnem železniškem prometu. Po osebnem posredovanju predsednika Roosevelta je bilo naposled sklenjeno
nekako premirje, ki naj bi trajalo tako dolgo, dokler bi posredovanje NIRE ne dovedlo do sporazuma. Medtem pa so razvili komunisti silno agitacijo ter so delavstvo tako nahujskali, da morajo sedaj tudi voditelji delavskih organizacij slediti radikalnemu kurzu, da ne izgube zaupanja množic. Spričo takega položaja smatrajo generalno železničarsko stavko v vseh Zedinjenih državah za neizbežno. Stavka more imeti dalekosežne posledice za celokupno Rooseveltovo gospodarsko obnovitveno politiko, ker bi stavka železničarjev prisilila tudi mnoge druge industrijske panoge k ustavitvi obrata.
Evropski ultimat Ameriki
Newyork, 24. aprila. Po informacijah washingtonskega dopisnika »Newyork American«, enega najvplivnejših listov Hearstovega koncema, so evropski dolžniki stavili predsedniku Zedinjenih držav Rooseveltu ultimat, izjavljajoč, da ne bodo dovolili Zedinjenim državam nikak-šnih , trgovinskih ugodnosti vse dotlej, dokler se ne doseže sporazum glede znižanja vojnih dolgov. List poroča, da so sprožile to akcijo Anglija. Francija in Italija po predhodni izmenjavi misli glede rešitve tega vprašanja.
Varšavski razgovori
Barthou razpravlja s poljskimi državniki o vseh aktualnih mednarodnih problemih
Varšava, 24 aprila. AA. Dopoldne je Barthou eno uro konferiral s poljskim zunanjim ministrom Beckom. nakar Je sprejel v prostorih francoskega poslaništva odbor poljske parlamentarne skupine s predsednikom vojvodo Padzivilom na čelu. Potem si je v spremstvu predsednika poljske vlade in drugih članov vlade ter celotnega diplomatskega zbora ogledal razstavo spominov generala Lafayetta, velikega boril-ca za Poljsko in prvega grenadirja poljske narodne garde leta 1831.
Pariz, 24. aprila. AA. Po sodbi Pertinaxa je svrha potovanja Barthouja v Varšavo pripraviti Poljsko k sodelovanju z Rusijo. Ba .aou naj bi dokazal Poljakom, da je nevarna njihova politika, ki ji je smoter uravnati nemško oienzivo na Dunav in proti Rusiji. Glede sodelovanja z Rusijo Francija ne pričakuje od Rusije nikake pozitivne usluge, toda vzlic temu je Franciji in njenim zaveznikom Rusija potrebna.
Praški program
Praga, 24. aprila. AA. ČTK poroča: Francoski zunanji minister Barthou se pripelje v Prago v četrtek ob 9. dopoldne Na postaji ga bo sprejelo več članov vlade. Po prihodu v Prago bo najprej obiskal češkoslovaškega zunanjega minsitra dr. Edvarda Beneša. Opoldne bo francoski zunanji minister sprejet v avdijenci pri predsedni-Ku češkoslovaške republike dr <*\asaryicu Bai'h">t bo nato obiskal tudi predsednika vlade g. Malvpetra in potem položil ver.ee na grob češkoslovaškega neznanega iunaka. Pozneje n-. odšel v n^-^^o r^afo, kier g3 bosta pozdravila primator Prage dr Baxa in glavni inšpektor češkoslovaške vojske general Sirovy.
Na programu drugega dne bivanja Barthouja v Prag; so med drugimi točkami sprejem praške francoske kolonije, kosilo pri dr. Benešu, obisk univerzitetne knjižnice in sprejem novinarjev.
G. Barthou odpotuje i« Prage v soboto opoldne.
Odklonjeno posredovanje
Varšava, 24. oktobra, č. V zvezi z Barthou-jevim poletom v Varšavi so objavili nekateri listi v^st, da je skišal Barthou pos-edo-vati tudi v sporu med Poljsko in Češkoslovaško. Sedai naglasa jo poljski listi, da ja spor med obema slovanskima državama tako resen, da je morala varšavska vleda odkloniti vsako in tudi zavezniško iniciativo za njegovo rešitev. Poljsko - češkoslovaški odnosa ii bodo postali normalni šel? po reformi Društva narodov v smislu poljskih predlogov. Tedaj bo morala Češkoslovaška prevzeti mednarodne obveznosti, da bo spoštovala poljske narodne manjšine na svojem ozemlju. Kar ee tiče polnega sodelovanja v srednji Evropi, so poljski interesi mnogo večji, kakor se splošno misli. Ta problem bodo Poliaki reševali na podlagi solidarnosti in sodelovanja med katoliškimi narodi.
Bethlen o balkanskem paktu
Budimpešta, 24. aprila, g. Bivši ministrski predsednik grof Bethlen je izjavil ko-respondentu »Acht-Uhr-Blatta«, da balkanski pakt ni zadovoljil vseh balkanskih držav zlasti ne Jugoslavije in Rumunlje. Pakt ne daje niti Rumuniji niti Jugoslaviji popolnega jamstva glede njunih mej. Prej ščiti pakt Turčijo in Grčijo pred nevarnostjo. ki bi izvirala iz skupnega nastopa Jugoslavije in Bolgarije.
Glede srednje Evrope je dejal Bethlen, da ere danes mednarodni diplomaciji predvsem za to. ali bo uspelo končno-veljavno zabiti klin med Nemčijo na eni in Italijo in Avstrijo na drugi strani ali če bo nemški diplomaciji uspelo, da odstrani vzroke nezaupanja proti Nemčiji da se omogoči prijatelisko sodelovanje med Nemčijo in blokom Italiie Av«=r- .-in Madžarske.
STRAHOTNA RAZDEJANJA V KAKNJU
Dosedaj so spravili na dan 111 trupel ponesrečenih rudarjev — Silen učinek eksplozije v rovu smrti — Očiščevalna dela se nadaljujejo
t
Do ponedeljka opoMbne so spravili iz rovov premogovnika v Kaknju že 106 mr-ličev. Mnogo teh žalostnih tovorov so pripeljali is vozički jamske železnice, kajti reševalci so z velikanskim naporom kanalu uredili tudi promet na jamskih progah. Vse te žrtve pa niso ležale v veliki čakalnici. med vhodom v »Staro jamo« Ln se-paracijo Mnoge od njih so sorodniki pokopali že v nedeljo. V nedeljo poipolidme, ko bo v čakalnici na odru in na tleh stale krste že druga poleg druge, se je med množico, ki je obdajala čakalnico ln vse rudniške objekte, pojavil stari občinski sluga in se popel na oder, • katerega je ljudem že tolikokrat objavljal raznovrstne razglase.
—	Ljudje poslušajte, je pričel s svojim zvonkim glasom. — Kdor ima svojega sina, brata, moža ali kogarkoli, naj se javi ravnateljstvu rudnika io naj pove, da bi ga rad sam pokopal po svojih običajih. Velika je naša nesreča, prosim pa vas, bratje in seBtre, pomirite se. Bog je dal, bog je vzel, vse je božja volja--.
Na to razglasilo so mnogi že čakali in potem so pozno v noč odnašali iz čakalnice krste svojih dragih. Db 8. zvečer se je prostor pred staro Jamo že precej izpraznil, po vse potih od rudnika pa so se vrstili žalostmi mrtvaSki sprevodi. Dobrodušni mojstri iz rudnišike mizarske delavnice so muslimanskim rodbinam l®delali tudi posebno stojala za krste — tabute, da bodo lahko pokopali svoje drage po svojih verskih predpisih.
Včeraj dopoldtne so na zidu rudniške direkcije prilepili velik razglas, najpdsan t roko z velikimi črkami, ki je objavljal pogreb žrtev iz delavske kolonije, ki jih še niso pokopali sorodniki. Blizu prostora, kjer se izitovarjajo hunti, kadar rudnik obratuje, je stalo v eni vrsti 22 rakev. V njih so bili mrtvi člani rudniške kolonije in »o bila njihova imena pisana s kredo na pokrovih rakev. Pogreb se je vršil ob 17. Na čelu pogrebnega sprevoda so bili s ka iLnicami v rokah trije dečki iz rud.ir-ske kolonije. EJnega od njih so baš tedaj, ko je sprevod zavil proti rudmiškemu pokopališču, klicali od čakalnice rudarji: Pero, Pero! — Mali Pero Budimiir je takoj vedel, zakaj ga kličejo. Kadilnico in križ Je iaročil nekemu drugemu dečku ter od-hitel proti čakalnici. Njegovega mrtvega očeta so tedaj prinesli iz jame — — --
Mrtvi brat v rokah brata
Med pogrebom ln še potem, ko je bila na rudniškem pokopališču zasuta velika jama ln se je ogromna množica v mraku polagoma razšla, so iz rovov prinesli v čakalnico še nekaj mrličev. Vseh skupaj s pokopanimi vred je bilo zvečer že 110. Okrog čakalnice so posedali rudarji, da bi malo počivali <po dolgotrajnem strašnem delu v rovih: po iskanju in prenašanju mrtvih in po nevarnem urejevanju raznih naprav. Večina od njih je bila izmučena do skrajnosti. Mnogi So delali v rovih polnih 15 ur brez vsakega odmora in brez vsakega okrepčila. Najbolj izmučen in potrt med njimi Je bil stari rudar Avgust L u k e n d a Tovariši so ga nagovarjali, da bi ga zdramili iz težkih misli, ter mu ponujali žganja. Pil je, odgovarjal pa je sam0 s kretnjami. Naposled je le izprego-voril:
—	Boljše bl bik), če bi ga ne bil videl.
Lukenda Je prinesel med prvimi reševalci iz rova 10 mrličev ln med njimi tudi svojega brata, ne da bi bil vedel, koga nosi. Brata so mu pokazali šele pozneje tovariši v čakalnici, ko rakve še niso bile zabite. Avgust je delal z bratom na istem posadu in mrtvi brat Pero ga je izmenjal na šihtu. Ko so se reševalci odipo-fiili in se spet napotili v rove, Je Avgust Lukenda dejal svojemu prijatelju«.
—	Niktdar se ne bom oženil, skrbel bom za tri bratove sirote.
Zadnji šiht v „$tari jami"
»Stara jama« je matični rov kakanj&ke-ga rudnika. Ta rov je največji in okrog njega je bil ifgrajen industrijski Kakanj z vsemi svojimi napravami in z delavsko kolonijo. V Stari jami so delali rudarji na veliki razdalji do 3 km daleč od vhoda. Kopi so bili najintenzivnejši na progi od rudarske naselbine proti železniški postaji tam nekje pod novo pravoslavno cerkvijo. Mlajši in ugodnejši rudniški rov je nova jama. Na dan katastrofe se je kakor običajno pričel šiht ob 7. zjutraj, končal pa bi se bil ob 3. popoldme. V »Stari jami« so delali rudarji v akordu po 16 ln 18 dni na mesec. Delo Je bilo razdeljeno na manjše skupine in so ponekod delali skupaj tudi samo po trije ali štirje rudarji. Najmočnejša skupina pa je bila vedno v rovu »Popi«, kjer je prišlo do katastrofe. Zaradi akordmega sistema so rudarji napenjali vse sile, trojka ali četvorka je nakopala in odpremila na dan po poldrugi vagon premoga. Povprečni akordni zaslužek Je znašal od 36 do 40 Din.
DeJo v »Stari jami« je težko in dosti težje kakor v ostalih kakanjskih revirjih. Da bi se delo olajšalo in preprečile nesreče, so v tej jami ventilatorji urejeni tako, da bi mogli v primeru nesreče služiti tudi za umik v vertikalni smeri. Ob ventilatorjih so lestvice, da bi se mogli radarji po njih v primeru kake eksplozije umakniti v višje ali nižje etaže. Baš zaradi mnogih ventilatorjev je v starojamskem revirju močna zračna cirkulacija, ki učinkuje ponekod kakor močan veter. Da je nastala eksplozija v »Popi«, je gotovo, čudno pa je, da je imela tako strašen učinek pri tolikih ventilatorjih in pri tako močmi zračni cirkulaciji. V »Popi« se je nekje nabralo mnogo jamskega plina in do eksplozije je došlo, ko so užgali prve mdne in ko je bilo največ delavcev v rovu. Mesto, kjer so našli največ mrličev, je oddaljeno od vhoda v »Staro jamo« 3000 metrov. Strokovnjaki sodijo, da bo trajalo odstranjevanje ruševin na kraju eksplozije že 10 dni.
Močnejši in gosto nameščeni ventilatorji in lestve poleg njih pri tej katastrofi niso mogli pomagati. Dokazano je. da se skozi ventilatorske prehode in po lestvah nI nihče rešil. Strašna katastrofa bi bila še strašnejša. namreč taka, da bi pošastna sila eksplodirala po vsej »Stari jami« delovala tako kakor ▼ »Popi« Strašna moč eksplozije se posebno nazorno vidi na železniškem tiru, ki ni samo dvignjen, marveč tudi ves zvit ln zlomljen, kakor da
fol bil lz slame ali papirja. Tudi želeenl huinti niso samo razbiti, temveč tudi n« mnogih mestih naravnost zgnečenl in pribiti ob stenah. Najdejo se tudi kolesa, razbita na več delov in popolnoma zverižena. Ventilatorske naprave so razmetane na vse strani tn tudi do 30 m visoko, neko strojno konstrukcijo pa so sredi »Stare jame« našli reševalci, iztrgano ia betonskega temelja in zvito na vse strani.
Iz pekla — „Popl"
je prišel živ samo Slovenec Ivan Stok. Voda v kanalu ga je rešila pred zastrupljen iem. kako je prišel od tam naprej, pa je nepojmljivo. Njegov tovariš Rašid H a-s a g i č, ki je stal poleg njega, se je zadušil in je tudi na pol zgorel. Kako je bil" v »Popi«, torej ne bo mogel nihče pojasniti. Vsi rudarji, ki so prišli živi ia rova. bo bili precej daleč od kraja, kjer Je bil Stok pri svoji črpalki ■ pokojnim tovarišem Hasagičem. Precej metrov od Stoka Pa so bile druge skupine rudarjev, od katerih ni ostal nihče živ. Delavec Mehraed H u s a g i č je delal s svojimi tovariši v prvem stranskem rovu stare jame. Takoj, ko je odjeknila detonacija, so se zmašti v gostem dimu in v popolni temi. Hasagič se je plazil najprej in rotil tovariše, naj mu sledijo, ker je čutil pred seboj zrak. Iz tega stranskega rova se je z njim vred rešilo osem rudarjev. V nekem stranskem rovu precej daleč od Stoka ie delal tudi slovenski rudar Ciril Jenko. Smrt ga je dohitela tam, kjer je kopal. Njegov brat Viljem je bil pred njim na šihtu tn pri izmenjavi je Ciril prišel na njegovo mesto. Ko je Viljem Jenko s prvimi reševalci prodrl v rov, je našel brata mrtve*«, zadušenega na prevrnjenem buntu. Njegov ibrat je bil prvi mrlič, ki ga je odnesel is rova. Viljem Jenko je dejal:
— Vsi moški naše rodbine so bili že od nekdaj rudarji in nam zaradi tega smrt ni daleč. Poleg brata sem našel nedaleč Proč šp 12 mrtvih tovarišev.
111 trupel odkopanih
Kakanj, 24. aprila p. Z brezprlmerno P®'
žrtvovataostjo nadaljujejo rudarji oči&če vanje porušenih rovov, v katerih je našlo smrt toliiko njihovih tovarišev. Ko ac med tem že uredili ventilacijo in izčrpali tudi vodo, delo sedaj naglo napreduje Sedaj so prišli že tako globoko v »rov smrti«, da se vidi ves obseg strašme katastrofe. Oksplozija je bila tako sita a, da je »krivila tudi najmočnejše železne traverze, več sto kilogramov težke želean* plo&če je vrglo po par sto metrov daleč ln jih popolnoma skrivilo, železne vagončke pa tako zmečkalo in izobličilo, da so samo še za staro železje. Reševalci z nadčloveški mi napori nazikopavajo razvaline ia spravljajo ostanke razmesarjenih trupel na dan. Do sedaj so spravili na dan vsega 111 trupel. preostalih 20 pa še vedino iščejo. Gre za one nesrečneže, ki so bili zaposleni na onem kraju, kjer je nastala prva in »lavna eksplozija. Tu se je razvijala strahovita vročina, tako da se je stopilo celo vse železje in je zato malo verjetno, da M našli ostanke tamkaj ležečih trupel, k' so se gotovo izpremenila r prah in popel.
Tudi danes Je bil vee dan na kraju nesreče minister za šume Id rudnike g. dr. Ulmansky, ki osebno vodi reševalno akcijo. Pri popravljanju poškodovanih rovov to zaposleni vsi rudarji, pomaga pa jim tudi okoliško prebivalstvo, »poredno s tem posluje preiskovalna komisija, ki zaslišuje rudarje in proučuje vse okolno-sti, ki so mogli povzročiti to nesrečo. Vsa dosedanja preiskava kaže, da gre za elementaren fizihruh plina in da se nikomur ne mere pripisati lvlvda na nesreči. Danes je prispela v Kakanj tudi skupina filmskih operaterjev, ki sni m a rudnik in kraj nesreče za ParamoHntov tedritk
Ssialne brzojavke
Beograd, 24. aprila. AA. Predsednik francoske vlade in namestnik zunanjega ministra g. Gastone Doumergue je poslal danes zunanjemu ministru g. Jevtiču to-Ie brzojavko: Globoko presunjen zaradi katastrofe v Kaknju prosim, da sporočite Ju-goslovenski vladi sožalje francoske vlade in izraze njenih simpatij rodbinam nesrečnih žrtev.
Zunanji minister g. Jevtič je odgovoril na brzojavko: Zelo ganjen nad sožaljem in od simpatij, ki jih je Vaša ekscelenca izvolila izraziti ob katastrofi v Kaknju, mi je čast v imenu kraljevske vlade toplo zahvaliti se Vam, kakor vsej vladi francoske republike. — Jevtič.
V zunanjem ministrstvu so se danee oglasili in izrazili sožalje zaradi katastrofe v Kaknju: nem&ki poslanik von Heeren Poslanik USA Charles Wilson in argentinski poslanik Cametioti, avstrijski poslanik Herman Ploenies, madžarski poslanik Valdemar A*th, grški poslanik Leon Meiaa, albanski poslanik Fizo in odpravnik poslov turškega poslanika šefti Mahmoud bej.
Dunaj, 24. aprila AA. Predalnik republike Miklas je preko šefa svojega kabineta Izrazil jugoslovenskemu poslaniku na Dunaju g. Nastasijeviču svoje najtoplejše Božalje.
Pariz, 24. april«. AA Jugoslovenski poslanik v Parizu dr. Miroslav Spalajkovič je prejel od udruženja bivših bojevnikov na solunski' fronti v Lillu tole brzojavko- Bivši bojevniki na vzhodni fronti iz Lilla, ki jih je strašna nesreča v Kaknju globoko ganila, prosijo ekscelenco, naj v njihovem imenu izrazi sožalje težko prizadetim jugo-slovenskim bratom. — Predsednik udruženja bivših bojevnikov na vzhodni fronti v Lillu: Houberon.
Beograd, 24. aprila AA. Predsednik ministrskega sveta je prejel tole sožalnico:
Skupina bolgarskih arronomov in novinarjev. ki je izvedela o strašni nesreč v rudniku Kaknju, kjer je našlo smrt 130 vrl'h ln hrabrih Jugoslovenov, vam Izreka najiskrenejše sožalje. - Dr. Kurudijev
Narodna skupina za žrtve
Beograd, 24. aprila AA. Narodna skupščina je iz svojih sredstev določila znesek 25.000 Din kot podporo rodbinam ponesrečenih rudarjev rudnika Kaknja. Znesek bodo izročili kraljevski banski upravi v Sarajevu.
Žrtve dela na zadnji poti
Nad rovom smrti so našle v dveh velikih grobih
Kakanj, 24. aprila, r. Včeraj popoldne se je vršil pogreb žrtev velike rudniške katastrofe v Kaknju. Da bi se mogli udeležiti pogreba svojih tovarišev tudi rudarji iz okoliških rudnikov, sta bila sestavljena dva posebna vlaka, s katerima je v teku popoldneva prispelo v Kakanj nad 1000 rudarjev iz drugih bosanskih rudnikov. Popoldne sta prišla v Kakanj tudi minister socialne politike dr. Fran Novak in minister za šume in rude dr. Ulman-sky. Izpred Rudniškega doma, koder je bil skupen mrtvaški oder, se >e razvila ogromna žalna povorka z velikim križem na 6elu. Za križem je stopala šolska mladina, ki je nosila neštete vence iz domačega cvetja. Za njimi so nosili vence, ki so jih poklonila razna društva in ustanove. Bilo jih je nad 50. Vsi so bili oviti z žalnimi trakovi. Med prvimi je bil venec Zveze rudarjev z napisom: Žrtvam dela. Lepe vence so poklonili svojim mrtvim tovarišem rudarji iz raznih rudnikov, delavske zbornice, borze dela, delavske organizacije iz cele države, pa tudi mnoge večje občine, kakor Sarajevo, Novi-sad, Beograd in druge. Krasne vence so položili na krste tudi uradništvo ministrstva za šume in rude, direkcije državnih rudarskih podjetij, društvo rudniških inženirjev itd. Za nosilci vencev je stopala godba rudarjev iz Zenice, za njo pa frančiškansko pevsko društvo iz Visokega ter delegati Rdečega križa, ki so nosili krasne vence. Za njimi pa so nosili rudarji 18 krst ponesrečenih rudarjev iz Kaknja. Pred vsako krsto posebej so nosili križ z imenom žrtve in napisom »Zdravo!« Za krstami so stopali razžaloščenl svojci, žene, otroci, očetje, bratje in sestre. V povorki so bili tudi ministra dr. U-1-mansky in dr. Novak, načelniki ministrstev Dragislav Lazič in Dušan Je-remič. nato pa so sledile številne delegacije raznih društev, kakor Sokola, delavskih društev in drugih organizacij. Povorka je krenila na bližnji grič Kope. kjer sta bila izkopana dva velika skupna grobova. Ta grob se nahaja baš nad rovom,- v katerem so našli tako strašno smrt. Na grobu je spregovorilo več govornikov, ki so z v srce segaiočimi besedami opisovali usodo rudarja in izvabili vsem pogrebcem so'ze v oči. Prvi je govoril v imenu delavske zbornice v Sarajevu njen predsednik Mate Marič. nato pa je po-
žrtve kakanjske katastrofe zadnje skupno domovje
vzel besedo minister za šume in rude dr. Ulmansky, ki je zlasti naglasil, da vlada ne bo ostala gluha za jok in stok nesrečnih rodbin poginulih rudarjev. G. minister sam je bil tako globoko ganjen, da ni mogel več govoriti. Direktor direkcije državnih rudnikov v Sarajevu Sima Miloševič in inž. Vlada Miler sta govorila v imenu rudarskih inženjerjev. Po govori! upravnika glavne bratovske s kladnice Horvatina in odvetnika dr. Krle so krste položili v skupna grobova. Po cerkvenih obredih so zapeli še pevci, nakar so grobove zasuli. Pretužna je bila zadnja pot ka-kanjskih žrtev.
Na prošnjo svojcev so obiasti dovolile, da morejo one žrtve, ki niso doma v Kaknju, prepeljati na njihove domove. Železniška uprava je dala v to svrho na razpoiago poseben vlak. ki bo naibrže v teku današnjega dne krenil r>a pot. da prepelje zadnje ostanke v domače kraje, v kolikor leže ob progi. Imena žrtev bodo objavljena še le, ko bodo spravili vse na dan in točno ugotovili njihovo identiteto. Ker sedaj reševalna akcija naglo napreduje, upajo, da se bo to zgodilo že do drevi.
Požari brez konca in kraja
Brod, 24. aprila, n. V pretekli noči je nastal ogromen požar v Sušinah-Gjurgje-novcu in sicer v skladišču tvornice tanma in parne žage Našičke d. d Takoj so bili alarmirani gasilci, katerim so se pozneje pridružili še gasilski oddelki iz Osiieka in desetih drugih krajev. Tristo gasilcev se je z velik'm elanom lotilo gašenja, ki je deloma ry clo tako, da so požar lokalizi-rali na tri skladišča. Skladišča so zgorela do tal in z njimi vred tudi mnogo niateri-jala, ki je bil v njih Skoda znaša nad Štiri milijone, vendar je krita z zavarovalnino
Ogulin, 24. aprila, n. Danes opoldne Je nastal velik požar v Oštarijah Razširil se je na 16 poslopij. Devet kmetij ie pogorelo do tal. V ognju je poeinilo tudi 16 elav govedi, 11 ovac in 2 prašiča Razen *ega je uničenega tudi mnogo sena in živil ka kor vse kaže. je požar nastal zaradi brez brižnosti ljudi Ban savske hnnovine je določil 20.000 Din kot prvo n .moč ,io«?o relcem
Lepo zborovanje litijske sreske JNS
Litija, 24. aprila.
Nedeljsko itevttno obiskani občna zbor sreske JNS je ponovno dokazal, kako močno je razširjena jugoslovenska nacionalna m.sei v vseh plasteh našega okraja. Saj 90 se zborovanja udeležili delegati tudi naj-oddaijenejših edinic sreza, ki jih ni zadržalo niti slabo v.reme.
Delegate je pozdravi! predsednik sreske organ, za olje g. Lajovic. posebej še sreskega narodnega posianca g. Mravlje ta in člana banovinskega sveta g. Birollo. V uvodnem poročilu je opozorU predsednik na lepi razmah organizacije, kar se je izkazalo tudi pri lanskih in naknadnih letošnjih občinskih volitvah. Od 14 občin v srezu jih je 12 v rokah JNS. G. Lajovic je omenil še zasavsko cesto, za katero je potrebni kapital po 5 odstotkov že na razpolago. Zal so se pojavili proti izdelani trasi ljubosumni nasprotniki.
Tajnik g. Lojze Turk je obširno poročal o notranjem posbvaniu sreske organizacije. Lani smo imeli 2047, letos že 3000 članov. Mnoge občinske organizacije so ustanovile socialne odseke, ki skrbe za brezposelne občane z raznimi podporami, najbolj pa z zaroslitvami pri javnih delih. V srezu popravljamo in širimo več cest, nadaljujemo z delom na cesti Radeče - Litija, za okolico Save pa bo najvažnejša pridobitev most, ki bo dogotovljen že do jeseni. Za lepo poročilo je »bil tajnik iskreno nagrajen, nakar je podal blagajniško poročijo g. Strman. Na predlog revizorja gosp. Tlšlerja je dobil odbor absohitorij. Kandidacijski odsek ie predlagal listo novega odbora na čelu z g. Lajovicem kot predsednikom, tajnikom g. Vajdetičem m g. Turkom, blagajnikom z. Tišlerjem, v odboru
pa so tu<to g. posJanec Mravijs, banovuMk* svetnika g. Birolle io i■ Javorntk, ter 73 zastopnikov iz 14 občinskih in 4 krajevnih organizacij. Lista je bila odobrena »oglasno, prav tako tudi lista za ekse»kutovo ki delegate.
Izčrpno poročilo o položaju v državi Je poda! g. poslanec Mravlje. Med druguu se je dotaknil uredbe o redukciji prejemkov poročenih drž. nameščenk, ki je težko nadela marsikatero družino. Za sanacijo gospodarskih prilik to treba še močnih ukrepov. o katerih vlada že razmdšMa.
Član banovinskega sveta g. BlroHa je med drugim podčrtal težavno gospodarsko stanje v iitijskem in sosednem laškem srezu. Oba sta med vsemi ostalimi najbolj prizadeta. V bednotn« fond plačujemo »etno poldrugi mMijon, pravico imamo, da *e nam ta znesek vrne za zaposlitev nezaposlenih. Pokazal je tudi rovarjenje nasprotnikov JNS, proti katerim bo morala naša organizacija krepko nastopite. (Burno pritrjevanje).
Pri sllučajnostih so «e oglasili k besedi
še razni zastopniki občinskih organizacij, ki so stavili nekatere konkretne predloge, nakar . so bile sprejete resolucije, ki jih je predlagal notar g. dr Orašič kot zastopnik Itijške organizacije.
Težnje višnje gorskega »odfiega okraja, ki trpi zaradi nizkih cen agrarnih produk-to% in pomanjkanja vsake industrije, je tolmač:] g. dr. Pehani, notar v Višnji gori G. Kušar iz Zagorja pa je navedel mnoge zahteve rudarskega revirja. Po govorih gosp. Mrnuha in Korbsrja iz Zagorja, g. Turka iz Litije. šoJ. upravitelja g. Aničiča fi Poli-nika in drugih je bik) tepo »borovanre spolno zaključeno
Ženski plašč pred sodnikom
Kedaj mora plačati mož ženin dolg v trgovini
Soproga nekega trgovca je kupila pri znani ljubljanski tvrdki zase plašč. Ker ga ni plačala, je soprog takoj obvestil tvrdko, da ima njegova žene že več plaščev v dobrem stanju, da daje on ženi dovolj sredstev za nakup obleke in da torej poslednji plašč ni bil kupljen iz potrebe. Zato ie tvrdka tožila njo in ne njega na plačilo dogovorjene kupnine.
Toženka je ugovarjala, da ni pasivno le
Po § 91. odz. je sicer res mož doiian skrbeti za vzdrževanje svoje zakonske ženo, vendar pa ima tudi ta dolžnost svoie meje. lo vzdrževanje mora biti moževi imovini odgovarjajoče. Sodišče je ugotovilo, da je toženkin mož le družabnik z manjšimi dohodki in večjim dolgom ter da je tik pred stečajem. Sodišče sinatre, da je toženkin mož ne samo upravičen, temveč z ozirom na bodočnost celo dolžan giedati na
gitimirana z« tožbo, ker mora mož skrbeti j to, da se opuste vsi prekomerni izdatki, ta-
Podpora pogorel ce m v P Kraljeviči Beograd, 24. aprila AA. Skupščina in senat sta določila 6 000 Din kot podporo Do-nji Kraljeviči, ki Jo je uničil požar.
za ženo. saj živi z njim in da mora tedaj on plačati sporni plašč. Zadevni jesensko-pomladanski plašč, pravi, da ji je bil nujno potreben, ker že osem let ni imela nobenega novega; samo nekega športnega si je kupila pred petimi leti, tega pa ni mogoče nositi ob vsaki prilik' Oni pred osmimi leti kupljeni je neraben, ker je bil že večkrat popravljen in prebarvan.
Tožeča tvrdka je še navajala, da je toženkin mož mali trgovec 8 skromnimi dohodki, da je toženka nosila zadevni plašč samo enkrat in ji torej ni bil potreben v vzdrževalne namene.
Po zaslišanju nekaj prič ter izvedenke in ogledov toženkmih plaščev je bilo rez-sojeno, da mora plačati plašč žena. ki ga je kupila, in ne njen soprog. Sodba, zoper katero ni bilo priziva, je bilfi obrazložena (v izvlečku) takole: Sodišče je ugotovilo, d« je toženka kupila sporni plašč brez vednosti in privoljenja svojega moža. Imela ga je samo tri dni in ga nato spravila nri svoji prijateljici, ga torej ni nosila. Sodišče si je ogledalo starejše plašče in ugotovilo, da je pomladanski plašč modre barve popolnoma čist in dobro ohranjen, drugi svetlo sive bArve le malo rabljen in le pri ovratniku nekoliko potcmnel in obrabljen. Tretji plašč je zimski, in sicer tisti, ki ga ima 2e sedem let; je iz krzna divje mačke in dobro ohranjen. Izvedenka je označila modri pomladanski plašč kot dobro ohranjen in nosi ji v, čeprav predpisom današnje mode ne odgovarja in je prekratek. To p« je stvar okusa in ni mogoč« reči, da je plašč zato neraben. Drugi športni plašč je po popravilu na ramah še nosliiv zlasti za deževno vreme in za zlete.
Zato smatra sodišče, da si toženka spornega plašča ni nabavila iz take potrebe, ki bi jo v sedanjih hudih gospodarskih razmerah upravičevala zahtevati brezpogojno kritje nabavnih stroškov po svojem možu.
ko z ozirom na notorično hude gospodarske razmere sploh in njegove razmere še pose" bej. Gotovo je torej toženka s samolastnim nakupom plašča ravnala proti določilu § 52 odz., po katerem je žena obvez-ana moža v gospodarskem pridobivanju po močeh podpirati in kolikor zahteva domači red. držati se moževih naredb. Spričo tega za-koniteg« določila se toženka ne more sklicevati na nobene modne predpise, ki naj bi jim bilo nujneje slediti, kot pa zahtevi po varčevanju, ker b: se sicer njen mož mogel poslužiti zakonitega dojočila § 1241 odz.
Pa tudi sicer se toženka moti, če meni, da je njen mož plačnik za njene dolgove, zato ker živita v zakonski skupnosti. Ta skupnost sama na sebi še ne znači skupnosti imovine med zakonci, za kar je potrebno posebnega pogovora (1233 odz.). Ker takega dogovora med toženko in njenim možem ni, nima toženka nobene pravice do moževe imovine (§ 1237 odz.).
V prin.eru, da nakupi žena kaj na ujwt-nje, obstoja po § 1029 odz. le domneva, da je bila upravičena napraviti tak izdatek za račun moža. Iz tega pa še ne sledi, de je mož odgovoren za vse njene dolgove. Mož mora ali dokazati, ete dolg ni bil napravljen za gosjvodinjstvo, ali pa da je bil napravljen v večjem obsegu kot je za njegove imovinske razmere primerno. V teh primerih in za tiike dolgove žene mož ne odgovarja, dokler prodajalec ne dokaže, d« je dal mož izrecno naročilo za to, da vzame žena tako blago na upanje.
Toženka je kupila plašč, ki ga ni nosil«, ampak ga je spravila od doma. Taka nabava pač ne spada v okvir gospodinjstva in oskrbovanja in za njo ne odgovarja mož. temveč žena; slednja je torej pasivno legitimirana k pravdi. Saj je dajal mož za obleko ženi še poseben mesečni prispevek, ki ga pa je ona uporabljala drugače.
Pofasistenje Avstrije
Dunaj, 24. aprila. w. Zt prejšnji teden se je doznalo, da se bavi ministrski svet s pripravo uredbe, ki bo dala patriotski fronti celo vrsto posebnih pravic in značaj pravne osebe. Sedaj so se s pogajanji odstranile težkoče, ki so se pojavile proti tej uredbi zaradi njene materije, tako da se more še ta teden računati s soglasno odobritvijo ministrskega sveta. Namestnik zveznega voditelja patriotske fronte je včeraj na zborovanju med drugim izjavil, da je patriotska fronta docela prevzela državno-poiitične cilje in državno politični program Heimvehra. Danes je načrt imenovane vladne uredbe še predmet zadnjega posvetovanja na seji zveznega vodstva Heimwehra. Uredba ima 14 paragrafov, v katerih se ugotavlja, da je patriotska fronta nosilec državne misli. Samo patriotska fronta ima pravico izvesti politično voljo v Avstriji ter se javno prizna kot avstrijsko državno gibanje. Cilj patriotske fronte je stanovska in avtoritativna država po vzorcu fašizma.
Manevri ameriška mornarice
London, 24. aprila, č. Ameriška vlada jo danes odredila tridnevno zaporo Panamskega kanala. V tem času se bodo okrog kanaia vršili manevri ameriškega vojnega brodovja. Kakor poroča »Associated Press«, se je zapora pričela že danes. Vrhovno poveljstvo ameriške mon-narice namerava preizkusiti možnost, da ae vse ameriško atlantsko, odnosno oacifi-:-ko vojno brodovje v enem samem dnevu r»remesti v Tihi, odnosno Atlantski Ocean Ta eksperiment je pričelo danes izvajati itlantsko voino brodovje. ki šteie 101 edi-nico
* v«tri}sH socialisti se selijo v Rusijo
Praga. 24. aprila. 8. Avstrijski socialni lemokratie. ki m zirtekl' na Oftkoolova-5ko. eo danep odooiovali v Rusijo, ftufika vlada jim ie izstavila potrebne potne I»t.\
!
V Angliji ne maraio fašizma
London, 23. aprila, g. Kakor doznavajo v političnih krogih, bodo vlada in vladne stranke v bodoče oficielno nastopile proti fašističnim stremljenjem, zlasti proti stranki Oswalda Mosleva. V vladnih krogih menijo, da se fašistični pokret po nedeljskem govoru svojega voditelja Mosle-ya ne sme več ignorirati. Vladne stranke delajo velike priprave za energično akcijo proti ekstremističnim pokretom.
Prepoved klerikalnih uniform v Nemčiji
Monakovo, 24. aprila g. Policijska direkcija je prepovedala nošenje enotne uniforme ali znakov, ki kažejo pripadnost h katoliškim omladinskim org-anizacijam. Kršitelji te odredbe se bodo kaznovali s 6-tedenskim zaporom.
Viharji v severni Italiji
Milan, 24. aprila. 5. V veej severni Italiji po v pretekli noči divjali silni viharji. Okrog Tr^viea je vse opuetošeno. Mnogo hiš je poškodovanih. V hribih nad Bellunom jo zaJlo 30 turistov. Ker eo bili dobro založeni z živežem, je pričakovati, da ee bodo redili.
Vrei**etska fia*M>ved
Zagrebška vremenska napoved za danes:
Oblačno, ponekod nekoliko padavin. — Situacija vSeraiŠnjeca dne: Močan ciklon, ki je v poslednjih dveh dneh prevladoval nad zaoadnim in sredozemskim morjem, prodrl v centralno Evropo. V zanadnem delu srednje Evrope ie bilo zaradi te^a vreme deževno. Pritisk pa b* je sedaj splošno dvignil za 0.1 do 3.5 mm. temperature so v eem-tralnih in vzhodnih krajih države padle za 1 Ho 5 stopinj.
Dunajska vremenska napoved sa sredo: V južnih Alpah poslabšanje vremena.
Nikarneppiab// 2xna<fen

sarcovKALODONT
Maši kraji in ljudje
Zborovanje prijateljev češkoslovaške
Ljubljana, 24. aprila
V ponedeljek zvečer se je vršil v prostorih »Zvezde« občni zbor ljubljanske Jugoslovansko-češkoslovaške lige in Izvršilnega odbora JČ lig v dravski banovini. Zastopane so bile vse slovenske lige. Tako je predstavljal mariborsko JČ ligo nje predsednik minister v p. dr. Vekoslav Ku-kovec, celjsko inž. Osvald. blejsko dr. Zvonimir Janežič, ptujsko sodnik Muhič I. Golob, kranjsko Sire, Varcha. Rus in An dres.
Pred občnim zborom je odbornik ljubljanske lige, naš priznani umetnik profesor Ivan Vavpotič predaval o baročnih spomenikih Prage. Predavanje je privabilo lepo število poslušalcev, ki jih je pozdravil poslevodeči podpredsednik JČ lige dr. Egon Stare. Z napeto pozornostjo je občinstvo sledilo izvajanjem prof. Vavpoti-ča, ki je najprej z vnešenimi besedami orisal čudovito arhitektonsko osebnost Prage, nato pa se je pomudil pri razglabljanju svojstev italijanske baročne umetnosti, ki se je bujno razživela v Pragi in po nekaki umetnostni aklimatizaciji dobila tudi češke poteze. To bohotno umetnost, zgrajeno na krvi, ponižanju in trpljenju. je predavatelj pokazal na dolgi vrsti izbranih slik: cerkev za cerkvijo, palača za palačo, druga lepša od druge, so se vrstile pred nami in pričarale privid »stovježate« zlate Prage. Poslušalci^ so z navdušenim ploskanjem izražali svoje priznanje prof. Vavpotiču.
Občni zbor ljubljanske JČ lige je bil otvorjen takoj po predavanju. Vodil ga je namesto zadržanega dosedanjega predsednika, nar. posl. Rasta Pustoslemška. podpredsednik dr. Egon Stari, ki je najprej orisal splošno delovanje lige. Društvo je v polni meri izvrševalo tudi v sedanjih težkih razmerah svoje pomembno poslanstvo. Z vrsto uspelih prireditev je širilo propagando za idejo jugoslov.-češkoslov. zbliževanja, organiziralo je manifestacij-sko zborovanje in delovni sestanek vseh lig Jugoslavije in Češkoslovaške ob lanskem sokolskem zletu, izpodbudilo vse polno vprašanj in drobnih akcij, skrbelo za reprezentacijo itd. Skratka: moralna bilanca JČ lige v Ljubljani je. kakor Je bilo posneti iz podpredsednikovega poročila, visoko aktivna in delovanje lige vzbuja odmeve in priznanje tudi na Češkoslovaškem.
Podpredsednikovo podrobno in pregledno poročilo je izpopolnil prvi tajnik, nad-svetnik in pisatelj Fran Govekar, ki je govoril zlasti o organizatorični strani in Je upravičeno poudarjal velike zasluge, ki sta si jih pridobila za razmah ljubljanske lige Rasto Pustoslemšek in dr. Egon Stare. Sledila so poročila gospodarja Karla Urbančiča, blagajnika rav. Krofte in preglednika računov dr. Luce Trea Vsa poročila so zaokrožala splošno sliko, ki Jo je podal poslevodeči podpredsednik in so samo potrdila vtisk, da je ljubljanska liga danes pravo žarišče jugoslov.-češkoslo-vaške in sploh slovanske vzajemnostne misli na slovenskem ozemlju.
O tečajih češkega jezika je poročal prof. dr. Vaclav Burian. Tudi ta postavka je ugodna. V tekočem letu je dosegla JČ liga rekordno število tečajev, namreč deset, izmed teh jih je osem na srednjih šolah. Nad 360 oseb se je vpisalo v te tečaje. Poučujeta prof. dr. Burian in učitelj čsl. nadaljevalne šole Jan Vogel. Poročevalec je izrekel posebno hvalo ravnateljstvom srednjih šol in upravi šole pri Sv. Jakobu.
Nato je občni zbor prešel k volitvam.
Najprej je bilo prečitano pismo, ki ga Je naslovil na dosedanji odbor predsednik nar. posl Rasto Pustoslemšek. V pismu prosi, da ga občni zbor razreši funkcije v novem odboru, ker ga dolžnosti nar. poslanca ovirajo pri aktivnejšem delu za ligo. izjavlja pa. da ostane tudi v bodoče
Pri lenivosti črevesja, bolezni jeter in žolča, odebelelosti in protinu, katarju želodca in črevesja, obolenjih danke, odpravi naravna »Franz Josefova« grenčl-ea zastajanje v trebušnih organih hitro in brez bolečin. Dolgoletne izkušnje po bolnišnicah uče, da uravna »Franz Josefova« voda, izborno delovanje črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
tesno zvezan z ligo in njenim poslanstvom. Odbor je vzel z obžalovanjem na znanje to izjavo svojega predsednika, ki je bil več ko deset let na vodilnem mestu lige in je sklenil predlagati občnemu zboru, da izvoli posl. Pustoslemška za častnega člana. Ta predlog je občni zbor sprejel soglasno in z burnim aplavzom.
Za novega predsednika JČ lige je bil nato soglasno in z vidnim navdušenjem vseh nazvočnih izvoljen dr. Egon Stari, ki je v zadnjem času požrtvovalno In uspešno vodil ligo. Za podpredsednika Je bil izvoljen nadsv. Fran Govekar, za prvega tajnika dr. Joahim Razen, za drugega tajnika dr. Vladimir Murko Blagajniška funkcija je ostala v izkušenih rokah ravnatelja Krofte in dr. Albina Steleta, prav tako je ostal gospodar K. Urbančič. V odbor so bili izvoljeni: senator dr. Gre-gorin, konzul inž. Ševčik, prof. dr. Ivan Lah, gen. ravnatelj dr. I. Slokar, prof. Ivan Vavpotič, prof. dr. V. Burian, urednik B. Borko, inž. Leben, dr. R. Krivic, ravnatelj Gruden, urednik dr. Lojze Ber-
ce, ravnatelj St. Klusička, dr. Mira Fln-kova, Fr. Mohorčičeva, dr. Vlad. Gross-mann, ravnatelja Pavel Golia in Mirko Polič, Rudolf Juvan. Za namestnika inž. Zelenko in stud. phil. Boris Urbančič, za preglednika računov dr. Luce Treo in inž. Drago Leskovšek.
Takoj za tem se je vršil občni zbor Izvršilnega odbora. O delovanju je poročal dr. Egon Stare. V ospredju sta stala finančno vprašanje lig in občni zbor Zveze JČ lig, ki bo 13. maja v Beogradu. Izvršile so se volitve. Za predsednika je bil izvoljen dr. E. Stare, za podpredsednika Fran Govekar, za tajnika dr. VI. Murko. V odbor so stopili zastopniki posameznih lig.
Ob koncu je poročal prof. Logar, d« ae je v Društvu jugoslov, profesorjev ustanovil poseben odsek za stike s slovanskimi narodi, čigar češkoslovaška sekcija bo delovala v tesni zvezi z ligo, kar je občni zbor z zadoščenjem pozdravil. Prav tako razveseljiva je vest, da se snuje posebna visokošolska sekcija JČ lige. Predsednik pripravljalnega odbora je slavist Boris Urbančič.
Nočni uboj po svatovanju
Novo mesto, 24. aprila
Pred mali senat je danes stopil 501etni posestnik Jože Vrtačič iz Zihovega sela, obtožen, da je letos 30. januarja ponoči ustrelil kmečkega fanta Antona Turka. Pri Vrtačičevih so praznovali poroko hčerke Marije. Zvečer so fantje prišli voglarit in Vrtačič jih je pogostil. Čez dobro uro so pridrveli nazaj in vrnili nekaj vina. češ, da je prekislo. Drugi dan so isti fantje vo-glarili pri sosedu Barboriču, na povratku pa so začeli pred Vrtačičevo hišo razgrajati. Ker je Vrtačič to že pričakoval, se je bil oborožil s puško in se skril v hlev. Ko so prišli fantje mimo, je ustrelil v zrak. Takoj nato je videl prihajati od kozolca na dvorišče nekega moškega. Bil je Anton Turk. Vrtačič je sprožil. Turk se je po strelu obrnil in napravil le še kakih 10 korakov. Pristopili so fantje, ki so ga dvignili, nakar je izdihnil. — Tako obtožnica.
Mala razpravna dvorana okrožnega sodišča je bila polna poslušalcev. Napeto so sledili poteku razprave, ki jo je vodil predsednik s. o. s. Anton Kuder. Vrtačič se je po obširnem opisu tragičnega dogodka branil, da je izvršil dejanje iz strahu za svoje življenje, ker je bil trdno prepričan, da ga je hotel Turk, kljub pozivu, naj odneha, napasti s kolom. Strah je bilo Vrtačnika še posebej ob spominu na dogodek, ko sta bila pred leti na grozen način umorjena v Grčevju njegov tast in
tašča Mohorjeva (morilcev še do danes niso izsledili). Tudi Vrtačičeva žena Ana je izpovedala možu v prilog. Vse ostale priče pa so potrdile, da je obtoženec streljal na Turka brez vsakega povoda, ko Je fantovska družba že mirno odšla mimo obtoženčeve hiše. Tedaj je Vrtačič v razdalji kakih 75 korakov oddal na družbo prvi strel, ki k sreči ni nikogar zadel. Turk, ki je obtoženca osebno poznal, ker je bil pri njem večkrat na dnini, se je vrnil z namenom, da obtoženca vpraša, zakaj je streljal. Ko je prišel nekaj korakov probi njemu, se je naslonil na smrečji kolec in šaljivo vprašal Vrtačiča: »Stric, menda pa ja ne boste streljali. Saj me poznate!« Obtoženec ga je ostro zavrnil: »Kaj misliš, da sem zastonj nabil?« Takoj nato je ustrelil. Turk je omahnil še nekaj korakov, nato pa se je zgrudil.
Po tehtnem govoru državnega tožilce dr. Rusa in zastopnika zasebnega udeleženca, ki se je v svojih izvajanjih priklju-oil državnemu tožilcu, je spregovoril obtoženčev branitelj dr. Josip Globevšek, ki je poudaril, da je njegov klijent storil dejanje v silobranu. Vrtačič je bil obsojen na leto dni zapora, pogojno za dobo treh let, in sicer zaradi prekoračenega silobra-na. Zaradi vrnitve pogrebnih stroškov, odškodninskih zahtev v znesku 30.000 Din staršem ubitega Turka pa je sodišče stranko zavrnilo na civilno pravdno pot. Razprava je trajala do pol 12. ure.
Regulacija Ljubljanice pred zadnjo fazo
Ljubljana, 24. aprila
Regulacija Ljubljanice se pomalem vendarle približuje koncu. Kakor smo poročali, so zastopniki mestne občine s posredovanjem ministra dr. Kramerja izposlo-vali v Beogradu večje kredite, ki garantirajo izvedbo regulacije do konca. Ko je nastopilo lepše vreme, je mestna občina že pričela široko zasnovana dela. Na Sv. Petra nasipu, nasproti Pogačarjevemu trgu, so delavci pričeli pred dnevi graditi barako, ki bo služila tehničnim svrham, pod gostilno pri Fajmoštru pa grade tudi vzpenjačo, s pomočjo katere bodo spravljali materijal iz struge. Pod Novim trgom grade v Ljubljanici betonski jez, ki ga bodo po vrhu posuli z ilovico, tako da ne bo propuščal niti kaplje in bo struga od frančiškanov do čevljarskega mostu povsem izpraznjena. Ta dela izvršuje terenska sekcija pod vodstvom inž. Cirila Pogačnika v lastni režiji. Licitacija pač med podjetniki ni našla interesenta, ker Je bil proračun sestavljen še na podlagi starih cen cementa. Nedavno zvišane trošarine na cement so podražile potrebni gradbeni materijal za okrog 100.000 Din, ki bi jih moral podjetnik sam utrpeti. odnosno prištediti pri delu.
Strugo bdo pričeli poglabljati takoj, ko bo minila nevarnost visokih voda, ki se pojavlja pri naj z vsako pomladjo. K*kor predvidevajo načrti, bo struga od trimost-ja do čevljarskega mostu definitivno po-globliena in betonirana do konca junija. Zdaj je pri regulacijskih delih zaposlenih samo 20 delavcev, pri poglabljanju bodo
potrebovali še 30 novih. Ker so del« ▼ strugi precej težka, prihajajo v poštev samo zdravi, močni možje, izmed katerih imajo prednost družinski očetje. Brez posredovanja mestnega socialnega urada ne dobi dela v Ljubljanici nihče. Poleg velikega estetskega in higijenskega pomena, ki ga ima regulacija Ljubljanice za naše mesto, imajo torej vsa ta dela tudi znaten socialni pomen.
Medtem pa pripravlja vodstvo terenske sekcije že tudi načrte in gradivo za velikopotezno delo, ki ga bo izvršila na Ljubljanici na podlagi sedemmilijonskega posojila. katero je ob jamstvu države, banovine in glavnega odbora za osuševanje Barja dovolila v regulacijske svrhe pred nedavnim časom Poštna hranilnica. S pomočjo tega kredita se bo načrt, ki predvi deva ureditev Ljubljanice od čevljarskega mostu do Špice in ki je bil zamišljen doslej v daljših etapah, lahko realiziral v kratkem, pospešenem tempu K naglici pri /egulaciiskih delih so se odločujoči faktorji odločili na podlagi bridkih izkušenj, ki so jih prizadejale mestu in okolici zad-nie poplavne katastrofe. Dela na tem odseku bodo. kakor je predvideno, razpisana še to poletje, tako da se bo re?u'acija sama pričela lahko še letošnjo jc&eu. Če ne bodo nastopile kakšne nenrsdvidene zapreke, bo vsa regulacija Ljubljanice končana do božiča 1935.
Ko bodo ta najnujnejša dela opravljena, bodo lahko pričeli poglabljati Ljubljanico in vse njene pritoke na Barju. To je pa velika naloga, ki je ne bo mogoče opraviti
v nekaj letih, temveč jo bo lahko reiilo šele smotrno delo ene cele generacije. Ko bodo urejene in poglobljene tudi struge barjanskih voda, se bo izpolnil sen, ki ga Ljubljančani in Barjani danes še skoraj ne upajo sanjati: Barje, ki je danes torišče naravnih katastrof in bede, se bo iz-premenilo v oranico, ki bo za Ljubljana vrt in dragoceno žitno polje.
Inž. Maks Logar v zgodnjem grobu
Pretekli petek so položili v Bohinjski Bistrici k večnemu počitku nedavno diplomiranega inženjerja Maksa Logarja. Bil je med prvimi inženjerji kulturnogeodetske stroke na ljubljanski tehniki. Znan je bil kot dober in iskren tovariš. Svojega študija se je lotil s tako ljubeznijo in marlji-
vostjo, da niti enkrat ni pomislil, ali bo njegovo slabotno telo vzdržalo vse napore, ki jih je študij od njega zahteval. Ko je v pretekli jeseni po položeni diplomi odšel domov, ga je zahrbtna bolezen kmalu priklenila na posteljo, dokler ni preteklo sredo v ljubljanski bolnici za vedno zatisnil oči. Na poslednji poti so ga poleg številnih domačinov spremljali tudi njegovi tovariši akademiki iz LJubljane. Univerzo je zastopal g. asistent inž. černjač.
Požar na Gradu
Ljubljana, 24. aprila Baš na Jurjevo — svetnik je patron ljubljanskega Gradu — je domala nastala gori požarna katastrofa, ki bi lahko postala usodna za Grad sam, še v večji meri pa za njegove stanovalce. V grajskem poslopju, kjer je nastanjenih 93 družin, so dimnikarji včeraj snažili dimnike in jih izžigali. Veliki dimnik na jugozapadnl strani pa očividno ni bil dobro očiščen. Po polnoči je pričelo v njem naenkrat prasketati in že je iz podstrešja, kjer je stropovje vse leseno, sila staro in zatorej presušeno, prasnil v zrak plamen.
K sreči je požarno nevarnost še pravočasno opazil z dvorišča neki grajski stanovalec, ki je hitel opozorit čuvaja. Nad Zupetovim stanovanjem se je ogenj že hu-do zajedal v lesene tramove in zajel ploskev dveh kvadratnih metrov. Na krike: »Ogenj, ogenj!« so postali grajski stanovalci nemirni, vse je vstajalo iz postelj, hitelo na hodnike in na dvorišče. Brž so prinesli posode z vodo in pričeli gasiti. Vsi so bili na delu. Medtem je grajski čuvaj že telefoniral po pomoč na gasilno postajo. Gasilci so bili v trenutku pripravljeni in se odpeljali z orodnim vozom na Grad. Nemudoma so pričeli razdevati goreče tramovje, za primer hujše nevarnosti pa so pred Mestnim domom tudi že pripravili motorno brizgalno. K sreči so ogenj s pomočjo grajskih stanovalcev v teku dobre ure pogasili in odstranili vsako nadaljnjo nevarnost
Priprave za prvi nas protituberkulozni kongres
Ljubljana, 24. aprila Za prvi jugoslovanski protituberkulozni kongres, ki se bo vršil v času od 10. do 13. maja obenem z zborovanjem zdravni-kov-specialistov za tuberkulozo na Brestovcu. Ljubljano (11., 12. maja) in To-polšrici. so bili v začetku aprila razposlani razporedi predavanj kongresa. Obenem so bile razposlane tudi prijavnice za Kongres. Naprošeni so vsi, ki se udeleže kongresa, da vpošljejo prijavnice najkasneje do konca tega tedna. Kdor ni prejel kongresnega programa in prijavnice, naj to takoj zahteva z dopisnico na kongresno pisarno.
Z« udeležence kongresa je zaprolena polovična vožnja, odnosno za državne nameščence četrtinska. Rešitev ministrstva bo še ta teden objavljena v časopisju. Kongresni razpored v Ljubljani dne 11. in 12. maja se bo višil v dveh dvoranah: v dvorani OUZD in Delavski zbornici. V dvorani OUZD bodo predavanja medicinsko-kliničnega dela kongresa in so namenjena zdravnikom. Predavanja socialno-higien-skega dela so namenjena najširši javnosti.
V	petek dopoldne bo predavanje dr. J. Stajiča: Zakonodaja in borba proti tuberkulozi. Koreferat ima direktor centralnega higienskega zavoda dr. St. Ivanič. V
!>etek popoldne pa bodo predavanja: De-avsko zavarovanje v borbi proti Jetiki (ravnatelj zdravstvenega oddelka SUŽORa dr. Hahn) in: Pota in cilji borbe proti tuberkulozi (ravnatelj dr. Bohinjec Joža)
V	petek ob 17. bo tudi občni zbor Jugoslovanske protituberkulozne lige, v kateri so včlanjene vse protituberkulozne lige v državi. JPL predstavlja zvezo vseh Ug v državi in reprezentira našo protituberku-lozno borbo v Uniji protitnberkuloznih lig. — V soboto, 12. maja, bodo v Delavski zbornici predavanja s temo: Šola in tuberkuloza.
Vabljena je najširša javnost, da se udeleži teh predavanj, iz katerih bodo razvidna dosedanja stremljenja pri delu za omejitev tuberkuloze in načrti za nadaljnje delo. Vse informacije in pojasnila o kongresu daje: Kongresna pisarna, Ljubljana, Miklošičeva cesta 20.
Koncert bežigrajskega pevskega društva
Ljubljana, 24. aprila
Najmlajši bratec naših ljubljanskih pev-akih družin »Bežigrajsko pev®ko društvo«, ki mu Je predsednik poštni direktor dr. Janko Twv*es, podpredsednik gostilničar Kovači č in agilni pevovodja Janez Gode«, Je že ponovno pokazalo, da se pod njegovim okriljem zbirajo pogumni in podjetni fantje, ki želijo pridno prepevati in služiti naši pesmi. Dokaz svojega truda, resne volje in tudi resnega dela so pokazali na sobotnem koncertu v telovadnici Sokola in. za Bežigradom. Sokolski patriotizem je privedel v mično dvorano vse polno poslušalcev, prireditev so pa počastili a svojo navzočnostjo starešina Jugoslovenske-ga pevskega saveza, senator dr. Vladiml* Ravnihar, starešina Hubadove župe JPS dr. Anton Bvigelj in njen pevovodja Zorko Prelovec. Sokol m. ste zastopala podstarosta Blagajne tn tajnik Pristov, 16. art. polk. pod p. Filipovi č,, gasilno društvo Ljubljano HI. dr. Kodre in Cerne.
Društvo Je na koncertu izvajalo moške zbore skladateljev Adamiča, Aljaža, Bučarja, Deva, Foersterja, Prelovca in dr. Schwaba. Izbera pesmi Je bila posrečena, vse so poslušalcem zelo ugajale. Zbor Ima dober in svež glasovni material, poje skladno, zveni homogeno z izjemo I. tenorja, ki včasih nekoliko »poteguje« v končnih akordih. Tudi njegova dinamika ni napačno, agogika dobra. V splošnem lahko rečem, da je bežigrajski zbor uvaževanja vreden pevski faktor, ki obeta v pevskem oziru častno zastopati svoj okraj. Na koncertu st nastopili v 2 Kladnikovih dvo-spevih Mary in Ivanka Furlanove s sprem-Ijevanjem Sonje Počkajeve. Peli sta še malo plaho. Samospevi Jožeta Pavllča so morali odpasti, ker Je žal ta nadebudni baritonist po prvem delu koncerta, v katerem je Se pel solo v Prelovčevem »Skr-jančku« ohripel.
Vse točke sporeda so poslušalci sprejeli z glasnim odobravanjem, Bučarjevo »Pesem o trnovski fari« pa Je zbor moral ponoviti. Bežigrajski pevski zbor naj pod svojim umnim vodstvom z delom nadaljuje. želimo mu še nadaljnjih uspehov! —■
Z. P.
Roparski umor ali nesreča?
Celje, 24. aprila V ponedeljek okrog 16. so potegnili iz Savinje pri jezu na Ljubnem v gornji Savinjski dolini truplo 201etnega Silvestra Žibovca s Krničkega vrha pri Lučah, »ina posestnika in bivšega lučkega župana gospoda Žibovca. Mrtvec je imel zevajočo rano na glavi in pri desnem očesu. Vsi ije-govi žepi so bili prazni. O najdbi so takoj obvestili vodjo orožniške postaje na Ljubnem. ki je takoj uvedel preiskavo. Kmalu je prispel tudi zdravnik, ki je odredil prevoz trupla v mrtvašnico.
Ugotovili so, da je Savinja nesla mrtveca od Strug, ki ležijo 7 km nad Lučami, do Ljubnega. Silvester Zibovc bi bil moral v ponedeljek odriniti k vojakom in je v nedelio s tovariši popival v neki gostilni v Raduhi ter pozneje izginil, vendar pa fantje ne vedo, kdaj je to bilo. Njegov oče je izjavil, da je imel sin v nedeljo pri sebi uro, verižico, denarnico in še nekaj drugih predmetov. Vsega tega pri mrtvecu niso več našli. Zato sumijo, da je p^jstal Slilvester Žibovc žrtev roparskega umora. Seveda pa tudi ni izključena smrtna nesreča. Danes popoldne je bilo truplo ob-ducirano. Upati je, da bo preiskava kmalu rešila zagonetko Zibovčeve smrti.
KULTURNI PREGLED
Ganglovi mladinski spisi
Sestdesetletnico našega priljubljenega nacionalnega delavca, markantnega organizatorja in voditelja Sokolstva v naši državi Eneelberta L. Gangla je najdostojneje proslavila Učiteljska tiskarna, ki nam je za to priložnost izdala njegova zbrana mladinska dela v desetih knjigah pod gornjim naslovom.
Prav primerno je, da izpregovorimo ob priložnosti nekaj besed o naši mladinski literaturi. ki je od oficielne strani kaj malo obdelana in. skoraj bi lahko rekli, zane-marjena. Zgodovina te panoge naše književnosti. ki se je prav za prav začela smotrno razširjali šele v zadnjem desetletju minulega stoletja, in je bila prej le bolj ali mai j priložnostna, ie v tesni zvezi z Engel-bertom Ganglom Kai smo imeli, preden je »tonil v javnost on z nekaterimi svojimi eo-i>bniki? Krištofa ^mida in podobno tujo "-obo v novršnib prevodih, le slabo za naš<» ••a/mere in našo mladino prirejeno. Edini Tomembnoiši mladinski list »Vrtec« je bij ->rpv^ enostranski, da bi mogel zadovoljiti našo mladino čenrav tudi ni<?mu ne moremo odrekati nekaterih zaslug. Vendar pa je bil p svojimi preveč religiozno usmerjenimi in kričeče moralizuioč?mi povestmi le slabo •vimožno vzgojno sredstvo za naše mlade.
Dobrih mladinskih del, ki bi bila zrasla na naših tleh, smo pa prav tedaj krvavo potrebovali. Pomisliti moramo samo, kakšni časi so bili takrat. Slovenci smo bili pod hudim nemškim pritiskom, in glavni pritisk je veljal potujčevanji naše mladine. Nemške šole eo rasle v obmejnih krajih kakor gobe do dežju. »Moderno« je bilo, da so tudi slovenski starši, zlasti iz nižjih slojev inteligence, dajali svoje otroke v nemške Šole in velik del te mladine je bil pozneje za narod izgubljen.
Šolniki v tistih časih eo to najbolj občutili in eo se ob vseh propagandnih sredstvih, ki so jih Nemci delili naši mladini, zavedali, kako siromašni smo mi in kako slaba pro-tisr^dstva imamo. V časnikih tistih dni beremo prav pogoste tožbe naših učiteljev, »da nam manjka dobrih mladinskih knjig in da sega mladina, ki jo starši pošiliaio v nemške šole in je že skoraj bolj vajena nemščine kakor materinskega jezika, rajši oo nemških knjigah ker so pisane tako. da mlade bralce bolj pritegnejo nase in so razen tega leoše opremljene in pestro slikane. (Slov. Narod« 1S95)
Prav v tei kritični dobi srečamo prvič ime mladega uči tel la Engelberta Gangla. S podjetnostjo. kakršne prej' nismo bili vajeni —
prav naši nepodjetnosti in narodni zaspanosti se moramo zahvaliti, da smo izgubili toliko našega narodnega ozemlja —, je zastavil pero v službo naše mladine, ki je e hvaležnostjo sprejela to njegovo ljubezen in segla po njegovih delih.
Da bi prišel v direktni stik z mladino, je Gangl 1. 1900. zasnoval jstanovitev mestnika »Zvončka«, ki ga je vodil in urejeval polnih 25 let. V njem Je tudi objavljal večino svojih mlad'nskih pesmi in povesti. Kdo izmed nas ni bral v svoji mladosti tega priljubljenega lista in kdo se ga ne spominja z veseljem? V njem je tudi Gangl vzgojil večino naših mladinskih pesnikov in pisateljev, ki se z uspehom uveljavljajo Se danes.
Gangl ie bil neumoren delavec, med našimi mladinskimi književniki nedvomno najplodovilejši. Svoja izbrana mladinska d,jla ie že pred leti izdal v sedmih zvezkih, ki pa so po večini že zdavnaj razprodana.
Gangl ee je šolal ob Stritarju in Gregorčiču. kar se tiče mladinskih del zlasti pri prvem. Največja njegova zasluga je ta. da se ie navzel pri svojem vzorniku tiste skrb' za lepoto jezika, ki marsikateri drjg pisatelj nanjo ni pazil, ali pa vsaj np dovolj Vsa njegova dela so jezikovno izpiljena in z njimi ee je naša mladina naučila tudi lep slovenske besede. Tega ob lanskem ijego-vem Jubileju ni nihče dovolj poudaril, zato naj poudarimo mi.
Teh 10 knjig, ki jih Je izdala Učiteljska
tiskarna. Je bilanca njegovega književnega udejstvovanja za našo mladino. Proza in pesmi in še igrice zraven. Naše šole eo ▼ dobi. ko eo ta delca izhajala, potrebovale vee-ga in hlastno segale po teh toplih, iz Ijub-J®-ni do mladine pisanih stvareh. Se danos skoraj ni mladinske prireditve, kjer ne bi otroci dedclamirali kakšne Ganglove pesmi. Ni čudno. Gladko tekoči verzi eo za mladino lahko dojemljivi in take verze je znal delati Gangl.
Brez dvoma eo Ganglova mladinska dela koristno opravila svojo vzgojno nalogo. Pravilno Jih bo znala oceniti šele naša literarna zgodovina, ker eo nam danes 5e preblizu. In pričujočih dese* knjig, kjer eo ta dela pregledno po nastankj zbrana, bo našim literarnim zgodovinarjem važen doprinos za ocenjevanje in študiran je razvoja naše mladinske književnosti, zlasti iz dobe borb za narodni obstanek.
Prav pohvalno ee moramo izraziti o opremi knjig, ki je ree okusna. Naš umetnik Saša Santel je dela ilustriral tako. da pridejo otroku 5e bliže, brea manire, preprosto in vzorno. Šantel je eden redkih slikar jev. ki vedo. kakšne elike je treba dati otrokom, da eo jim ree pripomoček pri razumevanju teiketa, ne pa skrivalnice.
Cena knjigam ie zelo nizka, tako da bodo naše šolske knjižnice prav lahko segle po njih: tudi zasebniki, zlasti ker eo leipo opremljene in bodo vsaki knjižnici v okrae. In marsikdo bo ob njih rad zaživel nazaj in obujal spomine, kako Je to ali ono pesmi-
co bral nekoč v mladih letih v »Zvončki« ali kje drugje. Saj eo spomini na mladost mladost sama.
Mirko Brodnik.
Louis Barthou kot pisatelj
Na tem mestu smo že ponovno pisali o tesnih vezeh, ki spajajo nekatere vodilne francoske politike z literaturo in umetnostjo. Tako smo med drugim obravnavali literarno delo bivšega ministrskega predsednika, ministra v sedanji vladi Edouarda Her-riota. Marsikomu je znano, da zunanji minister Louis Barthou. ki pravkar potjje po srednji Evropi, ni samo odličen državnik, marveč takisto sloveč pisatelj. Kol pisatelj je postal celo član Francoske akademije — čast. ki eo je deležni samo možje izrednega pomena. Louieu Bartbouju je posvetil v eni zadnjih številk »LNouvellee Littčraires« daljši članek znani pisatelj Maurice Martin du Gard.
Pisec pravi med drugim, da Je bila politika Barthoujj vsekdar najbližja. Za njegov prvi spis »Leuere Figures«, ki obsega literarne portrete nekaterih francoskih politikov. pričuje o tem. V svojem nadaljnjem spisu >La Clo«que< si je Barthou bridko privoščil nekatere škandalozne pojave v francoskem lavnem življenju, zlasti podku p-ljivost sodnikov. Ni nezanimivo, da je bil 1. 1934.. v podobnem, samo še bolj zasmra-jenem in razvpitem ozračju korupcijskib Škandalov, zopet poklican v ministrski evet.
Pride grandijozno Sllm-sko veledelo „BUR JA"
Pride grandijozno filmsko veledelo »BURJA"
I
Domače vesti
•	Važna seja Županske ■▼*»• r Ljubljani. V soboto dne 28. t. m. sklicuj« Županska zveza sejo širšega odbora, ki bo razpravljal o važnem vprašanju javnih del v dravski banovini. Baš javna dela v dravski banovini so danes tako važna zaderva, da je nujno potrebno, da ee predstavniki samoupravnih edinic bavijo z njo. Potrebno je da se uvede gotov načrt za ta dela in da ne trošimo javnih sredstev za malenkostno zadeve, ki nimajo za oelokupnost nobenega pomena. Potrebno je, da se izdela program za ona dela, ki eo najnujnejša in v korist celote. Ne gre tu samo za sredstva, ki so na razpolago za omiljenje brezposelnosti, gre tudi za dela, ki jih naj opravi država na teritoriju dravske banovine. Drugo važno vprašanje, s katerim se bo bavil odbor Županske zveze, je zadeva občinskih tajnikov, zlasti načrt statita za občinske uslužbence, ki ga morajo izdelati vse občine. Prehod iz sedanjih primitivnih razmer, ki bo vladale v nekaterih občinah, ja težak, zato ie potrebno, da Županska zveča temeljito prerešeta tudi to vprašanje. Seja bo v dvorani mestnega magistrata ob 10. uri dopol-dne.
♦	Bolgarski agronomi eo po oolairo Zagreba ln Novega Sada pirisipeli ▼ Beograd, kjer so Jih prisrčno sprejeli aastopniki Združenja jugoslovenskih agronomov. Bolgarski gostje bo bili pogoščeni na Topči-deru, sedaj pa obiskujejo razne poljedelske ustanove v širši beograjski okolici. Pri prihodu v Beograd je vodja ekskurzije dr. Kurundižijev med drugim dejal tudi bole: Ko smo med obiskom Novega Sada in Beograda obšli raane kraje ter gri ogledali vzorne poljedelske ustanove, so nas povsod sprejemali kakor brate ter nas prosili, da bi še nekaj dni ostali kot gostje. Spoznali smo mnogo lepega fci koristnega na vseh področjih narodnega gospodarstva. V domovino se vračamo z najsrčnejšo željo, da bi nas čimprej obiskali jugoslovenski tovariši- — Ko si bodo bolgarski agronomi ogledali kontrolno postajo v Topči&eru in zadružne kleti v Banji, bodo svoj obisk zaključili z ogledom poljedelskih ustanov v Zemunu.
zobmi pasta bi prašek
se uporablja z najboljšim uspehom. Za-loga Drogerija GRE-GORIC dr. z o. i^, LJUBLJANA, Prešernova ulica 5.
♦	Na mednarodnem lovskem kongresu v Varšavi, o katerem smo včeraj poročali, je zastopana tudi naša država. Jugoslovenski delegati &o dr. Milan Marinovič, profesor šumarske fakultete v Beogradu, dr. Migcvan Zoričič, predsednik zveze lovskih d/uit«? za Hrvatsko in Slavonijo, sedaj član ujravne komisije v Posaarju, in beograjski odvetnik dr. Zoreč. Med pokrovitelji medmaiKMine lovske zveze je tud i Nj. Vel. kralj Aleksander, član zveze pa je seveda tudi naše SLD, katerega pred-sedin.k dr. Ivan Lovrenčič je obenem delegat za zvezo. N* varšavskem kongresu je i iel dr. Marinovič referat »Lovska zooge-ogranja«. Gue tu prej vsem za lovsko s atnstuio, ki je ravno v naših krajih na razmeroma visofki stcpnji, ker naša sreaka načeistva že izza predvojnih časov vodijo katastre uplenjene divjačine za vsako lo-všce pcsebej.
♦	Spomenik žrtvam poklica. V vasi Podiram pri Podgorlci ob albanski meji »o odkrili spomenik petim finančnim stražnikom, ki so bili pri izvrševanju službene dolžnosti zavratno ustreljeni od tihotapcev žrtvam poklica so na svoje stroške postavili spomenik uslužbenci finančne •kontrole v Podgorici.
♦	Pogreb neznanih junakov. Kakor mano, so v Beogradu pri prekopavanju du-navskega keja že dvakrat odkrili okostje neznanih junakov, ki »o žrtvovali svoje žiivljenje pri oftramibi Beograda v septembrskih dneh 1915. Prvo skupino teh junakov so že položili v grobnico branilcev Beograda na novem pokopališču, drugo bodo pa svečano pokopali v nedeljo 29. t. m. Komemoiacijo pripravlja odbor, ki mu predseduje kapetan-invalld g. O-Jorgje Roš, kli je bil udeleženec bojev v septembru 1915. tn je o njih tudd že pisal.
♦	Zrakoplovna prireditev v Sisku. Pred nekaj meseci je bil ustanovljen t Sieku pripravljalni odibor društva »Naša krila«.
kamor ie bil prvif vstopil že kot Slletni mož. Član Akademije je postal Barthou 9. februarja 1919 samo na osnovi treh dotedanjih spisov, ki p« eo mu v zvezi i njegovim političnim udejstvovanjem prinesli velik sloves. Poslej suče pero pogosteje kakor v predvojnih letih.
Svojo veliko sposobnost politične analize' in zgodovinske sinteze je pokazal Louie Barthou v obširni študiji o Mirabeauji. tej močni osebnosti francoske revolucije. K razgibani dobi velikeea prevrata ee je vrnil v svoji poznejši, 1. 1926. izišli knjigi »Neuf Thermidor«. S posebno vnemo pa se je sedanji zunanji minister Francije posvetil proučevanju pesnika in pisatelja s politično kariero A. de Lamariina (čigar svetli spomin je nedavno proslavila naša prestolnica e spomenikom, ki ga ie izdelal A. Dolinar). V p-vcjem obsežnem spisu »Lamartine oro-teur« se Barthou tem d i i to bavi z osebnostjo moža, ki ie svoje sposobnosti in znanje lil med literatiro in politiko: primer, katerega so pozneie posnemali v Franciji mnogi odlični možje od Victorja Hugoja do Leona Daudeta in mlajših >politikujočih lite-raitov«. Victorju Hugoju. velikemu mojstru francoskega romantizma, se posveča Barthou s posebno ljubeznijo: eoisal je življenjepis njegovega očeta generala Hugoja in obdelal mladostna leta artoria »Notr Jamske cerkve« ▼ spis j »Victor Hugo. elčve de Biecar-rat<. Posebno popularnost p« si je pridobila njegova knjiga »Amours d'un poete«, ki Izide." kakor čitamo v praških listih, prav kmalu v češkem prevodu.
Barthou. ki je bil redno {na vladi in in-
Vse priprave so že dovršene in v nedeljo »e bo vršila ustanovna skupščina aeroklu-ba, kateri bodo prisostvovali odposlanci oblastnega ocSbora in zastopniki raznih aeroklubov. Po ustanovnem občnem zboru novega aerokluba pa bo prirejen v Sisku prvi zrakoplovni miting. Oblastni odfcor je odposlal v Sisek za to prireditev svoje potniško letalo za šest oseb in svoje šolsko letalo za dve osebi.
♦	Jurjevo. Vrli svetnik, ki je zmaja klal, se tudi letos ni pokazal v zlatem omatu. Poda lepo zelen je ves. Kmetje že nejevoljni zasledujejo hudomušno vreme ln trepetajo za sadno letino, ki jo lahiko dež ali pa tudi najbolj rahla slana uniči. Vse je v cvetju od češenj pa do jablan, potrebujemo le še nekaj dni lepega vremena in veeh vrst sadja bo v preobilici. Sv. Jurij kaže deklam in hlapcem duri, je tožil postaran kmet in je takoj pristavil, da je veljalo to za stare čase, danes je že skono teden predolg. Im da bi še ta teden aprila minil potem, je dejal, bomo spet lahiko mirno zvečer zaspali.
♦	Razpis občinske službe. Občina Ivanj-kovci razpisuje mesto pripravnika za službo občinskega delovodje. Pogoj je: zrelostno spričevalo kake srednje šole ali pa diplomski izjpit srednje kmetijske šole ali trgovske akademije, izjemoma bi se upoštevali tudi atsolventi trgovskih šol. Poleg pogojev, kakor so navedeni v ureclibi o občinskih uslužbencih, je pogoj, da je prosilec odslužil kadrovski rok. Prošnje se vlagajo do 15. maja na občino Ivanjkovci, kjer se zvedo tudi natančnejši pogoji.
♦	Kr. bansta uprava dravske banovine razglaša, da se sprejemajo stranke v uradih bansfce uprave ob delavnikih samo dopoldne in to od 10. ure dalje. popoldne ter ob nedeljah in praznikih se stranke ne sprejemajo ter je dostop v urade banslte uprave brez izrečnega dovoljenja prepovedan. Stranke se nadalje opozarjajo, da se morajo v zadevah, zaradi katerih prihajajo na bansko upravo, obračati samo na načelnike oddelkov ali pa na šefe odsekov.
♦	Milijoni kupcev obiskujejo vsako leto pariški sejem. Za razstavljalce ln obiskovalce so velike vozne olajšave. Informacije dajo francoski trgovski ataše, Beograd. Si-mina 8 in vsi francoski konzulati v državi.
♦	Vzgoja debeloplodnega kostanja. Na vzpodbudo kr. banske uprave in s reškega načelstva Maribor-desni breg, se bodo v interesu pospeševanja vzgoje debeloplodnega kostanja »Marona« vršili v srezu Ma-ribor-desni breg v teku meseca maja trije praktični tečaji v precepljevaoju kostanja. Tečaji bodo pod nadzorstvom sreske-ga kmetijskega referenta. Ob priliki tečaja bodo med udeležence razdeljeni cepiči debeloplodnega kostanja. Tečaji bodo: v občini Limibuš dne 2. maja, zbirališče tečajnikov ob 14. pri poslopju tirsnice v Pekrah; v občini Hoče dne 5. maja, zbirališče ob 14. pri g. Hamanu v Razvanju št. 97; v občini Makole pa dne 10. maja, zbirališče ob 14. pri g. Hajšku, Stranske Makole. Priporoča se kmetovalcem, posebno pa še onim, ki posedujejo gozdine kostanjeve nasade, da se tečaja udeležijo.
♦	Rekonstrukcija železniškega mostu preko Rečine. Zagrebšika železniška direkcija je razpisala licitacijo za rekonstrukcijo železniškega mostu, ki vodi preko Rečine na Brajdico. Ta licitacija se nanaša na tretji most na Rečini, kri je blizu Izliva im že tako v slabem stanju, da so v zadnjem času do skrajne meje omejili promet preko njega. Ta most bodo popolnoma preuredili in ne bo več na pilotih, zabitih v reč in o strugo, temveč bo konstruiran tako kakor prvi most preko Rečine, ki vodi naravnost na Brajdico.
♦	Srednji vek v bosanskih vaseh. V vasi Živice v Bosni so zaprli 7 kimetov med njimi je bil tudi občinski odibornik, ker so odikopali grob starega skopuha in vra-žarja Miličkega, mrliču pa zabili oster kol v prsa. Ko je Milički umrl, je bila vsa vas prepričana, da se je »povampiril«. Starodavna vraža pravi, da se užene vampirja samo tedaj, če povampirjenega mrliča prebodejo z ostrim glogovim kolom, živiičani &o se točno ravnali po tej stari vraži.
♦	Poneverbe v velikobečkereški bolnišnici znašajo po ugotovitvi preiskovalne komisije 250.000 Din. Ekonom in knjigovodja »ta v preiskovalnem zaporu, preiskava pa je uvedena tudi proti drugim organom bolniške uprave. Upravitelj bolnišnice je podal ostavko ter pri tem navedel, da gospodarstva v bolnišnici ai mogel kontrolirati, ker je imel letno do 4000 bolni-
ven nje) vpliven zaščitnik literature m njenih stvarjalcev, ee je mnogo družil z raznimi veličinami francoskega slovstva: r Anato-lom Franoeom, Ed. Roustandom, Pie-rrom Lotijem, M. Barrfesom in grofico de Noailles. sedai pa ga štejejo med ožje prijatelje Pau-la Valervja, »princa francoskih sodobnih pesnikov«.
Barthou je tidi znan knfigol*uib. Maurice Martin du Garde pravi o njegovi knjižnici, da je »ena najlepših, če ne najpopolnejših na svetu.« Tu so prvotne izdaje Rabelaisa, Descartesa. Pascala in drugih, knjige, ki so bile nekoč na policah Bossneta ali Napoleona I., pa številni rokopisi znamenitih del, zbirke korespondence velikih mož itd., skratka: pravi bibliofilski Eldorado. V svori knjigoljubski strasti ni Barthou izjemen pojav med francoskimi državniki in politiki, prej so izjema možje, ki se ne obdajajo s knjigami in ki zahajajo v svet literature k večjemu zaradi odmora in zabave,, zadovo-Ifjjoč se z najpreprostejšim štivom. Knjigo-lnibstvo je v Franciji ena izmed tistih lepih tradicij, ki jim tidi današnja protitradicio-nalna doba ne more do živega; to je kajpak mogoče samo pri narodu, ki mu ie literatura veg kakor zadeva literatov. šolnikov in čitatelreiv: stvaritev narodne du5e, ki je nanjo vsak Francoz ponosen.	—o.
kov ln ker ni Imel pooblastil la sredstev za ie davno potrebno reorganizacijo upravne služibe.
♦	Zopet vlomna tatvina na Blokah. Pišejo nam: Ni ie preteklo 14 dni, odkar »o bili na Blokah v vasi Ravne te vrženi trije vlomil. Pred dnevi pa se je po Blokah zopet razširila vest, da je bilo vlomljeno ▼ vasi Lepi vrh ▼ zaklenjeno hišo posestnika Zakrajška. Vlom je bil izvršen pri belem dnevu, med 16. in 18. uro, ko so bili vsi domači pri delu na polju. Tat je vlomil v podstrešno šoto ter ukradel dve novi moški obleki, zlato uro i verižico, zJata poročna prstana, nekaj srebrnikov, par čevljev in 400 Din. Škode je torej nad 2000 Din. Zasledovali so nekega neznanca, ki pa je na begu pred preganjalci odvrgel nahrbtnik in izginil izpred oči. V nahrbtniku so našli del plena, nabranega pri Za-krajšku, pa tudd nekaj stvari, ki jih Je bil nabral drugje. — Orožništvo išče nekega Alojza Zalarja iz Topola, ki nima stalnega bivališča.
♦	Nevarna vlomilca prijeta. Ia Mengša nam poročajo: V zadnjih 6 mesecih je bilo izvršenih v okolici Domžal-štnda-Tnzina v razna poslopja več predrznih vlomov ter je vlomilcem padel v roke precej velik plen. Najbolj so stikali za denarjem, zadovoljili so se pa tudi s kokošmi, kolesi in sploh z vsem, kar Jim je prišlo pod roko. Ukradli so celo večjo množino eksplozivne snovi, ki Je v njihovih rokah predstavljala za prebivalstvo veliko nevarnost, saj bi pri eksploziji lahko povzročila ogromno šfcodo. Marljivim orožnikom lz Mengša se je po dolgem trudu posrečilo izslediti dva tatova, doma iz Trzina, ki sta tatvine delno že priznala. Vse priznanje mengeškim orožnikom!
♦	Našemu podjetniku se bo nudila prilika, da bo na veliki poučni reklamni razstavi, združeni z razstavo jugoslovanstaih plakatov, ki bo prirejena v okviru letošnjega spomladanskega velesejma, presodil ako in v koliko se poslužuje modernih propagandnih in reklamnih sredstev za uve-Ijavljenje svojega podjetja in svojih izdelkov. Tu bo nazorno prikazano, kako se posamezna podjetja in izdelki uspešno uveljavljajo v drugih modernih trgovskih državah in v čem naši gospodarji zaostajajo na poprišču reklame za tujimi Razt*;ava bo trajala od 30. maja do 10. junija.
♦	Radlotherma v Laškem. Najučinkovitejše zdravljenje vseh vrst revmatizmia. isu.jasa, ženskih bolezni, arteriosklerozp znižanje krvnega tlaka Itd. Odprto skozi vse leto. V predsezoni znižane cene! Pavšalna penzija za 10 dni 600 Din. za 20 dni 1100 Din. V pavšalni penziji so vračunani: hrana in stanovanje, dnevno po ena kopel, ena do dve zdravniški preiskavi ln vse takse. Zahtevajrte prospekte od uprave zdravilišča.
♦	Obledele obleke bsrva r različnih barvah in plisira tovarna Jo«. Reich.
Iz Ljubljane
u— Smrt dveh uglednih Ljubljančank.
V ponedeljek je umrla gospa Viktorija Nahtigalova, vdova gimnazijskega profesorja in mati univ. prof. dr. Rajka Nahtigala. Učakaia je visoko starost 88 let. Pogreb bo danes ob 14. ii matvaške veže na Vidovdanski cesti 8. — Nadalje je v čestiiti starosti 8o let umrla gospa Lucija D u f f e, bivša graščakinja na Rakovniku, posestnica, vdova stavbnega nad-svetnika. K večnemu počitku jo bodo spre-miM jutri ob po! 15. iz hiše žalosti na KarlovSki cesti k Sv. Križu. — Ugledmima gospema bodi ohranjen lep spomin, žalujočim družinam izrekamo iskreno sožalje!
u— Skupščina J6 lig. 29. t. m. se bo vršila v Beogradu letna skupščina Zveze ju gkjalo venski h -češkoslo v ašk i h lig v kraljevini Jugoslaviji. Ker so na to skupščano pova^eni tudi delegati iz vse države, je na prošnjo Zveze odredil predsednik vlade, da se vsem delegatom, državnim uradnikom dovoli 5 dnevni dopust za udeležbo na skupščini; ta dopuet se jim ne bo štel v redni letni dopust.
u— Drugi simfonični koncert pomožnega opernega orkestra v okviru češkega tedna bo v ponedeljek 30. t. m. v veliki union-ski dvorani. Ta večer bo posvečen »Dcmi-nu najpopularnejšega pa tudi najtbolj znanega češkega skladatelja Bedriha Smetane. Pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča bo izvajal pomnoženi operni orkester Smetanov simfonični ciklus »Moja dcmovdna« (Mš vlast). Poleg ».Prodane neveste« je ta simfonični ciklus gotovo najbolj znano in največkrat izvajano Smetanovo delo. Na posamezne točke tega cikla bomo še opozorili z . navedbo vsebine. Priporočamo obisk simfoničnega koncerta, za katerega so vstopnice v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Cene sedežem od 6 do 30 Din.
u— Drobne vesti iz drame. V soboto »e igrajo po skoraj enoletnem presledku zopet Kreftovi »Celjski grofje« z g Levar-jem v vlogi Hermana Drama orireii v času od 6. do 13. maja propagandni teden po izredno nizkih cenah Uprizorila se bodo uspela dela predvsem tekoče sszone komedijskega in resnega re-nertosHa: Sve
Jomn Orawford — Clark GaMe ▼ prekrasnem filmu
Milijonarjeva -
prijateljica
To Ja delo očarljive vsebine
ELITNI KINO MATICA, tel. 21-24 Predstave ob 4., 1.\\ ln 9.y4 uri
ta {vana, Pravica do greha. Okence, Praznik cvetočih češeni. Gospoda Glem/tajevi. Celjski grofje, Kulturna prireditev v črni mlaki, Karijera kanclista Vinciga. Propagandni teden ima namen nuditi najširšim plastem ljubljanskega kakor tudi podeželskega občinstva možnost obiskovanja gledališča. V Krleževi drami »Gospoda Glem-bajevi« bo gostovala v mesecu maju članica osiješkega gledališča, naša rc,akin gospa Sever-Scherbanova. V repertoar bodoče sezcne je sprejeta najnovejša komedija Olge Scheinpflugove »Gugalnica« in francoska komedija »Migo, dekle z Mont-parnasa«, katere avtor je Achard, znan našemu občinstvu po svoji prisrčni komediji »življenje je lepo«. Obe komediji bosta doštudirani še to sezono. Ob Binkoštih in sredi junija se bodo vršile predstave na prostem. Uprizoril se bo ponovno na Kongresnem trgu Hofmannsthal-Zupančičev »Slehernik« z Levarjem v naslovni vlogi, na letnem gledališču pa se uprizori Komedija zmešnjav z velikim aparatom.
Danes prekrasen ln velenapet film iz življenja propalega bogataša
DAVID GOLDER
ZVOČNI KINO DVOR, telefon 27-30 Predstavi ob 4, T., 9. sil Cen« 4.M, «.M.
n— Združenje trgovcev t Ljubljani sporoča, da priredi oblastni odbor Jadranske straže v dneh od 29. aprila do 6. maja t 1. >Jadranski teden«. Sodelovali bodo odrasli in mladina in bo to ponovna javna manife staci.ia Slovencev za svoj- morje in potrebno zvezo z njim. Da podkrepimo veliki pomen »Jadranskega tedna«, poziva uprava združenja trgovcev, da v imenovanem tedni uredijo gg. trgovci svoja izložbena okna v povsem pomorskem zmislu. Da se tudi materijal.no podpre idealni cilj Jadranske straže, naj se v tem tednu izdana pisma ter računi koikujejo s kolkom Jadranska stražo, ki jih ima ta na razpolago v svoji pisarni ▼ Kreditni banki. Dohodki od teh kolkov gredo v socialne namene. Uprava združenja trgovcev.
u— Zveza akademsko Izobraženih žen In Ženski pokret vabita na predavanje ge. dr. Lunačkove »O puberteti« (O spolnem dozorevanju), ki bo drevi ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Razen članic vabljeni predvsem starši doraščajočih otrok, ki jim bo predavanje lahko veliko koristilo pri vzgoji mladih ljudi v letih, ko je rzgoia najtežja. Pridite polnoštevilnoJ
Kdor hoče spoznati naravne krasote Bolgarije, naj se udeleži skioptičnega predavanja Bolgara g. Pamporova. Predavanje bo v četrtek 26. t m. ob 20.30 v spodnjih prostorih hotela »Metropol«. Vstopnina malenkostna. Kluib esperantistov v Ljubljani.
u— Kaj prinese ZKD za svoj bodoči spored t kinu, je ia sedaj še prava skrivnost, čujemo samo, da bo to spet prav lepo iz-nenadenje.
u— Sestanek v svrho razgovora o redukcijah draginjskih doklad priredb Ženski Pokret v četrtek 26. t. m. ob 20. v dam-skti sobi kavarne »Emone«. Vabljeni so vsi prizadeti. Brez posebnih obvestil.
u— Občni zbor Slovenskega planinskega društva (Osrednje društvo) bo v petek 27. t. m ob 20. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Na dnevnem redu je poleg poročil ln proračuna izpre-memba društvenih pravil, pravilnik Mladinske organizacije, volitev delegatov za skupščino, program bodočega dela ln samostojni predlogi io raznoterosti.
u— Pevsko društvo »Krakovo - Trnovo« priredi za svoj 151etni obstoj jubilejni koncert v petek 27. t. m. ob 20. v dvorani Fil-harmonične družbe.
u— Zadušnlca za pokojnim g. Antonom Plntarjem bo v četrtek OD 7. v frančiškanski cerkvi.
Torek, sreda in četrtek vsakokrat ob 8. uri BUSTER KEATON v svoji najboljši in smehapolni vlogi
Raztreseni profesor
Razstava slik Matije Jame T Jakopičevem paviljonu bo odprta samo še pet dni. vštev ši nedeljo. V nedeljo zvečer se bo nepreklicno zaprla. Opozarjamo vse. ki si Še niso ogledali zanimive umetnostne razstave na-
šega odličnega imetnika, da jo poaetijo vee>i v teh dneh!
\ova Številka »Življenja in sveta« priob-čuje na uvodnem mestu prevod iz sniea francoskega miblicista K. S ftandana (Chan dana), Bolgara po rodu Sandan je v knji.;i »Bilan moral« kritično obdelal današnji idejni položai Evope. ki ie do rredavnaga duhovno živela od sadov francoske revolucije in ki sedaj v krizah in mični negotovosti išče nov življenjski ideal. Nadaljujeta ee dr. Maksa Kremžaria članek »Evgenika« in dr. VI. Travnerja spis »Kuga na Slovenskem« (oriloga). Prav tako se nadaljuje Antona Katmusa Dotopis o malo znanih krajih naše domovine: »Za Šarplaninskimi ovčarji«. V tfim zve-zku ie pričela izhajati daljša povest Rudolfa Kresala >Mimo rvetoiv iablane«. Izmed ostalega pestrega gradiva omenjamo še beležko »Slovstvene um^ni-ne v kinu«. Obilno ilustrirani zvezek najcenejšega slovenskega obzornika toplo priporočamo!
Književna nagrada druStva »Oijeta Znzo rif« ie bila pravkar rx>d«liena pokojnemu pisatelju Branimirju Čos'ču za njegov roman »Pokošeno polje«. Tekmovalo je okrog trideset knii£»vnih del.
Proslava 25letnice umetniškega dela Irana Brezovška. Kakor smo ie zabeležili, slavi naš slovenski rojak, dolgoletni dirigent beogralsk^ opere in »edanil namestnik šefa opere ▼ Beogradu. Tvan Brezovi. 2olet-ii eo svojega um<»tniškeea delovanja. Danes bn priredila beograiska Filharmonija v prosla vo te obl-Onice simfonični koncert, ki ga dirigira sam g. Brpeovšek. Kot solist nastop'
slavni čelist Enrico Mainardi. Na sporeda so Čajkovski. Dvorak, šoštakovič in Mosolov.
Dr. Franc Derpanc. »Človek in idravnikc.
Spomini Mo renskega kirurga. _ Upokojeni šef - primarii kirurškega oddelka ljubljan ske bolnice dr. Franc Derganc je v tem spi-sm. čigar prvi del ie izšel v ^Zdravniškem vestniku«. drugi pa je tu prvič objavljen. orij=al svoje zdravniško in literarno ielora nje. Pis^c se že 42 let oglaša v naših revijah in listih kot pesnik, filozofski esejisi in medicinski pisatelj, zanima pa se tidi za socialne in politične teorije. V tem spisu pripoveduje o svojih literarnih začetkih, o stikih s Ketteiem in Cankarjem, o i«1aje-nju radikalne dijaške revije >Jug« na Du-na;u. o stikih z dr. Žerjavom in dr. Krekom. o ljubljanskih literarnih sporih, o Izkušnjah v ljubi ianski bolnicah, o dr Oraž-mi itd. Ponekod so ti spomini osebno zaostreni, zlasti glede Otona Zupančiča, kar se nam ne zdi ne potrebno in ne poeebnn ok tsno.
Smrt češkega arheologa. V Pragi j« umrl min ile dni profesor za arheologijo in etno <*rnfijo na Karlovi univerzi, dr. Albin StockV Pokorni ie užival na področju pr-"dzgodovin ske arheologije svetovni sloves. Pred vojno ie bil inženjer - kemik in se je šele p>zrr-eje nnsveitil svoji ljubljeni vedi — arheologiii
Not roman Andrea Mauroisa. Pri Gras-setju v Parizu je izšol roman Andrea Mau-rn'cia »Vip.ctincf du Bonheur«.
DrJavna kulturna thornica. znana ustanova hitWievpke Nemčije, bo podelila ra prvi mai t. i. nnTndo a najbolišo knjigo in najboljše filmsko delo zadnjega l«ta.
u— Nismo pretiravali, afco smo rsidi, da si je Joan Crawfordova osvojila srca naše publike. V filmu »Milijonarjeva prijateljica«, ki je njeno najboljše delo, smo doživeli pravo iznenadenje. Njena igra je naravna, nepretirana, dovršena. V delu je vse, kar si moremo želeti za dober in močan film. Tempo dejanja je tak, da se moramo kar čuditi režiserju, kako Je mogel nakopičiti toliko vsebine v razmeroma kratek film. Kljub temu, da je dolžina filma normalna, je za 50% odstotkov več dejanja, kakor v drugih sličnih filmih.
u— Jadranovke! V četrtek 26. t m. ob 12. Je strogo obvezen sestanek zaradi ekskurzije v Celje.
u— Hotel Tivoli so te dni pričeli preurejati za ruske emigrante, ki Jih bodo preselili vanj iz šentpeterske vojašnice. Prostore v vojašnici potrebuje, kakor znano, policija za svoje zapore. Vprašanje strehe za ruske emigrante je mestna občina na ta način uredila tako, da ostane kolonija tudi za nadalje skupaj. Ruei bodo zasedli vse prostore v hotelu.
u— Ljudje ne marajo zelenja. Ob cesti v Rožno dolino je mestna občina svoj čas uredila lep zelen pas, kd je bil prav posrečen okras zelenega kosa Ljubljane od železniškega tira do tivolskega gozda. Rož-nodolci in meščani, ki uporabljajo to pot, pa so zeleno trato v kratkem času tako zmandrali, da je morala mestna vrtnarija v obrambo svojega zelenja ločiti nasade od ceste s leseno pregrajo, ki nikakor prezgovorno ne priča o tem, da bd Rožne-dolci, ki sicer živijo sredi vrtov, imeli na prebitek čuta za narav0 in lepoto.
u— Ne obup, temveč preveč praška *c-per glavobol. Včeraj smo poročali, da Je 21 letna uradnica Jožica N. iz Kranja sa-radl nesrečne ljubezni obupala in užila toliko morfija, da so jo morali prepeljati v ljubljansko bolnico. Resnici na ljubo nam. uprava bolnice pojasnjuje, da je gdč. Jožica le trpela na glavobolu ln je užila preveč nekega zdravilnega praška. Nato Ja bilo njeno stanje navidezno zelo slabo, toda zdaj Je gdč. Jožica že spet odrava.
u— žilica ji ne da miru. Mahndčeva Slava je varnostnim organom znana navzlic svoji mladosti že daljšo vrsto let Js to navihana in od sile podjetna slepartca, ki se pri svojih podvigih poslužuje vaeh mogočih trikov. Najrajši nastopa kot pravcata dama, ki se nahaja v trenutni zadregi in prihaja v tem položaju k raznim strankam v mestu, ki jih tako obmati za primerne zneske, pač kakor kaže. Nedavno je s;>et obrala več znanih oseb. potem pa naenkrat izginila. Varnostna oblastva Jo iščejo zaradi novih p; -stopkov, obenem pa tudi zato, da jo »pravijo na sodišče, kjer ima odsedeti zaradi starih grehov 7 mesecev strogega zapora.
u— Obsežna racija. V ponedeljek »večer Je priredila policija po mestu spet obsežno racijo, ki pa to pot ni imela baš velikega uspeha. Zaradi deževja so se postopači in pa delomnzmeži poskrili ne pa posedali po že znanih lokalih, kakor navadno. Varnostni organi so posetili tudi bolj-Se lokale v sredini mesta, ne samo na periferiji. Aretiranih je bilo tudi nekal žensk. Posameznike, ki se niso mogli legitimirati, so povečini takoj po zaslišanju na policiji Izpustili spet na svobodo.
u— Tatvina na dvorišču. Z dvcriš<a hiše 40. v Drenikovtf ulici je nekdo odpeljal nakovalo vredno 500 Din, in pa raziio posodo. Tatvino je izvršil neznan mlad moški, delavsko oblečen, ki je stvari naložil na dvokoiesn i voziček. Oškodovana je Električna zadruga v Spodmii šiški
u— Zasledovana Zagrebčana. V ponedeljek sta stopila v Polaokovo trgovino ca Mestnem trgu dva mlajša moška, govoreča zagrebško narečje. Sukala sta se okr<.<? pulta in motila prodajalko dalje časa. Le da bi kaj kupila. Takoj potem, ko sta se odstranila, je opazila prodajalka, da so izginile 300 Din vredne, temno sive hlače, ki so bile na pultu. Eden izmed obeh je hlače stisnil pod subnjič in sta tako oLa nemoteno odšla. Zasledovanje obeh jetič-kov Je ostalo brezuspešno
Iz Marl&ora
a— Opozorilo vsem društvom, včlanjenim v Mariborski ZKD! Ponovno apozer-jamo vsa društva na redni letni občni zib^r mariborske ZKD, ki bo v nedeljo, 29. t- in. ob 10. dopoldne v spodnji mali dvorani Narodnega doma v Mariboru. Vsa društva so prejela zadevna vabila z dnevnim redom in navodila glede delegatov. Opozarjamo ponovno, da naj vsi delegati prineso seboj pooblastila od svojih društev. Prometno ministrstvo je z odlokom MS Br. 7871 od 18. t. m- odobrilo za vse delegate polovično vožnjo na državnih železnicah. Vsak delegat kupi pri odhodu v Maribor celo vozovnico, katere pa pri prihodu v Maribor ne sme oddati, ker bo s potrdilom, ki ga bo dobil vsak delegat po izvr-nem občnem zboru, da se je občnega zbora udeležil, veljala ista vozovnica t«dl za povratek. Opozarjamo pa posebej, da mora vsak delegat vzeti pri odhodu v Maribor s seboj vabilo, ki ga je poslala Zveza društvu, katero listino mora dati žigosati na postaji pri odhodu v Maribor in na mariborski postaji pri odhodu domov. Ugodnost polovične vožnje velja od 27. t. m. do 1. maja.
a— Obiščite predstavo v korist Združenja gledaliških igralcev, ki bo v soboto 28. t. m. Cisti dobiček je namenjen t penzij-ski fond naših igralcev. Vsakdo izmed Joneutov, ljubiteljev gledališča in prijateljev igralcev naj doprinese svoj obulus v korist te življenjsko pomembne socialne ustanove naših igralcev Uprizore izredno zabavno veseloigro češkega pisatelja štol-be »Stari grehi«.
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo: 1 čas opazovanja. 2 stanje barometra. S 'emperatura 4 relativna vlaga, v %, 5. «ner In brzina vetra. 6 oblačnost 1—10,
7 padavine v mm. 8 vrsta padavin remoeratura prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo.
24. aprila
Ljubljana 7, 755.7, 11.4, 76, W3, 6, 9.4, dež; Ljubljana 13, 755.6, 13.6. 56. SW3, 10, —, —; Maribor 7, 752.7, 13.0, 65, S7, viharno, 5, —, —; Zagreb 7, 755.2, 15.0 60, NW3, 10, —, —; Beograd 7, 757.6, 17.0. 50. SE2, 7, —, —; Sarajevo 7, 757.C, 13.0, 60. mirno, 3, —, —; Skoplje 7, 759.6, 13.0. 70, mirno, 9, —, —; Split 7, 757.1, 16.0, 80, SE3, 3. —, — Kumbor 7, 759.3, 16.0, 70, NE2, 10, —, —; Rab 7, 757.9. 12.0, 90, S3. 10, 1.0, dež.
Temperatura: Ljubljana 16.2, 8.6; Maribor 17.2, 10.0; Zagreb 210. 11.0; Beo-srrad 29.0. 12.0; Sarajevo 26 0, 7.0; Skoplje 30.0, 7.0; Split 21.0, 14.0; Kumbor —, 14.0; Rab —, 11.0.
čitajte tedensko revijo
„ŽIVLJENJE IN SVET"
__
a— Predavanje o Zofki Kvedrovi. Drev; ob 40. bo v veliki kazinski dvorani predavala ga. Tona Hinterlechnerjeva o naši pokojni pisateljici Zofki Kvedrovi, od katerega rojstva je v ponedeljek .poteklo 56 iet Predavateljica se bo dotaknila tudi vprašanja, če je Zofka Kvedrova pisala v češčini ali ne. Predavanje bo v okviru mariborskega Slovenskega ženskega društva.
lz organizacije JNS za V. mestni okraj. V soboto 28. t. m. ob 20. se bo vršili v lokalih gostilne »Pri loko moti vit na F>ran-kopanovi cesti Članski sestanek, na katerem bo poročal narodni poslanec g- dr. Pivko o budžetai debati prometnega ministrstva. Ciam in prijatelji organizacije pridite polnoštevilno!
a— Samaritanski tečaj. Preteklo soboto je bil zaključen samaritanski tečaj mariborskih reševalcev, k/i ga je posečalo 16 aspirantov mariborske gasilske čete. Pred izpitno komisijo, ki so jo tvorila predsednik gasilske čete g■ dr. Ivan Jančič, vodja reševalnega oddelka g. dr. Wankmul;ler in poveljnik gasilske čete g. Benedičič je položilo vseh 16 kandidatov z dobrim uspehom končni izpit Tečaj je trajal od 29. januarja do 21. t m. in je nudrl udeležencem vse potrebno strokovno znanje pri najrazličnejših nesrečah. Od kar sta maribor-«ka gasilska četa in reševalni oddelek pod novim vodstvom, je bilo storjenega že marsikaj za napredek in modernizacijo gasilske aa reševalne službe Reševalni oddelek bo tudi dobil v doglednem času nov moderen avto za prevoz ponesrečencev, kakršnega Še nima nobeno mesto v naši državi. V novem re&lnem avtu bo prostora za več ponesrečencev in bo njegov motor zmagal vse strmine in še tako slabe ceste na de-
iedd.	. ^
a— Zaščitno cepljenje zoper osepnlce.
Mestni fizikat bo vršil zaščitno cepljenje aoper osepnlce od ponedeljka 30. t. m. do petka 4. maja v svojih uradnih prostorih v Frančiškanski ulici, in sicer dopoldne od 9. do 10. V navedenem času bo cepljenje brezplačno. Cepljeni morajo biti vsi adravi otroci, ki so bili rojeni lani. Starši se opozarjajo, da se opustitev cepljenja kaznuje po zakonu o zatiranju nalezljivih bolezni.
a— Poziv mariborskim trgovcem. Trgovci, ki se nameravajo udeležiti kongresa trgovcev v Skoplju, ki bo 12. in 13. ma-va. naj takoj prijavijo svojo udeležbo Združenju trzovcev.
a— Uradni dan Zbornice za TOI v Mariboru ta teden odpade radi zborničnih sel. Prihodnji uradni dan bo v sredo 2. maia.
a— Kriza ovira realizacijo gradbenih načrtov. Vkljub mnogim težkočam skuša mestni gradbeni urad realizirati vsaj najvažnejše načrte. Ena glavnih nalog bo dograditev Delavskega azila v Gregorčičev; ulia, ki je ie pod streho. Po delavnosti gradbenega urada je soditi da bo Delavski azil že letos v jeseni dogotovljen. V pa-l?či carinske pošte se vrše zadnja dela in 5ie bodo prihodnji mesec vselili uradi in najemniki. Za renoviranje mariborskega gradu so v delu načrti. Adaptacija bo izvršena pod nadzorstvom arhitekta Plečnika, kateremu bosta pomagala inl- arh. Ceruigoj ta De v. Adaptacijska dela bodo izvršena v etapah in bodo trajala dve leti. Mestni gradbeni urad nadzira tudi kanalizacijska dela, ki naglo napredujejo. Prav tako ie nadziral sajenje dreves v Marijini. MVšden-r&inerjevš, Vrbanovi, Čopovi in Koroščevi ulici ter v enem delu Krekove ulice. Kolikor so dopuščale gospodarske razmere je fc43a tudu zasebna gradbena podjetnost živahna. Letos je bilo izdanih 14 gradbenih dovoljenj, in sicer 3 za preureditve, 1 za frabačnl paviljon, 1 za skladišče, 1 za nadzidavo nadstropja, 3 za nove vrle, 2 za dvoriščni -poslopji, 2 za stanovanjski hn& 3 pa za dvonadstropne stanovanjske hiše.
a— Sodne takse v marcu. Pri mariborskem okrožnem in okrajnem sodišču so plačale stranke v marcu na sodnih taksah skupno 107.298 Din, k. sicer pri okrožnem sodišču 28.207 Din, pri okrajnem pa Din 79.191.
a— Razne nezgode. Na Pobrežju se je po nesrečnem naklučiu zastrupil z ocetno kislino 39!etni delavec Ivan Hanželič. Nezavestnega so reševalci prepisali v bolnišnico. V tekstini tovarni Doctor in drug je doletela ?4!etnega delavca Franca Leskovima hujša nezgoda. Prišel je z desno roko v stroj, ki mu je zmečkal prste. V Grajeni ra ie padel z zidarskega odra delavec Ignac Flegarič in dobil hujše notranje po-Ekodbe. Vsi se zdravijo v mariborski bolnišnic5
11 Celja
e— člani celjskega odreka Zveze Maistrovih borcev dobijo legitimacije pri tajniku Josipu šribarju, Celje, Aleksandrova ulica 2, vsak delavnik od pol 18. do pol
19. ure.	. ,.
e— Nesreča s smodnikom. V nedeljo so se otroci v Stranicah igrali v smodnikom in ga vžgali. Smodnik je puhnil 15Ietnemu posestnikovemu sinu Viktorju Podpečanu iz Stranic v obraz. Podpečan je dobil težke opekline in so ga morali prepeljati v celjsko bolnišnico.
e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 opereta »Bodi moja!« in zvočna predigra.
GOSPODARSTVO
Stanje našega gospodarstva v februarju
Narodna banka je pričela izdajati mesečna poročila o gibanju najvažnejših indeksov in dragih statističnih številk, ki tvorijo nekak gospodarski barometer. Iz izkaza za leftošnji februar posnemamo poslednje zanimive podatke:
Hranilne vloge pri bankah in hranilnicah v Jugoslaviji, ki so v zadnjih mesecih preteklega leta znova nekoliko popustile, eo se letos v prvih dveh mesecih dvignile Prvega decembra lanskega leta je bilo doseženo najnižje stanje 9662 milijonov Din; očividno v zvezi s pripisom obresti pa so se hranilne vloge 1. januarja letošnjega leta zopet dvignile na 9839 milijonov in so do 1. februarja nadalje narasle na 9911 milijonov Din. tako da je bilo stanje vseh hranilnih vlog v Jugoslaviji na dan 1. februarja t. I. za 249 milijonov Din višje nego na dan 1. decembra lanskega leta. Pri tem pa je treba upoštevati, da odpade pretežni del tega poviška na Poštno hranilnico in Državno hipotekarno banko, kjer so se hranilne vlcge od konca lanskega novembra do konca januarja povečale za 135 milijonov Din in odpade torej ve? kakor polovica skupnega porečanja hranilnih vlog v naši državi na ta dva denarna zavoda. Ob koncu letošnjega febriarja je bilo pri Poštni hranilnici in pri Državni hipotekami banki za 1552 milijonov Din hranilnih vlog. nasproti 1193 milijonom ob istem času lanskega leta. 1035 milijonom ob istem času predlanskega leta in 808 milijonom ob istem času 1. 1931. V zadnjih treh letih so se torej vloge pri teh dveh državnih zavodih že skoro podvojile.
Mesečno statistično poročilo Narodne banke za februar vsebuje tudi zanimive podatke o gibanju obtoka kovanega denarja v niklju in srebru, tako da nam je dana možnost primerjati razvoj našega skupnega denarnega obtoka, kakor sledi (v milijonih Din):
Obtok
februar bankovcev kov. denarja ekipa j
1930	5560	145	5705
1931	4916	142	505S
1932	4776	158	4934
1933	4586	556	5142
1934	4233	913	5116
Kakor vidimo, ee navzlic znatnemu povečanju obtoka kovanega denarja naš skupni denarni obtok zadnja leta ni bistveno spremenil in je sedaj mnogo manjši nego je bil
Naša lesna industrija k povišanju italijanskih carin
Kakor smo .doznali, se je vršila včeraj prj Zvezi industrijcev v Ljubljani konferenca lesnih producentov ir trgovcev, ki jo je sklical odsek za lesno industrijo, in kater. so prisostvovali tudi predstavniki sekcije lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih združenj za dravsko banovino.
Na tej konferenci se yt obširno .razpravljalo o položaja, ki je nastal po uve^javHe-nju novih italijanskih uvoznih carin. Ker je zaenkrat izvoz lesa, dokler se ne dvignejo cene na italijanskem trgu odnosno dosežejo olajšave, nemogoč, so bile vse nadaljnje pošiljke namenjene v Italijo ustavljene
V	sredo se vrši v Zagrebu konferenca, ki se ]t bodo udeležili zastopnika vseh pro-dukc bkih okrožij države, iz dravske banovine ra gg- inž. Milan Lenarčič in tajni« Zveze industrijcev Danilo Goriup.
Po konferenci pri Zvezi industrijcev je po se bil a posebna deputacija bana dravske banovine g. Drago Marušič a ter mu razložila situacijo, ki je nastala za našo lesno gospodarstvo zaradi povišanja carin ter mu razložila potrebo ukrepov za zopetno omogočevanje izvoza v posebni spomenici.
V	krogih slovenskih 5 e snah industrijcev in izvoznikov je bHa zadnje dni ponovno izražena potreba, da se čim prej izvede predvidena izvozna organizacija, ki bi repre-zentšrala vso jugoslovensko industrijo in trgovino.
Gospodarske vesti
— Fuaija treh dunajskih bank. V ponedeljek so se vršile seje upravnih svetov dunajskih velebank Kreditanstalt, Wiener Bank-verein in Niederosterreichteche Eskompte-gesellschaft, pri katerih je bila sklenjena fuzija Bankvereina s Kreditanstaltom in delna likvidacija banke Eskomptegesellschaft. To dalnkoeežno reorganizacijo vodi avstrijska Narodna banka. V zvezi s prevzemom Bankvereina bo Kreditanstalt povečal glavnico za 25 milijonov šilingov. Delna likvidacija banke Eskomotegesellschaft bo izvršena na ta način, da bo vse tekoče bančne posle prevzel Kreditanstalt. dočim bodo ostale banki Eskompteeesellschaft le udeležbe nri industrijskih in elektrarniških družbah. Zavod bo prenehal obstojati kot banka in bo nadalje posloval le še kot finančna družba (holding - družba). Tak0 bo odslej imela Avstrija samo eno velebanko. V Kreditan-staltu bodo no izvršenih spremembah zadnjih let ostanki štirih svoi čas mogočnih dunajskih velebank. kajti že 1. 1930. ie dunajski Kreditanstalt pr^vr^l v obliki fuzij" banko Bodenkreditanstalt.
= Zadruge niso oproščene takse na račune, pač pa kmetje sami. Ker se je pojavilo vprašanje ali so tudi kmetje dolini izdajati račune s predpisano takso v smislu tar. št. 34 taksne tarife, je davčni oddelek finančnega ministrstva izdal tole pojasnilo: Kadar prodajajo kmetje svoje lastne pridelke neposredno kupcem, niso obvezani izdajati računov in tudi ne plačati taks. To pa se ne nanaša na takšne primere, kadar prodajajo te pridelke kmetijske zadruge, pa tudi ne na primere, kadar nabavljalne in konsumne zadruge prodajajo blago svojim članom, ker je na podlagi določb tar. št. 34, ki so stopile v veljavo 21. aprila, v teh primerih tudi za zadruge ter za nabavljalne in konsumne zadruge obvezno izdajanje računov in plačilo taks.
= Uveljavijenje Italijansko - avstrijske lesne konvencije. Italijanski uradni list je objavil zakonski dekret od 4. decembra preteklega leta, ki določa takojšnjo ln celotno izvedbo avstrijsko-italijanske lesne
1. 1930. pred nastopom naših gospodarskih težkoč. Pri tem pa je treba še upoštevati, da ie del tega denarneea obtoka danes te-savriran.
Zanimivo je tudi gibanje obtoka kovanega denarja v zadnjih mesecih. Ta obtok je v oktobru 1. 1. dosegel najvišje stanje 1109 milijonov Din, v novembru pa je že padel na 984 milijonov, v decembru na 960 milijonov in v letošnjem januarju na 904 milijonov, v februarju pa se je le nebistveno povečal na 913 milijonov.
Iz gibanja mesečnih bilanc 20 najvažnejših privatnih bančnih zavodov je razvidno sicer ugodnejše stanje likvidnosti nego lani, vendar se tu nazadovanje vlog ni docela ustavilo. Teh 20 bančnih zavodov je imelo ob koncu februarja letošnjega leta za 262 milijonov Din gotovine v blagajnah nasproti 192 milijonom v istem mesecu lanskega leta. Hranilne vloge pri teh zavodih so se od konca novembra do konca decembra (zaradi pripisanih obresti) sicer povečale od 3163 na 3254 milijonov Din, ob koncu januarja pa so zopet popustile na 3239 milijonov in ob koncu februarja 3221 milijonov. Debitorji se pri teh bankah stalno krčijo in so od konca lanskega decembra do konca letošnjega februarja ponovno nazadovali od 5015 na 4868 milijonov Din
Zanimivi so v mesečnem poročilu tudi podatki o gibanju našega prometa. V lanskem decembru je bilo na naših železnicah natovorjenih 106.000 vagonov nasproti 115.000 vagonov v decembru 1932 in 116.000 vagonom v decembru 1931. V letošnjem januarju je železniški tovorni promet sicer sezonsko nazadoval, vendar se je ugodneje razvijal nego zadnji dve leti. Natovorjenih je bilo v tem mesecu 99.000 vagonov nasproti 89.000 vagonom v januarju 1933, odnosno 93.000 vagonov * ianuariu 1932; v letošnjem februarju pa je bilo natovorjenih 94.000 vagonov na-soroti 87.000 odnosno 90.000 vagonom v istem mesecu zadnjih dveh let. Skupaj je bilo torej v prvih dveh mesecih letošnjega leta na naših železnicah natovorjenih
193.000	vagonov nasproti 176.000. 183000, 194.f>00 vagonom v irfem razdobju prel-šnjih treh let. Tudi gibanje pomorskega prometa je bilo v prvih dveh mesecih letošnjega leta prilično ugodno in je znašala tonaža v naše pomorske luke dospelih ladij 2,177.000 ton nasproti 2094.000 tonam v istem razdobju lanskega leta.
konvencije. Obe noti sta bili izmenjani v Rimu 19. oktobra lanskega leta. Ta dekret bo še predložen parlamentu v uzakonitev.
=n Uvozne omejitve v Italiji. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine obvešča interesente, da je italijanski uradni list od 16. t m. objavil naredbo, po kateri se uvoz oljnih semen, bakra in volne ureja s uvoznim dovoljenjem, ki se bodo izdajala sorazmerno z obsegom trgovinskega prometa z državami, iz katerih to blago prihaja.
_ Znatno povečanje avstrijskega izvoza. Iz statistike za marc, ki jo je izdal avstrijski državni statistični urad, je razvidno, da se je avstrijski izvoz letos precej zboljšal. V marcu je Avstrija izvozila za 79.0 milijona šilingov blaga nasproti 60.4 milijona šilingov v lanskem marcu. Istočasno se je uvoz le za malenkost dvignil na 100.9 milijonov šilingov nasproti 98.7 milijona šilingov v lanskem marcu. Povečanje izvoza znaša torej preko 30 odst V prvem letošnjem četrtletju je Avstrija izvozila za 197.8 milijona šilingov Gani v istem razdobju za 156.0, uvozila pa Je za
277.1	milijona šilingov Gani 267.3).
—	Nova izdaja taksnih znamk. Na podlagi čl. 37. taksnega zakona je finančni minister odredil, da pridejo 27. t m. v promet taksne znamke nove izdaje po 0.50 ln 1 dinar. Sedanja izdaja znamk po 0.50 in 1 Din ostane v veljavi, dokler se znamke popolnoma ne porabijo. Finančne direkcije, ki prodajajo taksne vrednote, »o dolžne v prvi vrsti prodajati taksne znamke sedanje izdaje, novo izdajo pa spraviti v promet šele tedaj, ko bo sedanja pošla-
= Našemu podjetnik« se bo nudila prilika, da bo na veliki poučni reklamni razstavi, združeni z razstavo Jugoslovanskih plakatov, ki bo prirejena v okvira letošnjega spomladanskega velesejma, presodil, ako in v koliko se poslužuje modemih propagandnih in reklamnih sredstev za uveljav-Ij-Hnje svojega podjetja in svojih izdelkov. Tu bo nazorno prikazano, kako se posamezna podjetja in izdelki uspešno uveljavljajo v drugih modemih trgovskih državah bi v čem naši gospodarji zaostajajo na polju reklame za tujimi. Razstava bo trajala od 30. maja do 10. junija t L
= Dobave. Direkcija državnega rjdnika
Kakanj sprejema do 26. t. m. ponudbe glede dobave 100 kg črne železne pločevine, lO.nOO kg portlandskega cementa, 1200 kg navadnih žebljev in 2500 komadov eternit-nih šablon. Direkcija državne žel -zarne Va-reš sprejema do 2. maja ponudbe glede dobave 150 kg špirita. 2000 kg vulkanskega olja. 300 kg petroleja. 100 kg čistega bencina. 6 komadov ležajev. Komanda pomorskega zrakoolovstva v Divuliah sprejema do 18. maja ponudbe glede dobave 45T0 m* la-nenega platna za letala. 10.000 m ianenih trakov. 500 klobčičev lanenega sukanca Komanda pomorskega arzinala Tivat sprejema do 27. maja ponudbe glede dobava razneea kovinskega materiala
—	Dobave. Direkcija državne železarne VareS snrejema do 2 maja ponudbe glede dobave 30o m jermen. raznega sedlarskega materiala in 210 kg žice m dinamo: do 9. maia po glede dobave 1300 komadov hrastovih pragov. 1500 komadov smirkovega platna in 15.0^ kg livarskega grafita. Komanda pomorskega arzen ala T i vat sprejema do 24. maia ponudbe glede dobave 15.600 kg železne pločevine; do 27. maja pa glede dobave kladiv. Dne 26. maja se bo vršila pri upravi državnih monopolov odelenje za predelavo v Beogradu ofertna licitacija glede dobave 569.225 kg raznega papirja. Dne 2. maja »e bo vršila pri komandi mornarice v Zemunu ofertna licitacija glede dobave 8000 >arov čevljev; 8. maja pa glede dobave 28.600 m platna. Dne 26. aprila ee bo vršila pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubbani javna ustna licitacija glede dobave 2000(1 k2 jedilnega olja in 10-0n0 kg masti. Dne 26. aprila se bo vršila pri komandi meeta v Ptjju licitacija glede dobave drv.
Borze
24. aprila.
Na ljubljanski borzi ni bilo danes bistvenih sprememb, le deviza Berlin je nadalje popuščala. V Curihu 'je bila za devizo Berlin zabeležen znova nižja notacija 120.70 (nasproti pariteti 123.46) tako da notira sedaj marka za več nego 2 odst pod pariteto.
Avstrijski šilingi notirajo v privatnem kliringu ponovno nekobko višje, in sicer 9.33 do 9.45 (v Zagrebu promet 9.47, v Beogradu 9.45), angleški funti v privatnem
kliringu pa 253.20 do 254.80 (v Zagrebu promet 253.15, v Beogradu po 254.25). Za španske pezete je bilo povpraševanje v privatnem kliringu 6.40. Grški boni pa stojijo nadalje slabo in notirajo v Beogradu 32 do 33, v Zagrebu pa 33.50 denar.
NTa zagrebškem efektnem tržišču je vojna škoda danes za malenkost popustila in se je trgovala po 305 in 307 (v Beogradu po 308 in 307). Promet je bil samo še v 7 odst. Blairovem posojilu po 51.
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 2316.51 _ 2327.87, B-rlin 1335.G9 - 1315 19 Bruselj 801.07 -805.01. Cjrib 1108.35 _ 1113.85. London 174.30 - 175.90. Newyork 3363.83-3392.09 Pariz 225.88 - 227.—. Praga 142.23-143.09 Trst 290.46 - 292.86 (premija 28.5 .xtst.) Avstrijski šiling v privatnem kliringu 9.3£ -9 45.
Zagreb. Amsterdam 2316.51 — 2327.87, Berlin 1335.69 _ 1346.49. Bruselj 801.07 do 805.11. London 174.30-175.90. Milan 290.46 do 292.86. Newyork kabel 3385.83—3414.09, čok 3363.83 - 3392.09. Pariz 225.88 — 227, Praga 142.23 — 143.09. Curih 1108.36 do 1113.85.
Curih. Pariz 20.38. London 15.76, New-vork 306. Bruselj 72.28, Milan 2626. Madrid 42.25. Amsterdam 209. Berlin 120.60, Dunaj 57.10, Stockholm 81.25. Oslo 79.20, KobMi-havn 70.40, Praga 12.8350, Varšava 58.3350, Bukarešta 3.05.
Dunaj. (Tečaji v priv kliringu.) Beograd 10.82, London 27.56. Milan 45.73, NewTork 533.04, Pariz 35.60. Praga 21.77, Čirih 174.30. 100 S v zlatu 128 S pap.
Efekti.
LJubljana. Vojna škoda 308 den., 7% Invest. 70—72, 8% Blair 54.25—55.25, 7% Blair 52—52 50, 7% Drž. hip. banka 65.50 denar, 4% agrarne 37 den., 6% begluške 54 den.
Zagreto. Državne vrednote: Vojna škoda 307—308, za maj 304 den., 71 den., 4% agrarne 35.50 den., 7% Blair 50.50 do 51.50, 8% Blair 52.50 den., 6% begluSke 53.87—54.50; delnice: PAB 212—215, še-čerana Osijek 165 den., Trbovlje 98 do 100.
Beograd. Vojna škoda 308, 307 zaklj., za april 307.50 zaklj., za maj 306.50 den., 7% invest. 71.50. 71.125 zaklj., 6% begluške 54 zaklj., 4% agrarne 37 den., 8% Blair 55 bi., 7% Blair 51.25—51.75, Nar. banka 4100 zaklj., PAB 215, 213 zaključek.
Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 11.60, Državne železnice 14.40, Ruše 7, Trboveljska 11.75, Sečerana 16.
Blagovna tržišča
21 TO
4-Chlcago, 24. aprila. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 76.375, za julij 76, za september 77.375; koruza: za maj 44.875, za julij 47.50, za september 49.25.
-f VVinnipeg, 24. aprila. Začetni tečaji: Pšenica; za maj 65, za julij 66, za avgust 68.
+ Ljubljanska borza (24. t m.) Tendenca za žito mirna. Nudijo se (vse za slovensko Dnetaio. plačljivo v 30 dneh): pšeni ea (po ml-*vsk' tarifi) baška 79-80 kp oo 145 — 147.50; banatska, 77 kg po 150 do 152.50; koruza (po navadni tarifi): nova času primerno puha s kakovostno cr*»nnciio za april po 117.50 — 120; nova, popolnoma suha, za maj po 125 — 127.50; moka: baška »0« po 240 — 24250. banatska po 250 do 252.50.
+ Novosadska blagovna borca (24. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet je bil slab. Pšenica: baška, okolica Novi San 98 — 100; okolica Sombor in sremska 97 — 99; ered-njebaška in gornjebaška 99 — 101; baška in banatska potiska 102 _ 104: baška ladja Tisa 103 — 105; slavonska 100 — 102; gernjebanateka in južnobanat&ka 95 do 97. _ Oves: baSki 54 — 56; banatski 53 _ 55; sremski in slavonski. 65/66 ka 72.50 - 75; pomladni. 67/68 kg 82 _ 84. Koruza: baška in sremska stara 75 — 77; nova s kakovostno garancijo 68 — 70; banatska z garancijo 66 — 68; baška, sremska za maj 71 — 73; baška ladja Bagej 69 — 71; ladja Visa. Dunav 70 — 72. Moka: baška. banatska »0g« in »Oeg« 170 — 19D; »2« 150-170; »5« 130—150; »G« 110-120; »7« 80 - 90; »8« 72.50 — 75; sremska slavonska »0e« in »Ogg« 170 — 185 »2« 150 - 165: »5« 130 - 145; »6« 107.50 do 117.50; »7« 80 — 90; >8« 72.50 - 75. Otrobi: baški. sremska 69 — 71; banatski 68 — 70. Fiiol: baški in sremeki 110 do 112.50
-f Somborskft blagovna borza (24. t. m.). Tendenca nespremenjena. Promet 48 vagonov Pšenica: baška okol. Sombor 94 do 96: gornjebaška, sremska, slavonska 96—98: gornjebanatska 94—96: banatska potiska 101—102; baška potiska 102 do 104. Ove»: baški 52—54; sremski, slav. 50 do 52. Koruza: baška, stara 72 do 75; baška, sremska nova 68—70.
-f BudlropefitanSka termlneka borza (24. t. m.). Tendenca nespremenjena. — Pšenica: za maj 9.71—9.72. za junij 9 48 do 9.49: kornz«: za maj 9 25—9 27, za Julij 9.69 do 9.70.
VINO.
+ Vinsko triišče v dravski banovini (24. t. m.) O kaki posebni živahnosti vinske kupčije ss še vedno ne more govoriti, ker ee gmotne razmere tudi z nastopom pomladi nikjer prav nič ne izboljšujejo. Cene vinu se pri pridelovalcih pač nekoliko dvigajo, ker se zaloge krčijo, medtem ko ostajajo pri vinskih trgovcih z maihnimi izjemami iet" kljub oddaji oo večini na dolgoročne kredite, kar spravlja marsikaterega vinskega trgovca v zadrego in celo v prav mučen položaj Zanimanje rase boli za dobra rdeča vina. osobito za dolenjski cviček in za tažja bela vina. ki niso orevieeka v ceni. Odkar so eene za njihove razmere izredno poskočile (dalmatinsko na 450 do 5.50 Din), je dovoz teh v dravsko banovino znatno ponehal č*sar posledica bo hitrejše vnovčenje domačega viua. Trije se pri ftedanjem prav
Za zdravljenje hemoroidov
RECTO—SEROL
Odprav! Ulco] srbečico la bolečine. Hemoroidi m naglo zmanjšajo. Zdravniško preizkn-teno. Dobiva te v vseb lekarnah. — Zastopstvo: »MIBRA« mL kem. A. M 11 j e v i č,
Zagreb, Marullčev trg 11. OfflM registriran pod 8 br 18574/1933.
ugodnem vremenu lepo razvija, ker je dobro preoimilo in kaže tudi lep zarodek. Končni reizultat je pa še daleč.
ŽIVINA
-f- Mariborski živinski sejem. Na 6ejem 24. t m. so prignali 371 glav živine, in sicer 14 konj, 14 bikov, 64 volov, 260 krav in 9 telet. Kupčija je bila živahna in dobra; prodanih je bilo 207 glav. Povprečne cene za kilogram žive teže so b le: debeli voli 3 do 4.25 Din. poldebeli 2 do 2.40, voli za rejo 2 do 3.25, biki za klanje 3 do 3.50, klavne krave debele 2.50 do 3.50, plemenske 1.75 do 2.75, klobasarice 1.50 do 2, molznice in breje krave 2 do 2.50, mlada živina 3.25 do 3.75, teleta 4.50 do 5 Din. Cene mesu so bile: voli I. 8. do 10 Din, voli II. 6 do 8. meso bikov, krav in telic 4 do 6. teletina I. 8 do 12, teletir.a II. 6 do 10, sveža svinjina 12 do 16 Din za kilogram.
d §4 ©
Sokol Sv. Lenart v Slovenskih goricah.
Prejšnji teden so se vršili pri nas društveni vfiditeljski izpiti pod predsedstvom br. okrožnega načelnika. Vaditeljski izpit >e položilo 10 bratov m sester. Tako ima sedaj naše matično društvo trden kader sokolskih prednjakov. Bliža se čas sokolskih zletov in nastopov. Vse edinice našega slo" venjegoriškega okrožja se marljivo pripravljajo, da bodo ti nastopi čim bolj uspeli. — Na zadnji župni naraščajski tekmi je naša vrsta ženskega naraščaja dosegla 4. mesto.
Sola COS o Jindrihu Fiignerju te )e
vršila 25. marca ob udeležbi nad 80 slušateljev Iz vseh vrst članstva. Univ. profesor Hysek je pojasnil slušateljem dobo, ki je v njej živel Fiigner, dobo Metternicha in Bacha, proslulih avstrijskih ministrov tedanje absolutistične ere, v široko zasnovanem predavanju je očrtal veliki pomen Fiignerjevega delovanja za češkoslovaški narod na polju godbe, gospodarstva, stenografije, umetnosti in končno tudi ze Sokolstvo. Po šoli so se udeleženci podali v telovadnico praškega Sokola, kjer je bila prirejena okusno aranžiran« razstava o Fiig-nerjevi dobi. Spomnili pa so se z lepim šopkom tudi njegove še živeče hčerke, a Renate Tyrševe.
Pokrovitelj poznanjskega zleta. V sta-
roslavnem poznanjskem mestu bo letos pokrajinski zlet zapadnih sokolskih žup v Poljski. Pokroviteljstvo te velike prireditve je prevzel bivši predsed. poljske republike, slavni skladatelj Ignacij Paderevski, ki si je pridobil za osvoboditev Poljske nevenlji-vih zaslug. Brat Paderevski pa je tudi častni član Zveze poljskega Sokolstva. V častnem zletnem odboru so poleg staroste Za-mojskega še s. Zihlinska, podstarostka poljskega Sokolstva, Rogier grof Račinski. vojvoda poznanjski, Štefan Kirtiklis, vojvoda pomorski, Antoni Laubic, vojvoda šleski, vsi škofje katoliške cerkve v omenjenih pokrajinah, vojaški poveljniki, pomorski in poznanjski pokrajinski starešina, predsednik šleskega sejma, župan poznanjski in drugi odličniki, stari poljski sokolski borci.
Sokolsko druitvo MOER8 v Nemčiji bi
te lani proslavilo 251etnico delovanja, toda nemški politični uradi so tedaj proslavo zabranill. Pač pa »o letos dovolili delovanje drušitva in ne bodo delali tudi pri proslavi Ž&letnega obstoja zaprek. Vemdar pa društvo redno telovadi, članom se bo pridružila še deca. Društvo Moers je v bližini belgijske meje ln namerava letos obislkati novo češkoslovaško dru&tvo Vintersag v Belgiji, do Kamor je samo 140 km pota. Projektiran je izlet s kolesi. Tudi nas čaka med rojaki v Nemčiji in Belgiji še mnogo dela, da bomo ustvarili nekaj sličnega kakor Cehi.
Ogenj proti
opeklinam
Zdravniki zapisujejo proti opeklinam hladilna mazila, ki bolečino sicer takoj ublažijo, ki pa ne morejo preprečiti nastanka mehurjev. Takšen mehur Izginja zelo počasi in opečeni ud moramo v tem času zelo čuvati. Boljšo metodo priporočajo kemiki, ki se pri svojem delu neredko o pečejo. Zanjo je treba samo več poguma in vztrajnosti.
Opečeno mesto približamo namreč ognju ln oztrajamo pri njem, dokler moremo. Bolečina je sicer velika in zahteva mnogo samozatajevanja, a za to bomo kmalu ugotovili, da mehurjev ne bo in da se rana celi neprimerno hitreje nego z vsemi mazili.
Denar v groblji
V jugovzhodnem delu Londona je pred kratkim umrl 69 letni William Andrew, mož, ki je bil lastnik hišne podrtine Eltha-mu pri Londonu. Andrewu je pred sedmimi leti umrla mati, ki mu je ostavila 11.739 funtov v vrednostnih papirjih. Mr. Andrew ni zategadelj dovolil nikomur vstopa v hišo. Vsakega pol leta se je pri njem oglasila ženska, katero je peljal na vrt, kjer sta se razgovorila. Po Andrewovi smrti so postali dediči zapuščine v groblju njegovi sorodniki. ki niso niti vedeli, da imajo tako imo-vitega in zakrknjenega sorodnika, ki hrani denar v podrtiji.
Sterilizacija
3000 slaboumnih
Iz Normana v Oklahomi poročajo, da je vrhovno državno sod;5č" odredilo, naj se začno izvajati sterilizacije kakor določa to novi evgeničn' zakon. Predpis? tega zakona zadenejo za začetek 3000 slaboum-nikov. ki iih oskrbuje država v svojih zavodih in ječah.
Pomlad v Atlantiku
Nevarnosti „ belega zidu"
Pred 22 leti se je zgodila velikanska katastrofa prekomornika »Titanicc, ki je zahtevala stotine In stotine človeških življenj. Od tedaj se morska plovba vneto zanima za ledne gore, ki plovejo vsako pomlad po severnem Atlantiku proti jugu, v predele stalnih prekomorskih zvez. 2e leta 1913. je ameriška vlada organizirala tako zvano »ledno patrolo«, brodovje malih ladij, ki jim je namen, da stičejo v okolici stalnih ladijskih prog za plavajočimi ledniki, ugotavljajo njihovo lego in smer ter jih brezžično signalizirajo morski plovbi.
Smer plavajočih lednih gor, ki se spomladi trgajo iz polarnega ledovja ali z ledenikov Gronlanda, je kaj različna in zelo negotovo je tudi njih število v vsakem letu. Lani n. pr ni dospel niti eden teh led-nikov večjega obsega do pasu, kjer stalno vozijo prekomorniki, letos pa so jih signalizirali že okrog 650 in jih je čedalje več. To je pravi »mrzli zid«, kakor imenujejo mornarji pas, ki je vsako leto posejan s plavajočimi otoki. V ta zid se upajo le tedaj, če drugače ni mogoče, letos pa so morali zaradi njega preložiti stalne proge kakšnih 60 km bolj južno. Ta strah je upravičen, saj je lahko razumeti, da so tudi največje ladje pravi pritlikavci proti lednim gigantom, ki merijo nad vodno površino neredko do dva kilometra v dolžino, pri čemer pa leži njih glavna masa, t. j. sedem osmin njih velikosti in teže pod vodo. Marsikateri teh lednih orjakov tehta do 3 milijone ton in še več.
Lov na bele orjake je prav težaven in nevaren. Letos mu običajna patrola ni kos in so jo morali ojačiti še z enim večjim parnikom, a po potrebi bodo dale ameriške oblasti še več ladij na razpolago. Cele tri mesece bo morala ta ojačena patrola sistematično stikati po nevarnem pasu, in v tem času vrle posadke njenih ladij skoraj ne bodo poznale počitka. Za-
UlU-M-im1- .'. '.IJ-MJ1'. 'M.yui..u,'
'■^iltt' lllili
i' IIIIm! X
sSr > -
»Titanic«, največji prekomornik svoje dobe, se potaplja
dostovati jim bo moralo po nekoliko ur spanja podnevi. Drugače bodo dan in noč iskale belih orjakov in čim kakšnega opazijo, ga morajo signalizirati v svet, na kar je treba z dolgimi opazovanji izračunati njegovo velikost, brzino in vsaj približno smer. Ponoči se vršijo opazovanja z močnimi reflektorji in posebnimi daljnogledi. Neredko so potrebni težki manevri s kr-
milom, da se v zadnjem trenutku preprečijo katastrofalna trčenja. V megli m viharju pa je treba vsak trenutek računati s tem, da udari ladjica v led ali da se prevrne. Seveda so stražne ladje v neprestani brezžični zvezi s kopnino in z ladjami, ki plovejo v bližini. Za primer nesreče je preskrbljeno za hitro pomoč — a včasih se le zgodi, da dospe ta pomoč prepozno.
Ameriški rekordi
Ka) vse počenjajo podjetni Američani, da jim ni v
življenju dolgčas
Malokdo bo vedel, da ima svet tudi svojega prvaka na — gugalnem stolu. Ta častni naslov gre Američanu M. H. B. Smithu, ki je v svojem gugalnem stolu po 280-urnem guganju ves izčrpan zaspal. Tekma se je vršila v mestu Kansasu.
Američani imenujejo Francoze kaj radi narod klepetulj, a vendar se prvo organizirano klepetanje ni izvršilo v Parizu, temveč v New Yorku. Tekmovalci so se lahko vsako uro odpočili za pet minut in iso govorili vsi istočasno Zmagovalec, ki je v dvilu mesarski pomočnik, je ostal 82 ur na junaškem mejdanu in je med tem časom neprestano ponavljal stavek: »Jutri
bo lepo vreme, jutri bo lepo vreme!« Navzlic temu je »jutri« deževalo
V Clevelandu se je pred kratkim vršilo — piljuvalno tekmovanje. Zmagal je neki Washington Swank, ki je pljuval štiri metre daleč.
Charles G. Peterson je bil že prej znan kot mojster lepe biljardne igre, a to mu ni zadostovalo. Hotel je na vsak način postati rekorder. In to namero je izvedel s tem, da je terišče svojega igranja prenesel iz kavarne v — letalo. O tem, kako je svoje krogle potiskal sem in tja v zračnem vozilu in kako je vsa igra izgledala, pa ni podrobnejših poročil.
Cirkus prihaja
Grehi barona Lussatsa
Pariška policija je izpustila Carbonea in Špirita na
svobodo
kj — Pariz, 23. aprila.
V	zadevi Princejeve smrti je nastopila nova senzacija. Trije zločinci, ki so jih prijeli po nalogu inšpektorja Bonnvja, Lussats, Carbone in Spirito, so na svobodi. To se pravi, Lussats je le mimogrede bil na svobodi, ostala dva pa sta se odpeljala v Marseille, kjer so jih tovariši sprejeli z velikanskimi častmi. Priredili so jima banket, katerega so se udeležili najprominentnejši zastopniki marseilleskega podzemlja in kjer ni manjkal niti poslanec Sabiani, mož, ki se je takoj po aretaciji banditov zavzel za njuno nedolžnost. Iz kakšnega vzroka, smo svojčas pisali. Carbone in Spirito sta bila njegova agitatorja pri državnozborskih vo" litvah.
Lussats pa se je preselil iz ene celice v drugo. Preiskava je namreč pokazala, da je njegova preteklost zelo pestra. V Beau-soleilu poleg Monte Carla si je dovolil drznost. da se je več let izdajal za policista. Nastopal je kot tajni agent. Neki njegov prijatelj, z imenom Kaluskij, je imel v imenovanem kraju bazar, kjer so bili razni
Predmeti naprodaj po najnižjih cenah v ranciji. Kaluskij in Lussats sta igrala dogovorjeno igro. Kadar je kdo nakupil kakšne reči v bazarju, se je čez nekaj ur pojavil v njegovem stanovanju lastnik bazarja v spremstvu »tajnega policista« Lussatsa ter ga je obdolžil tatvine. Z izsiljevanjem sta nato sleparja iztisnila iz žrtve kolikor mogoče dosti denarja.
V	Grasseju je umrla pred nekaj meseci imovita Lussatsova teta, ki je bila prvotno določila Lussatsa za svojega dediča, pozneje pa je preklicala prvotni testament Lussats se ni dosti zmenil za ta preklic. Vlomil je v tetino vilo, poiskal kaseto, v ka-
teri je domneval shranjeni denar in je uplenil iz blagajne 450.000 frankov. Treba pa je povedati, da je to »dedščino« pošteno razdelil s svojimi brati. Tudi v Parizu je pred kratkim umrl bogat Lussatsov sorodnik, neki baron Swerner. Po smrti je bilo pri njem vlomljeno in pokojnikova vdova pravi, da prihaja kot vlomilec v poštev edi" nole Lussats.
Pojavil se je tudi Poljak, čigar ime drži pariška policija v tajnosti in ki dolži Lussatsa, da je le morilec sodnega svetnika Princeja. Ta priča, ki je po vesteh »Intran-sigeanta« akrobat v nekem cirkusu, pravi, da je srečal Lussatsa kritičnega 20. februarja, na dan Princejeve smrti, trikrat v Di-jonu. Ta zapletek je čisto nov in ga bo policija najbrže pojasnila, Lussats pa bo ostal pod ključem samo zaradi grehov iz svoje preteklosti.
Lohneška pošast zopet straši
Londonski »Daily Mail« priobčuje nere-tuširano fotografijo lohneške pošasti. Posnetek je napravil londonski zdravnik dr. WiIson prošli četrtek v bližini Invermori-stona, kjer je bila pošast oddaljena od brega samo 17 m.
Fotografija potrjuje domnevo, da ima lohneška pošast zelo majhno glavo in dolg in tenak vrat. Obenem si je list preskrbel izjave škotskih in angleških prirodoslovcev, ki pravijo, da se doslej na angleškem ozemlju še ni ugotovila žival iz vrste, ki bi količkaj sličila lohneški pošasti.
Tretja obletnica Španske republike
kaj
r* |
* -' > h - -
,	-	- - .	. vi
s t |f * * ^m^ ^
Si^f/
-v vVi t ■ - y|'	} imf
W ; f° 2 ^ 4 f,*
U * i	t;	-
*m
m

^^ ' '	m-p
- O	* * 31 j Mm >* <> "•<*, X
SiS v \	\ •■'i- sV. ? /
TL%m ^	z^mmii^:''' - f -
V Madridu so proslavili tretjo obletnico španske republike z velikimi svečanostmi
Sloviti akrobati cirkusa »Bo rt ram Mili«, ld potuje zdaj po Evropi
Najboljša metoda za učenje
Dr. Mitsche pravi ▼ nekem članku, da moremo ljudi po njih metodi pri učenju deliti v »ušesne, očesne ln mišične ljudi.« Prvi ae tičijo a samim poslušanjem, drugi morajo učno snov sami prebrati, tretji ae ničesar ne naučijo, ča učne snovi z lastnimi rokami ne zapišejo.
Nobena Izmed teh treh delovnih tehnik pri učenju ni edino zveličavna, kakor tudi skoraj ni ljudi, ki bi predstavljali čisti tip v tem pogledu. Posebno čistih »ušesnikov« je precej malo. Vsekako pa je treba vedeti, h kateri tehniki se posamezniki najbolj nagibajo, če hočemo imeti a poukom uspeh.
Marsikdaj bomo s pravo tehniko dosegli čudeže pri ljudeh, ki se niso mogli zaradi neprave tehnike ničesar naučiti, posebno, ker je mnogo ljudi, pred vsem otrok, ki aami ne vedo, katera izmed učnih tehnik jim Je najbolj primerna. Dr. Mitsche predlaga, naj bi na vseučiliščih ustanovili posebne preizkuSevalnice, ld bi mlade ljudi preiskovale glede njihove najboljše delovne tehnike. Na podlagi izkušenj s temi preiskovalnicami bi bilo mogoče tudi v način pouka uvesti neke določene metode, dočim vlada danes svoboda, ki je prepogosto ne vodi do nobenega uspeha.
Pes rešU otroka iz vode
V okolici Gradca je padel te dni neki 8 letni deček v 2 m globok mlinski jaTek. Deček bi bil sigurno utonil, da se ni pognal za njim v vodo pes. ki je zgrabil dečka za obleko in priplaval z njim do brega.
Resnica In podoba
Francozinja gdčna Destyjeva,kije stala kiparju Lavrillierju za model, ko Je upodabljal žensko glavo za nove francoske kovance po pet frankov
„Noč nad Nemčijo"
Vtisi francoskega novinarja s potovanja po »tretjem
carstvu"
Francoski novinar Xavier de Hauteclo-que, ki je pred meseci prejel nagrado Alberta Londresa za najboljšo francosko reportažo minulega leta, je v zadnjem času prepotoval Nemčijo. Svoje vtise s tega potovanja je objavil v »Gringoireu« po naslovom »Noč nad Nemčijo«.
De Hautecloque ni bil prvič med Nemci, toda v luči sedanjega režima je videl marsikaj, kar presega nazore ostalega sveta o Nemcih. Zato prihaja do nenavadnega zaključka, ki se glasi: »Francija ima mnogo napak, vendar poleg njih tudi vrlino, da v nji lahko vsakdo svobodno govori in diha. Nemčija, ki jo »tretje carstvo« predstavlja svetu kot civilizirano državo par excelence, ta »vzorna država«, pa ni nič drugega kakor ogromna bomba. V tej bombi nadomeščajo milijoni, človeških življenj molekule vsemirja. To je bomba, ki lahko prej ali slej eksplodira v zgodovini našega planeta.
Beseda »sporazum« ima v Nemčiji povsem drugačen značaj kakor v Franciji. Francija razume pod to besedo koncesije, Nemčija pa zahteva od nje kapitulacijo. A tudi če bi se našla v Franciji kdaj kakšna vlada, ki bi bila voljna, iztrgati iz svojega živega državnega telesa kos zemlje, n. pr. Alzacijo-Loreno, ne bi se s tem nemški moloh prav nič nasitil. Sel bi naprej, zahteval bi Se Nancy in Dunquerque. Kdor ne verjame tega, naj gre onstran Rena,
Gobavci demonstrirajo
Iz Kalkute poročajo, da je pobegnilo iz neke ondotne bolnišnice za gobavce 550 bolnikov. Begunci so se utaborili na prostem in se niso tako dolgo umaknili, dokler ni vlada popustila ter zvišala njihovih bolniških prispevkov za prehrano na vsoto, ki so jo prejemali pred znižanjem, zaradi katerega je nastal upor.
Tat na fotografski plošči
Kako je izsledil vlondlca v svoj atelje bolgarski fotograf
Georgij Madragov, lastnik fotografskega ateljeja v Samohovu pri Sofiji je ugotovil, da ga obiskujejo vlomilci, ki mu odnašajo vse. kar je pregibnega v ateljeju.
Prijavil je vlome in tatvine policiji, ta pa ni dosegla nič. Zato si je sklenil pomagati sam. Do polnoči je čepel skrit za zaveso v ateljeju. Držal je v roki fotografsko kamero in magnezijevo svetilko ter prežal na nočne obiskovalce. Potrpljenje ga je že skoraj bilo minilo, ko je zaslišal škrtanje pr: vratih. Kmalu je stopil v atelje moški, ki je previdno odklenil vrata in šel od njih naravnost proti pisaln. mizi, kjer je začel po vrsti odpirati predale, da bi iz njih vzel denar. Madragov je opazoval tatu, ne da bi ga ta videl. Pustil je, da je v miru dovršil svoje delo. Ko pa se je
Plesalka kralja Edvarda VO. umrla kot beračica
Pred dnevi je umrla v nekem budimpe-štanskem nočnem azilu beračica Ana Lu-chasijeva Poizvedovanja o njenem življenju so odkrila kopico zanimivosti, predvsem to, da je v mlajših letih nastopala kot plesalka z velikim uspehom. Lepota in umetnost Luchasijeve sta tako premamili pokojnega angleškega kralja Edvarda VII., da ji je nekoč med plesno produkcijo vrgel iz lože šopek cvetlic ter najel cigansko kapelo, da jo je spremljala iz gledališča domov.
Med kraljem in plesalko se Je razvilo prisrčno prijateljsko razmerje, ki pa je bilo zelo kratko. Ko je namreč Edvard zasedel prestol, se je moral odreči svojim mlade-niskim razposajenostim. Luchasijeve pa ni pozabil. Vsako leto na dan sestanka z lepo balerino je obiska! plesalko angleški gent-leman, ki je bil poslan k nji po kraljevem naročilu, ter ji je izročil rože in poslano darilo. Ob smrti Edvarda VII. je bila Lu-chasijeva imovita ženska. Toda potem je izbruhnila svetovna vojna in kolikor je ni osiromašila ta, jo je spravila na beraško palico inflacija pri kateri je izgubila vse
čitajte tedensko revilo „ŽIVLJENJE IN SVET"
pokazal vlomilčev profil v polni ostrini, je fotograf sprožil svetlobo in tat je bil ujet na plošči
Presenečeni vlomilec se je komaj zavedel, kaj se je zgodilo. Ucvrl jo je skozi vrata kolikor so ga nesle noge. V ateljeju pa je pustil vse svoje vlomilsko orodje. Zrijača prekanjenega Madragova je premagala tatu. Hitro je razvil ploščo in poslal fotografijo policiji, ki je imela zdaj razmeroma lahko delo. Prijela je vlomilca že nekaj ur po vlomu.
Pokazalo se je, da je izvrševal vlome pri Madragovu zločinec, ki so ga oblasti že dol-
Eo iskale. Možakar je bil pred časom po-egnil iz kaznilnice, v kateri je bil zaprt, ker si je obremenil vest z velikimi grehi proti tuji lastnini.
NEKAJ ZA VSE
Pod krvnim pritiskom razumemo pritisk, ki ga izvaja kri na ostenje 211 do-vodnic. 2ile odvodnice, ki vodijo z ogljikovim dvokisom napolnjeno kri v pljuča, še daleč ne stoje pod takšnim pritiskom. Višina krvnega pritiska je odvisna seveda od moči, s katero poganja srce kri v žile, in od širine žil NajviSji pritisk v žili do-vodnici roke znaša 110 do 140 mm, najnižji pa 60 do 80 mm.
Ušesna mrena je rahlo napeta, eliptična kožica s površino 50 kv. mm, debelino 0.1 mm ln premerom 8 do 10 mm.
Za Senom oboli več žensk nego moških.
Denar Jemati v usta Je grda in nevarna razvada, ne samo zaradi tega, ker ga lahko pogoltneš, kar Je zvezano z neprijetnostmi, če že ne z nevarnostjo za življenje, temveč pred vsem zaradi tega, ker je pri-Sel v dotiko z mnogimi umazanimi in bolnimi rokami ter Je ves pokrit z najbolj nevarnimi bolezenskimi glivicami.
Nečista plava kri
Reuterjeva agencija javlja iz Berlina, da je društvo nemških plemenitašev izključilo kakšnih 200 pruskih aristokratov. ker niso mogli dokazati, da so od 1. 1750 čisto arijske krvi Društvo aristokratov. ki je storilo ta sklep, Jteje 13.000 članov
pa bo videl na lastne oči, kaj dela današnja Nemčija: ona uči petnajstletne otrok« metati ročne granate, stari ljudje pa s« igrajo s strojnicami. Vsi oboroženi oddelki, naj imajo kakršenkoli naziv, se urijo za bodoči pokolj.
Oči nemškega naroda so zavezane, da ne vidi nevarnosti, pred katero je postavljen. Slišijo se samo besede: zmaga ali smrt. Ta Germanija, ki ne sme več svobodno misliti, se Je vrnila k najprimitivnejšim instinktom in se oborožuje za vojno v noči, ki je vsa nabita z napetostjo pred viharjem. Za Francijo v tem položaju pač ni drugega izhoda, kakor da ostane oborožena in pripravljena na vse eventualnosti. Francija mora Nemčiji dopovedati, da Ima njena potrpežljivost svoje meje. Vrhovi režima, ki se pripravljajo na to, kako bodo užgali bliske, vedo prav dobro, da so bodala najboljši odvodniki strele. Mnogo jih je na svetu, ki menijo, da v današnjih razmerah ni prostora pod soncem za dve tako nasprotni formuli, kakor sta ideja »tretjega carstva« in francosko svobodo-umje. In če mora v tem položaju ena izmed obeh strank položiti orožje, čemu naj to storimo mi, Francozi? Francija je s svojimi zavezniki zaenkrat močnejša kakor njem nasprotniki. In da obdrži pozicijo, ki si jo je ustvarila, mora govoriti t tistimi, ki spoštujejo zgolj silo, jezik močnejšega.
Čudodelni finančni minister
Angleški finančni minister Ghamberiain je oznanil, da bo znižal davke, ker je ugotovil, da ima v blagajni prebitek 50 milijonov funtov šterlingov. Najprej bo znižal najneprijetnejši davek med vsemi davki, ki ga Angleži posebno trdo občutijo, osebno dohodnino za 10 odst. Potem bo zvišal uradniške plače na prejšnjo višino, končno bo parabil ostanek za povišanje podpore brezposelnim. In da bi pomagal tudi tistim, ki si lahko privoščiio nekaj zabave, je izjavil, da bo še odpravil javne dajatve pri gledaliških, kinematografskih in kabaretnih vstopnicah.
Mojstrska šola za šahiste
V Kijevu so nedavno otvorili mojstrsko šolo za šahovsko igro. Šahovski tečaj vodijo najboljši igralci ruske države.
ANEKDOTA
Neki pevec, ki bi moral zvečer predstavljati dona Juana, je zahteval od gledališkega ravnatelja pravega šampanjca za znani prizor. Ce tega ne dobi, ne bo mogel zapeti pesmi o šampanjcu s tisto vdanostjo, ki je potrebna.
»Dobro,« je odvrnil ravnatelj mirno, »šampanjec dobite. In pojutrišnjem igrate vlogo, v kateri izpijete čašo strupa. Na pristnost materiala bomo gledali seveda tudi v tem primeru, in sicer poskrbim za ci-ankalij.«
»Dajte mi zvečer sodavice,« j« vzdihnil pevec.
VSAK DAN ENA
Pogovor
»Zdaj sem pa že član nekega nogometnega teama.« »Najbrže rabite igralcem za togo.«
ŠPORT
Prvenstvo vine v
dravske bano-table-tenisu
V dnevih 28. in 29. t. m. se bo vršilo v dvorani Delavske zbornice IV. prvenstvo caše banovine v table tenisu. Turnir, ki bo abenem veljal tudi za podsavezno prvenstvo za letos, prireja ljubljanski table teniški podsavez. Organizacija tega turnirla >e zelo obširna, ker bo skušal prireditelj odstraniti še nekater nedostatke, ki so v tem pogledu opažali na vseh turnirjih. To prvenstvo je eno najvažnejših v državi in se ga bo zaradi tega ponovno udeležila vsa jugoslovenska tekmovalna elita.
O udeležencih letošnjega prvenstva in podrobnostih sporeda bomo še poročali.
Hermes : Ilirija
Prihodnjo nedeljo se sestaneta v nogometni tekmi za prvenstvo LNP domača ri-vala Hermes in Ilirija. Za to tekmo vlada precejšnja zanimanje, saj nam nadomešča nekdanji derby Ilirija—'Primorje
Ker je posebno Ilirija v dobri formi, Hermes pa se je v zadnjem času vidno popravil. «e lahko pričakuje zanimiva borba.
Tekma bo ob vsakem vremenu na igrišču ŽSK Hermesa.
Službene objave LNP
(Seja k. o. dne 12. aprila t. 1.)
Navzoči: Rybaf, Logar, dr. Dovgan, •J"omšič, Bucik, Pogorelec.
Kaznuje se igralec Kovač Stanko, Domžale, po § 36 k. p. z enomesečno zabrano igranja; kazen mu poteče 14. maja. Kaznuje se igralec Derenda Lado, Hermes, po § 47 k. p. z uporabo § 14 k. p. s 14-dnevno zabrano igranja; kazen mu poteče 28. aprila. Kaznuje se igralec Kiselj Franc, Jadran, po § 31 k. p. z uporabo § 14 k. p. s sedemdnevno zabrano igranja; kazen mu poteč« 21. aprila. Uvede se kazensko postopanje proti igralcem Kos Ivo, Ilirija, Euraž Edi, Razboršek Edi, Berger Jože, Gračnlk Karel, Beline Karel, vsi Trbovlje, Trobevšek Lado, Grafika, Ninkovič Josip, Lejka František, oba Sloga, Tomažih Edi, Zalog, Kos Hinko, Košmerl Jože, Klančnik Avgust, vsi Hermes — po sodniških poročilih ali poročilih službujočih odbornikov. — Zabeleži se izključitev Frangeša Franca na tekmi 1. aprila. Zabeleži se izključitev igralcev Novak Franc, Živkovič Ratko, oba Drava, švegli Alfred, Ptuj, na tekmi 8. aprila. Uvede se kizensko postopanje proti igralcu Jancu Gvidonu (Amater).
(Seja k. o. dne 19. aprila)
Navzoči: dr. Kosti, Logar, dr. Dovgan, Galof, Pogorelec, Bucik, šetina.
Zazenska zadeva CSK Gradjanski se od-godi na prihodnjo sejo, ker še ni prispelo sodniško poročilo. V zadevi incidentov na igriščih v Trbovljah se zaprosi podsavez-rd delegat Buljevič za poročilo. Ponovno se uvede kazensko postopanje proti igralcema Košmerlu Josipu in Klančniknu Avgustu, ln sicer po poročilu službujočega odbornika. Zabeleži se izključitev igralca Lejka Franca, Ninkoviča Josa, oba Sloga, Ljubljana, Tomažiča Edija, Zalog, po sodniškem poročilu o tekmi Sloga - Zalog 8. aprila. Ukine s« kazensko postopanje proti Slaparju Francu, Primorje, zaradi pomanjkanju dokazov. Kaznuje se po § 33 k. p. igralec Slapar Franc, Primorje, zaradi nepristojnega vedenja na seji k. o. dne 19. aprila z enomesečno zabrano igranja. Na prihodnjo sejo se odloži kazenska zadela igralcev Košmerla Jožeta, Kosa Hinka, Klančnika Avg., vsi Hermes. Kaznuje se po $ 24 k. p. z uporabo § 14 k. p. igralec Trobevšek Lado. Grafika, s 14dnevno zabrano igranja; kazen mu poteče 4. maja. Kazenska zadeva igralca Kosa Iva, Ilirija, se odgodi na prihodnjo sejo. V kazenski zadevi igralca Unterreiterja Josipa, Ilirija, se zaslišijo dr. Planinšek, Koren, Derganc. Kazenska zadeva igralcev Lah Aleksander. Varšek Milan in Sočan Julij se odgodi na prihodnjo sejo do izpopolnitve gradiva Po sodniških poročilih se uvede postopanje proti igralcem Konrad Fric, Senčar Joso, oba železničar. Drevenšek Vili, Fifipec Franc, Kolar Franc, Bračko Josip, vsi Svoboda. Maribor. — Zabeleži se Izključitev igralcev Abram Jožeta, Amater ln Jordan Vinka. Retje, po sodniškem poročilu o tekmi Retje - Amater dne 8. aprila.
V nekaj vrstah. Zagrebu in Beogradu
&e obetajo v letošnjem maju zanimive nogometne tekme. Po daljši prekinitvi športnih odnošajev bo prišlo v goste odlično italijansko moštvo FC Rome iz Rima, kl bo odigralo v Zagrebu tekmo proti mestni reprezentanci (6. maja), nato pa bo odpotovalo v Beograd, kjer so na sporedu Se tri tekme. Pred pričetkom svetovnih prv. tekem v Italiji je to gostovanje še posebno zanimivo. — Sloviti madžarski plavači potujejo po svetu in so to nedeljo startali v pariškem Piscine de la Gare. Najbolj je presenetil odličen rezultat Szekelyja, ki je na 100 m prosto v krasnem času 1:00.4 pustil za seboj večkratnega rekorderja Francoza Tarisa. — Prvak Avstrije v cross-countryju je postal vojak Leitgeb, ki je dosegel na 10 km čas 31:37.
Domžalski derby. Ze v ponedeljkovem »Jutru« smo na kratko zabeležili rezultat prvenstvene tekme domžalskih rivalov Domžal in Diska, ki se je končala z zmago E»omžal s 3:1 (3:1). Za tekmo je vladalo veliko zanimanje, posebno ker je bil izid precej negotov. V jesenski prvenstveni tekmi so zmagale Domlaže s 3:2, v pokalni tekmi pa Disk z 1:0. Tudi nedeljsko srečanje je pokazalo enakovredno igro obeh moštev zmago pa je odločila odločnost domžalskega napada in sijajno razpoložena obramba. Vratar je obranil tudi ostro streljano enajstmetrovko. Oba napada sta imela pri streljanju precej smole, pri čemer Disk ni znal izkoristiti dveh enajstmetrovk, Domžale pa so dosegle povsem regularen gol, ki ga sodnik ni videl. Pri Domžalah sta se posebno izkazala oba brata Janežiča, zelo dobra sta bila to pot tudi Amon v napadu in Može v krnski vrsti. Disk je bil nekoliko boljši zlasti v drugem polčasu v kombiniranju pred golom, kar pa so Domžale nadoknadile z ela-nom in odločnostjo ter ai s tem priborile zasluženo zmago. Kakor vsa dosedanja srečanja med obema domžalskima kluboma, je bila tudi ta igra lepa in fair, tako da sodnik g. Dolinar ni imel težke naloge. Občinstva se je zbralo do 600.
Avtomobilska in motocikll»tlčna dirka v Zagrebu. Avtomobilski klub obvešča, da to v nedeljo 29. t. m. ob otvoritvi zagreb-
škega velesejma prva letošnja avtomobilska in motociklistična dirka na 1 km, ki jo priredita zagrebška Sekcija Avtokluba in I. hrv. Motoklub. Prijave se sprejemajo do 27. t- m. do 18. ure. Podrobnosti se poizve-jo v ljubljanski sekciji Avtomobilskega kluba, Kongresni trg 1-1.
Službeno iz LNP. Danes ob 20. po seji p. o. seja u. o. v tajništvu. Tajnik I.
Službene objave LHP. Redna seja u. o. ho drevi ob 18.30 v damskem salonu kavarne Emona, na katero se vabijo vsi člani uprave. Ponovno se naFOČa vsem saveznim lahkoatletskim in hazenskim sodnikom in vsem članom uprav, odbora, da oddajo po eno sliko in 10 Din v gotovini za legitimacijo.
L. T. T. P (Službeno.) Danes ob 18.30 seja uprav, odbora v posebni sobi restavracije Emona. G. Ciglar sigurno! — (Iz seje upravnega odbora dne 17. t. m.) Navzoči:: dr. Bajec, Iskra, Griinfeld, Železnikar,
Nagv E., Nemec, Horvat, Zornada, N«gy
V., Lukič. — Klubi se zadnjič opozarjajo, da nabavijo legitimacije za vse verificirane igralce(ke) komad 3 Din in 1 sliko. — Popravljajo se verifikacije objavljene v zadnjih službenih objavah na protest SK Ilirije in ŽSK Hermesa, da se čita s pravom nastopa takoj: Cvenkel Slavica in Marjan, Scagnetti Drago, Uršič Milan, Je-lašič Boris, Šiška Jože. vsi Ilirija, Medve* šček Vili, Marinko Maks, Dekleva Milan, Puterle Anica, Glavnik Pavla, vsi Hermes.
—	Verificirajo se s pravom nastopa 26. aprila t. 1. Turner Franc Skapin Leon. Pogačnik Vlado. Demonte Peter, Kumik Viktor, vsi Slavija Ljubljana. — Prvenstvo dravske banovine bo točno po poslanih razporedih v dvorani Delavske zbornice. — Tajnik I.
ŽSK »Hermes«- (moto-sekcija). Danes
seja odbora ob 19.30 pri Habjanu. Vsi odborniki vljudno vabljen'. Točno!
SK Jadran. Danes od 17. dalje trening na našem igrišču za vse člane. Kocjan, Modrijan, Brcar, Kalčič, Benedetič. Marolt.
—	Sigurno!
Iz življenja na deželi
Iz Kamnika
ka— Pogreb g. Antona Pintarja je pokazal, kako priljubljen je bil pokojni v Kamniku kot najboljši družabnik z neusahljivim vedrim humorjem in kot požrtvovalni javni in društveni d-elavec, ki je pred 52 leti pomagal polagati temelje gasilnemu društvu, mestni godbi in prvemu slovenskemu pevskemu društvu »Liri« Nad pol stoletja je bil vsem društvom delaven član in velikodušen podpornik. »Lira« ga je imenovala za častnega člana, na marmornati plošči v gasilnem domu pa je vklesano njegovo ime med graditelji doma. Na zadnji poti so ga spremili zastopniki gostil-ničarskih organizacij iz Ljubljane s predsednikom zveze g. Majcnom, zastopniki tr-govstva in številnih kamniških društev. Zvezo za tujski promet v Ljubljani je zastopal poslanec g. Cerer. Krsto so spremljali gasilci s prižganimi svečami, pred njo pa sta korakali »Lira« z zastavo in mestna godba, ki je igrala žalostinke. »Lira« ie zapela na trgu, v cerkvi in ob odprtem grobu svojemu častnemu članu v slovo zadnjo žalostinko. Kamničani bomo ohranili Antonu Pmtarju trajen in časten spomm.
ka— Bednostni fond je Izčrpan. Cestni odbor je prejel za razna javna dela iz bed-nostnega fonda 130.000 Din. Razdelil jih je po potrebi na razne občine kamniškega sreza in izvršil s tem denarjem več nujnih m potrebnih del za zavarovanje cest in mostov pred poplavami. Pred očmi je imel predvsem dejstvo, da ne bo po spomladanskih nalivih še več škode in stroškov. Med najvažnejšimi deli bi omenili zavarovanje mosta v Radomljah, ki je stalo nad 30.0W) Din, zgradbo mostov na cesti Stahovica— Kregarjevo (5773 Din), v Praprečah pri Lukovici (3000 Din), v Vrhpolju pri Moravčah (5000 Din). Zavarovanje mosta v Stranjah je stalo skoro 12.000 Din, popravilo po Bistrici porušenega delti ceste pred Stahovioo nad 23.000 Din, gradnja šk-arp« ob Nevljici 18.000 Din; razna dela v Motni-ku 7300 Din, preložitev ceste v Dragomlju 13.500 Din itd. Ves ta denar se jc porabil izključno samo za delavske mezde. Kredit je zdaj že ves izčrpan, za dokončanje nekaterih del .pa je celo zmanjkalo denarja. Priznati moramo, da je cestni odbor s tem denarjem izvršil mnogo dela in tudi mnogo prihranil, ker je o pravem času in na pravih mestih pričel s popravili.
ka— April nam je pokazal rog«. Po veliki vročini je nastopil mraz in na planinah je spet zapadlo precej snega, ki sega posebno globoko v dolino na Sedlu. Tudi vrh Velike planine je pobeljen z novim snegom. Kmetje pod planinami se boje, da jim slana ne uniči sadne letine, saj je tja do sv. Primoža že vse drevje v cvetju.
ka— Cesto na Perovo bodo razširili in uredili tudi za večji promet. Ureditve je posebno potreben del od glavne ceste do znamenja, ki je preozek in nepregleden. Te dni je bil ogled, katerega so se udeležili vsi zainteresirani. Dosežen je bil sporazum in občina bo lahko takoj pričela z deli.
?». TrfM»v«li
t— Repriza operete »Študentje smo«, ki
jo je postavilo na oder sokolsko gledališče, j« bila odigrana še mnogo boljše kakor premiera. Obisk je bil zelo dober. Vsi igralci so bili izborno razpoloženi, zato je bil tudi tempo igre zelo živahen. Posebno so se odlikovali naši solisti in pa kvintet zamorcev. Orkester je bil pod vodstvom br. Delničarja izvrsten. Krasna je bila tudi scenerija. Marljivi sokolski 'gralci so tudi tokrat pokazali, kaj zmorejo. Publika ni štedila s priznanjem in je nagradila igralce pred odprto sceno. Mnogo pevskih točk so morali ponavljati. V tekoči sezoni pride na oder najbrže še veseloigra »Drzni plavač« in s to igro bo zaključilo sokolsko gledališče letošnjo sezono.
t— Trgovski nastavljene! so pokrenili akcijo za popoln nedeljski počitek. Kakor čujemo, stoji tej akciji večina trgovcev simpatično nasproti in priznavajo, da mora imeti trgovski nastavljenec, ki ves teden dela, tudi en dan v tednu prost, ki ga lahko porabi v svoj oddih. Upamo, da bo uspela ta akcija za trgovske nameščence ugodneje, kakor ona, ki je bila započeta pred par leti in je zaradi odpora nekaterih trgovcev padla v vodo.
Iz Konjic
ni— Sestanek Maistrovih borcev iz konjiškega okraja bo v četrtek 26. t m. oh nol 20. uri v Narodnem domu. Poročal bo o delu Zveze Maistrovih borcev in o poteku zadnjega izrednega občnega zbora poverjenik dr. Mejak Ervin. Pridite polno* številno na sestanek!
nj— Materinski dan bomo proslavili na praznik Vnebohoda ob 9.15 v sokolski telovadnici. Na sporedu je nagovor, dekla-macije in petje. Te prireditve se naj udeležijo poleg riladine predvsem starši, zlasti naj pridejo očetje, ki smo iih lansko leto pogrešali.
nj— Majniški izlet sokolskega društva Konjice je določen na nedeljo 13. maja v Žički samostan preko Kumna. Pri Žičkem samostanu se bo po ogledu samostana vršila prosta zabava skupno s četniki iz Spi-taliča. Vabljeni tudi vsi prijatelji Sokolstva!
nj— Delo v kamnolomu Čezlak se spet
prične po daljšem prestanku v maju. Sprejetih bo okrog 80 delavcev, v prvi vrsti po-
trebni domači delavci. Delavci našega sreza se živahno organizirajo v NSZ in bo bržkone potrebno ustanoviti podružnico NSZ v Oplotnici. Novico o zopetni vzpostavitvi obratovanja bodo naši delavci z veliko radostjo sprejeli, veseli bodo pa tudi tega naši oplotniški trgovci.
nj— Državna cesta na progi od Franko-lovega do Tepanja je sedaj v dobrem stanju. Valjar je dobro opravil svoje delo. Želeti bi bilo. da se kmalu dobi kredit in se nadaljuje delo od Tepanja naprej proti Slovenski Bistrici.
★
PRESERJE. Na velikonočno nedeljo so uprizorili Sokoli v Preserju izvrstno Gang-lovo rodbinsko dramo »Sin«. Čeprav jim je bil čas zelo odmerjen (en sam teden), so vsi igralci svoje vloge sijajno izvedli in je drama doživela na našem odru zares lep uspeh. »Sina« so igralci ponovili v nedeljo 15. t. m. s prav tolikim uspehom, kekor prvikrat. Režiral je načelnik br. Hladnik. kateremu želimo in na tehničnem, kakor tudi na prosvetnem poprišču obilo sreče. Želimo, da bi nas spet kaj kmalu iznenadil z novim lepim komadom na odru. — Čas beži in kmalu bo prišel dan, ko bomo imeli ponovno občinske volitve. Vsi jih težko pričakujemo, kajti pokazali bomo spet. da je postalo tudi naše Preserje v vsakem pogledu nacionalno in da ne maramo nič več onih. ki so vodili našo občino do leta 1931. Pri volitvah 15 oktobra 1933 je zmagal sedanji predsednik občine g. Fran Košir in bo tudi sedaj, samo v veliko večjo večino kakor prvikrat. Neki gospod iz Ljubljane nam je hotel vsiliti kompromisno listo, tod.*' smo ga pošteno zavrnili, ker hočemo čisto nacionalno listo.
Repertoar
DRAMA
Začetek ob 20.
Sreda, 25.: Beograd nekdaj tn seda]. B. Četitek. 26.: Bratje Karaimazovi. A. Petek, 27.: Zaprto.
OPERA.
Začetek ob 20. Sreda, 26.: Poljska kri. Sred«. Četrtek. 26.: Carmen. Četrt?lc Petek, 27.: Zaprto.
Tragedija »Mojster Anton Hit«, katere avtor je moderni nemški pisatelj H. H. Ortner, se uprizori v sredo, dne 2. maja v drami. Snov obravnava na mogočen in učinkovit način vpliv mesta na deželo. Avtor sam nam v celi reviji likov pokaže odnose ln rezultate, ki Jih rodi mesto. Naslovno vlogo kreira g. Kralj, glavno žensko vlogo pa ga. Mira Danilova. Poleg imenovanih je zaposlen ves dramski per-sonal.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Začetek ob 2016
Sobota, 28.: Vražji Rudi. Premiera.
Nedelja'. 29.: Vražji Rjdi.
★
Burka • satira »Vražji Rudi« v Šentjakobskem gledališč«. V soboto in v nedeljo se bo uprizorila v Šentjakobskem gledališču velezabavna burka - satira »Vražji Rudi«. Pisatelj onisuje poštenega davčnega re-viden-ta Rudolfa Pimpfingerja, ki je do-lal trideset let mimo v svojem kotičku, vendar se ni mogel preriti do dačnega predstojnika. Česar pa ni dosegel s poštenim delom, ie dosegel z eno samo hudo pijanostjo. — Glavno alogo bo igral g. Karus. ob nj;m oa skoro celotno oeobje Šentjakobskega gledališča. Opozarjamo občinstvo že sedal na izredno zabavno burko. Vstopnice se bodo dobile v soboto od 10. do 12. in od 15. do 17. pri blagajni.
Mariborsko gledali*?«
Sreda. 25.: Zaprto.
*
»Ciciban« je najbolj priljubljeno in najboljše slovensko otroško delo. V odrski priredbi liublianskega režiserja Ferda D?laka, ga uprizori ansambel 50 ljudi iz Ljubljane na mariborskem odru v nedeljo. 6. maja. Ker bo gotovo velik naval, priporočamo čim prejšnjo nabavo vstopnic pri gledališki blagajni.
Predstava v korist »Zdmienja rledali-ških igralcev« bo v soboto. 28. t m. Uprizo-re velezabavno veseloigro češkega pisatelja dr. J. Štolbe »Stari grehi«. Cisti dobiček te predstave gre v penzijski fond gledaliških igralca in prosimo zato vse abonente. ljubitelje gledališča in prijatelje naših požrtvovalnih igralcev, da ne zamude te orad-stave. Delo ie naštudiral Jože Kovič
Vsakogar lahko
doleti nezgodar
»FITONIN« prepreči infekcijo, ustavi krvavenje in zelo naglo zaceli rane. Ako se uporabi »FITONIN« takoj kot prvo sredstvo, potem sploh ne more priti do gnojenja, ker ugonobi v roku pol ure »FITONIN« vse klice, ki povzročajo gnojenje. Zato je je »FITONIN« potreben povsod, kjer preti opas-nost poškodbe. Steklenica v lekarnah Din 20.—. Po poštnem povzetju 2 steklenici Din 50.-. Poučno knjižico št. 14 pošlje brezplačno »FITONIN« dr. z o. z. Zagreb 1-78.
(Reg. pod br. 1281 od 28. Vn. 1933.)
Priprave za mednarodno železniško konferenco v Dubrovnika
Beograd, 23. aprila
Na zadnji mednarodni železniški konferenci za vozne rede, kl se Je vršila v oktobru lani v BukareSti, so soglasno z odobravanjem vseh navzočih članov sklenili, da se bo prihodnja mednarodna železniška konferenca za vozne rede skupno z mednarodno železniško konferenco za simplon-ske vlake vršila letos v Dubrovniku od 6. do vštetega 13. oktobra. To bo prvič, da se takšna konferenca priredi v naši državi. Konference se bo udeležilo okoli 250 delegatov s Svojimi rodbinami, ki bodo zastopali vse evropske železniške uprave in železniški upravi Kitajske in Japonske. Pri tej priliki bodo kakor vsako leto razpravljali o voznih redih za prihodnje leto in o vseh prometnih vprašanjih, ki so s tem v zvezi.
Glede na to mednarodno železniško konferenco se je v Dubrovniku že pred nekaj dnevi vršila pripravljalna konferenca pod predsedstvom inž. Dimitrija Kneževiča, pomočnika generalnega ravnatelja državnih železnic. Udeležili so se je razen zastopnikov prometnega ministrstva tudi predstavniki vseh prizadetih ministrstev ter zastopniki družbe »Putnik«, »Jadranske plo-vldbe«, »Dubrovačke plovidbe« in kraiev-nih oblastev. Vsa vprašanja so se nanaSa-la na k?ar najboljše organiziranje sprejema ln nastanitve delegatov ter na sam potek mednarodne železniške konference.
Ker so delegati železniških uprav na konferenci v Bukarešti izrazili željo, da bi se seznanili s posameznimi kraji naše države, posebno s Primorjem, je dubrovni-ška konferenca razpravljala tudi o morebitnih Izletih na Cetlnje, Lovčen ln v okolico Dubrovnika, tako da bi se pozneje določil le Se deflnltivni proeram Izletov. Pripravi 1alna konferenca v Dubrovniku Je prosil« g. Kneževiča in druge delegate prometnega ministrstva, naj pripravijo v»e potrebno, da bodo priprave končane do začetka zasedanja mednarodne konference.
Glavni tur*?* L?nw;?»n$kega
šahovskega kluba
Longer vodi s tremi točkami
Ljubljana, 24. aprila
V	petek se je v šahovskem turnirju za prvenstvo Ljubljane odigralo II., v ponedeljek pa III kolo.
Marek in Tavčar, ki sta prekinila partijo v I. kolu, sta se brez nadaljevanja sporazumela za remis. V drugem kolu se Je najprej končal kraljevski gambit Furiani-Longer. Longer je že v otvoritvi kot črni žrtvoval za napad kmeta in je s težko baterijo navalil na nasprotnikovo kraljevo krilo. Furlani je imel trdo življenje »n Je izgubil mnogo časa za premišljanje. V ča-■onvi stiski je spregledal pretnjo Te3 ter je moral žrtvovati trdnjavo, kar pa partije ni moglo rešiti Longer je igral od začetka do konca zelo močno. Ciril Vidmar je že v tretji potezi kot črni žrtvoval proti Ci-bicu kmeta. 2rtev menda ni bila korektna, ker je Cibic kmeta obdržal. Po zamenjavi skakačev je sicer Ciril materialno izenačil, imel pa je slabe kmete na damskem krilu.
V	končnici je partijo odločil beli lovec in je moral Ciril v 47. potezi odnehati. Tavčar je kot beli v angleški partiji proti Milanu Vidmarju spregledal kmeta. Partija na s tem še ni bila za Milana dobljena. Sele, ko si je z žrtvijo dame pridobil kvaliteto, je bila bitka odločena in se je Tavčar vdal Prav živahna je bila varianta damskega gambita cambridge springs med Preinfalkum in Marekom. Marek je imel zadovoljivo pozicijo, je pa popustil in izgubil po nepotrebnem dva kmeta in s tem partijo Preinfalk je igral končnico prav dobro. Kranjec ima vsekakor smolo. Igral je proti Sikošku damski gambit svojevrstno in si je ustvaril močno pozicijo. Nato pa se mu je pripetilo kakor v prvi partiji proti Longerju, da so mu popustili živci in je izgubil figuro ter je moral no 48. potezi odnehati. Francoska partija Sorli-Ga-brovšek je kmalu privedla do splošne zamenjave figur. Razvila se je končnica s trdnjavo, kjer pa ima Sorli premoč kmeta. Partija je bila prekinjena.
V	soboto je bila dokončana še preostala partija iz I. kola Gabrovšek - Furlani. Črni je prišel v prednost in je po dveh slabih potezah Gabrovška dobil figuro ter zmagal. Ciril Vidmar je pred pričetkom IIL kola predal prekinjeno brezupno partijo proti Milanu Vidmarju.
V	III. kolu je prvi zmagal Longer, ki je po presenetljivi zmagi nad Furlanijem premagal to pot tudi Sorlija. Sorli je na d4 odgovoril z indijsko obrambo in je že v otvoritvi izgubil pešca. Partija pa ie vedno ni bila izgubljena. Zaradi slabega nadaljevanja je izgubil vse upe na remls. Podvojil je svoji trdnjavi na odprti c liniji, ki jih je pa Longer zamenjal za damo. Črnemu je grozila izguba dame in se je vdal. Zanimiv je bil Albinov protl-gambit, ki ga je igral Furlani proti Sikošku. Ta je prišel k turnirju prepozno ln je kazalec na njegovi uri kazal že 20 minut ko je napravil prvo potezo. Prišel je v hudo časovno stisko. Pozicija je bila s;lno težavna in sta morala oba igralca tik pred časovno kontrolo vleči a tempo. Sikošek je izgubil figuro ter je prekinil v izgubljeni poziciji. Marek in Kranjec sta z zamenjavo figur zavila v končnico, kjer Je imel Marek kmeta več, ki je odločil partijo. Gabrovšek je v indijski partiji s Q-bicem z dobrim manevriranjem dobil kmeta in kvaliteto, kar mu je zadostovalo za zmago. Ciril Vidmar menda ni v formi.
V	Caro Kanovi partiji proti Tavčarju se je spustil v čudovite kombinacije, ki so mu popolnoma razbile kraljevo krilo Silovitemu napadu črnega ni bil kos in je moral po 30. potezi odnehati. Milan Vidmar je igral damski gambit, ki ga je Preinfalk sprejel. Partija je bila prekinjena v popolnoma izenačeni poziciji. Nasprotnika imata po 6 kmetov in črna lovca.
Stanje po III. kolu: Longer 3, Milan Vidmar. Sikošek 2 (1). Marek. Tavčar 1 Y* Furlani, Sorli, Preinfalk, Gabrovšek 1 (1). Cibic 1.
Zvečer so v IV. kolu začeli igrati pari: Cibic - Tavčar, Preinfalk - Ciril Vidmar, Kranjec - Milan Vidmar. Furlani - Marek, Sorli - Sikošek. Gabrovšek : Longer.
Prinašamo partijo Furlani (beli) : Longer (črni) iz II. kola.	.
1.) e4. e5. 2.) f4. ef4:. 3.) Lc4. Sf6. 4) Sc3. c6, 5.) Df3. d5 6.) ed5:. Lg4 7.) Df4:. Le7. 8.) dc6:. Sc6:. 9) Sge2 0-0 10.) 0-0 Ld6. 11.) Df2. Tc8, 12) d3 Te8. 13.) Lg5 Le2:, 14. Se2:. Lb2:+, 15.) Khl (grozilo je
-), Le5, 16.) c3, h6, 17.) Lh4, Sa5, 18.) »5. Te6, 19.) d4, Lb8, 20.) Ld3, Dc7, 21.) Dgl, Sh5, 22.) g4 (odločilna napaka). Te3!
23.) Dg2, Td3:, 24.) gh5:, Dd7 (grozi Th3 in dobi figuro), 25.) Tf3, Tf3:, 26. Df3:, Te8 27.) Tgl (beli je popolnoma spregledal grožnjo, partije pa že ni bilo mogoče rešiti), Te2: (črni ne sme vzeti zaradi mata na h2). 28. Tg7:+, (obup), Kg7:, 29.) Lf6, Kf8, 30.) De2:, Dc6+ in beli izgubi še lovca
Lepa cerkvena svečanost
rp v* v
v lrzicu
Mojster Jenko iz St. Vida Je bil prevzel
nalogo, da postavi do konca aprila za far no cerkev nove orgle tako, da porabi od starih orgel ves še uporabni piščalni ln drugi material. V nedeljo smo orgle le blagoslovili. Za to priliko je naštudiral cerkveni pevski zbor pod vodstvom g. Pla-ninška obsežen koncertni spored, orgle pa je prišel blagoslovit stolni dekan g. dr. Fran Kimovec iz Ljubljane. Prostorna cerkev je bila skoro premajhna za vse, ki so hoteli slišati prvič nove orgle. Po blagoslovitvi je g. Planinšek zaisral Canestrari-jev »Allegretto festoso«. Dokaza1 Je, da je na svojem instrumentu velik mojster ln da bodo nove orgle v odličnih rokah. Nato je stopil na prižnico g. dr. Kimovec in v izredno poljudnem govoru razloi!l sestavo orgel in njih zgodovino in izrekel pohvalno priznanje, da so tržiške argle trenutno med najboljšimi v Jugoslaviji. Med govorom so se orgle občinstvu predstavile v vseh spremenah, ki jih je 26 in v najlepših kombinacijah spremen. Najbolj vesel je novih orgel, ki stanejo okrog 100.000 Din, gotovo organist, ki je bil doslej pravi mučenik pri stoletnem instrumentu, kateremu ni mogel izvabiti ničesar, kar bi razveselilo vernike po cerkvi.
Cerkveni pevski zbor kaže veliko kvaliteto. Mešani zbor ima odlične alte, prav dobre soprane, ubrane tenorje m dosti krepke base. Moški pogreša v I. tenorju izdatnosti, katere ima prvi bas polovico preveč, (jrugi bas je dober Od slovenskih skladateljev so bili na koncertu zastopani: Premrl, Sattner, Železnik, Rihar, Mihelič Nedved, Kimovec in Klemenčič. Od klasikov Gallus in Bach, od drugih pa Reger in Zuccoli. Ves program je bil povprečno prav dobro naštudiran, ženski zbori dosti boljši kakor moški. Največji uč:nek Je napravil Kimovčev zbor »Slava Brezmadežni«, najtežja točka pa le bila Sanctus Ztic-colijeve velike maše. Kot solista na orglah sta se nam predstavila gg. PlaninJeic in prof. Tome. Slednji je zaigral Regcrjev »Gloria in excelsis Deo«, Bachovo Tocca-to in fugo in svoj preludij in fugo. Oba solista sta pokazala veliko tehnično izvež-banost in umetniško pojmovanje skladb. Učinek pa bi bil večji, če bi bilo spričo preprostega naroda skladbe krajše.
Naj bi nove orgle pele v slavo božjo najmanj toliko časa kakor stare, naj bi bile priča umetniškega ustvarjanja pevcev in pevovodij, naj bi vzgajale naš narod v
Eravem pojmovanju cerkvene glasbe, nai
i s svojo milino vlivale v srca pravo ljubezen do bližnjega, naj bi združevale to, kar nekateri v svoji preveliki vnemi in sa-modopadenju razdvajajo, naj bi nikdar ne slišale drugega kakor čisto besedo božjo. K novim orglam je prispevala mestna občina 6000 Din, meščani in farani pa vsak po «vojih močeh.
Fantovska tragedija
Ptuj, 24. aprila
V pretekli noči se Je v Slavščini odigrala žalostna drama fantovske podivjanosti. Večja družba fantov je v pozni noči razgrajala po vasi in opazila, da vasuje 251et-ni Janez Holz, doma iz Slavščine, pri svoji nevesti. Fantje so hoteli vasovalca prepoditi, le-ta pa se je skril v stranišče in skozi okno oddal iz svojega revolverja na slepo strel proti fantom. Strel je zadel v prsi 201etnega hlapca Konrada Poljanca, ki služi pri posestniku Kvari v Hvaletln-cih. Fant se je s krvjo oblit zgrudil in Je kmalu nato umrl. Njegovo trupio ao prenesli k Sv. Andražu v Slovenskih goricah, kjer se je vršila danes obdukcija. Holza so orožniki davi aretirali in odpeljali v ptujske sodne zapore.
It SI lilo
Sreda, 25. aprila.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.46: Poročila. —13: Čas. plošče. — 18: Komorna glasba radio - kvinteta. — 18.80: O verstvih (Tereegiav). — 19: Radio - orkester. — 19.30: Iz jugoslovanske književnosti (g. PodbevSik). — 20: Prenos opere »Carmen« iz gledališča. V odmoru napoved časa in poročila.
Četrtek, 26. aprila.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 18: O človeku (dr. Božo Škerlj). — 18.30: Srbohrvaščina.
—	19: Plošče po željah poslušalcev. — 19.30: Pogovor s poslušalci. — 20: Prenos iz Beograda. — 22: Čas, poročila, lahka
BEOGRAD 17: Godba na pihala. — 19.80: Narodne pesmi. — 20: Lahka glasba. — 20.40: Simfoničen koncert. — 22.30: Ciganska godba. _ ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Godalni trio. — 20: Prenos iz Beograda. — 22.15: Koncert ruskega zbora in orkestra balalafk. — PRAGA 19.20: Mešan program.
—	20.20: Orkestralen koncert. — 21.26: Klavirski koncert — BRNO 19.20: Vee program iz Prage. _ VARŠAVA 20.02: Orkestralen in pevski koncert — 21.15: Pesmi. — 22: Lahka in plesna glasba. — DUNAJ 12: Lahka glasba. — 16.15: Klavirski koi«eirt. — 20: Komična opera v treh stoletjih. — 22.15: Koncert godalnega kvinteta. — BERLIN 19: Komorna glasba. — Strauesovn Alpska simfonija. — 21.30: Pesem dela. — Lahka glasba. — MUHLACKER 20.15: Program it Berlina, — 23: Orkester.
K U B A N T-JEV MATE ČAJ
brani ter krepča živce in miSice. Telo postane odporno tn z lahkoto premaga vse Kdor ga redno pije, ee no nI bati ne gihta ne revme. Dobi se v vseh lekarnah v originalnih zavojih po Din 16.—, ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. MllivoJ Leustek, Ljubljana, Resi Jeva c. L ako pošljete v naprej Din 15.—. Športniki, turisti, lovet nogometaši: pijte ga redno!	126
napore.
B. Iti
36
Krinka proti krinki
Romao
»Prav to sem hotel...« mi je šepnil Young. Razbojnik ne sme vedeti, da sva brez orožja. Zdaj misli, da imava samokres. Tako sr naju ne bo upal napasti. Ce pa zasluti, da nimava orožja, tedaj je to najina smrt...«
»Zakaj neki ni ušel skozi vrata?«
Tlati mah se je ladja močno zazibala, in gl&j, vrata, ki sva pravkar strmela vanje, so se z zamolklim pokom odprla navzven. Začula sva divje šumenje morja in butanje stroja.
»Vrata so bila odprta, Mr. Young!«
»Vrag vzemi te avtomatske zapiralne naprave!«
»A zakaj ni ušel? To mi je uganka.«
•Vražji lopov... da, zakaj ni ušel?«
»Gotovo je za tem spet kaka nova hudobija ...«
•Niti beliča ne dam za najino življenje ...«
»Da bi vsaj prišel kdo izmed posadke!«
»Prazno upanje... Noč je. Straža se vrne šele čez dve uri.«
V zrcalu sva slej ko prej videla looova, stoječega za mizo, ki ga je zaslanjala.
Gotovo naju je tudi on videl v zrcalu. Young je še vedno stiskal v roki nalivni peresnik, kakor da bi bil samokres. Ta ukana je bila najina edina rešitev. Samo — koliko časa še?
»Ce bi vsaj mogla dobiti samokres!«
Najine oči so se neprestano vračale k orožju, ld je ležalo nekaj korakov od naju.
Skok? Zaman. Smrt iz patrovega orožja bi bila hitrejša. »Ta pes strelja kakor sam peklenšček,« je zastokal Young in spet zamahal z roko. Strašno ga je morala boleti.
»Prav za prav ga imava v pasti. Zapirava mu izhod,« sem
šepnil.
»Blokada z nalivnim preseroikom! Imenitna reč!« »Ce ugane, vrag!« »Tedaj sva izgubljena.«
»Morda pa njegovi udarci s pendrekom le niso bili tako strašni. Ce se kapitan in krmar zavesta...«
»... bosta iznova planila smrti v žrelo. Ce bi zdajle stopila v sobo, bi ju brez usmiljenja ustrelil, drugega za drugim,«
»Dobro misel imam!...«
Young se je nagnil z ušesom k meni, in jaz sem mu zašepetal: »Porivajva vsak svoj blazinjak... centimeter za centimetrom... proti samokresu... kar moči počasi in previdno... nato pa mahoma ...«
Spet sem pogledal v zrcalo. Tam ni bilo nič izpremenienega. Pater je stal visok in črn v svojem varnem zaklonu. Klobuk mu je gledal zdaj malce izza roba mize. Lahkomiseln je bil postal... Vraga, da bi že imel samokres!...
Čeprav! Šepnil sem dve besedi. Young je zasigal: »Da.« Krepkeje sva se uprla v stol. Ramena so nama zrasla. Moč groze jih je napolnila. Porinila sva sto! naprej... Kar zarila sva se vanj
z rokami. Sapa nama je zastala. Vse moči so se zbrale v skupen napor.
»Zdaj... zdaj... zdaj...«
Storjeno je. Pomaknila sva klubnjak preko samokresa!
Ta mah pograbim orožje... se po bliskovo nagnem izza stola in ustrelim... enkrat... dvakrat... v patrov črni klobuk, ki gleda izza mize.
Pogled v zrcalo. Pater ni zadet! Prav tako mirno stoji na svojem mestu kakor prej. AH ima konopce namestu živcev, hudič?
A vendar se mi zdi, da klobuka ni več videti nad robom mize. Potuhnil se je vase kakor želva. Ha, ali zdaj vidiš, da še imava zobe? Le zakaj tako molči? Zakaj ne strelja?
»Pes, trdoglavi!« se peni Young in strmi v zrcalo.
Spet se vržem naprej in na slepo počim v mizo, ki ga zakriva. Zdražiti ga hočem... naj se izpostavi!
Pa ne ustreli. Ne in ne.
Vse v meni poka od besnosti. Porogljiva SDaka me gleda iz zrcala. Cm in pošasten stoji, kjer je stal. Preži... preži... preži...
»Ali nihče ne sliši streljanja? Ali res ne bo prišel nihče na pomoč?« robanti Young.
»Ko morje tako buči?... Vrata pokajo glasneje od najinega samokresa.«
»Treba bo napraviti izpad!«
»Ta prekleta svetloba! Pobil bi naju, kakor na strelišču. Saj to je tisto, kar hoče, lopov... Paziva na živce. Biti morava hladna kakor led,« sem dejal. A glas se mi je tresel. Sam sem bil najbolj potreben svojega sveta.
CENE MALIM OGLASOM
Po 60 par za besedo, Din 2.— davna za vaah oglaa ln enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni. ki Iftčejo služb. NajmanjSi znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ienitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje
naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20._.
Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglaa in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17__.
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od
Oglasnega oddelka »Jutra« ¥>5-. « _ _____.__.
odgovor, priložite LrlH	V Znamkatl.
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana.
Shizbodabv
cieeeaa ! Dla. davek 2 Din ea Miro al! dajanje na aiova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Barvarja
vajenega barvanja nogavic i« preje, sprejme takoj tovarn« Vidmar. Ljubljana, Pred U&ortijo 19. 11801-1
Gaterista
popolnoma samoatojn«>g» — vejene-ga brušenja, žaganj«, trdega iu mehkega lesa, treznega in poštenega — sprejmem takoj. Ponudbe z navedbo zahtev pod šifr-o »Zmožen gaterist« na ogl. oddelek »Jutra«. 11829-1
Čuvaja za iov
in ribolov
popolnoma zanesljivega, treznega, strogega J« pridnega, v starosti ■»krog 35 ie«, sprejmem proti mesečni plači 500 Din, stanovanju in posebni na-jiradi. Ponudbe na Aloma Company, d. i o. t., Ljubljana.	11790-1
Pietilje
f ve&etno praiso, sprejmem takoj ta l»t*!.no. — Istotam sprejmem
učenke.
v oglasnem oddelku tlTM-1
Šivilje
KLdta* Šivanja penil« '.n V o«, sprejmem takoj. Na-«k»T pove ogaanj oddelek i*J ®tr» c.	11753-1
Dobro šiviljo
m obleke io perilo, iščem it« dom. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 11858-1
Krojaški mojstri
h4e'ov«loi konfekcij. ot>'»k dobe delo. Nosov v ogl.
»Ju?-™«. 11847-1
Frizerko
Ao&ro i«twjeno sprejme sate« Jerman, Miklošičeva e. — poleg »odnije. 11837-1
Perilo
Mifeo pere samostojna že-Ji», ki nudi obrtniku mirno ia tračno sobico sredi iteet«. Pismeno na naslov: »Frtaer«, Sv. Petra c. 25.
11943-1
Dekle
ki n* kuhati iu ima veselje do gostilne,, prijetne zunanjosti, dobi takoj bo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	11841-1
Bukove cepanlce
sirhe. popolnoma idrave, t oelem ali raažaganem stanju nudi vagonsk« mnoSi-ne Ma ti ja Mi klanima ▼ Bra*!ov&ah.	11829-1
Mlajšo frizerko
aH frizerja, veWega telesne vodne ondulacij« ta po možnosti moške stroke — sprejme Vvborn^ Vek-oslav — S! oven j gradeč. Plača po dogovora. Nastop takoj alii po d ogovoru.	11854-11
Mlajšega brivskega pomočnika
tr*wi»eg» ta dobrega delavca sprejmem takoj — event. tudi kot družabnika Ponudbe na ogla«. odd>e'ek »Jutra« ood Šifro »Soliden« 11836-1
Tapet, pomočnika
veščega t Spaliranjn sten. sprejmem takoj. Zgo&e 46, poeta Begunje. 11825-1
Služkinja
mlad« ta urna kuharica, ubogljiv« ter lepega vedenja, dobi mesto v Mostah, Slapniča-rjeva ulica ž t. 13.
11S6S-1
Brivskega
pomočnika
ki m tudi dobro onduli-ratii, sprejmem takoj v stalno službo. Štefan oVa j-
mik.	1.1860-1
^HnHHflHKfi
Natakarici
let stari oddam gostilno na račun — »'"1 jo JT>re Imeni kot posJovodinjo Potrebno 5000 Din kavcije Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. '	11834-1
Dobro šiviljo
» damske ln otroike obleke iščem. Po možnosti takoj. Ponudbe s ceno na oglas. oddelek »Ju-t.ra« pod značko »Šiška*. 11864-1
Pomočnik
maturfaktani« stroke, ko}4 govori hrvatski, mladi« »i-'a. dobar prodavač, vjeit i udeSevanju izloaa. a bilo bi nrm^gred upo-dno da se razumije kod auta. Po-rnide sa slikotn ut OTnaku fiksirt« plače na Branimir Laf.:nč:č. K-apira.
11890-1
Mlado dekle
vTJudno ta polteno. kot raina.Vko ta za Mšna dela — kakor tudi
vrtnar, vajenca
sprejme takoj A. Vatovae,
Ambrožev trg S. 11862-1
Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši anesek 17 Din
Motorno kolo
s prikolico ali brez prikolice, znamke »Jap«, 500 cm-, zelo ugodno prodam. Martin Fink. Murska Sobota.
11868-10
Ford
dvofconski, ugodno prodam a K dam v najem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jtrtr«« pod »VojaSčina«.
11850-10
Beseda 1 Din davek 2 Din za ttfro ali dajanje na »lova 5 Din. Najmanjfr znesek 1? Din
Hranilno knjižico
od podeželskih posojilnic, x večjimi vlogami, kupim p»wtii ta-kojš njemu plačilu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Industrij« S. K.«	11851-16
Bančne vloge
kupujemo i® prodajamo naj-kuilantoej«. Naročila iz province iivršujemo naj©anes-Ijiveje. Za odgovor prosimo priložiti 8 Din v znamkah. Poslovni za vod. d. d. Zagreb, Praška »lica 6/n.
134-16
Ljuba Jurkovič:
MALA* > * l* KRALJICA * *• NOČI
(Ilustriraj V. Masi)
65
Ko so stopili na kraljevski oder, so se vžgale na nebu vse zvezde In se v krogu zvrstile mali kraljici Lili ©koli glave. Tedaj je kralj Libe IV. prebral pergamen: »V Imenu dobrih src otrok vsega sveta proglašam malo Lili za Kraljico noči. Vladala bo sanjam vseh otrsk in vseh živali na vtsoljnl zemeljski krogil, Oa bosta na svetu prava sreča in mir in da se bodo val narodi In vse živali ljubili in spoštovati med seboj!« Nato je položil Lilicl prelepo krono na glavo. Godba je še enkrat zaigrala himno, In vse občinstvo je pozdravjlalo novo kraljico.
6000 Dia posojila
iS6em prioti sigurnemu jamstva za 4 mesece. Obresti po dogovi/ru. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Visok« obresti«. 11823-16
Prodam
Beseda 1 Din. davek 2 Din m Utro aU dajanje n* slov« 8 Din Najmanjša znesek n Din
Umivalnik
i marmornato ploščo ta ir-calom ter m.iio po nixki ceni proda HOfler, VVoifova ulica 1/n	l;1856-6
Zedo poceni se oblečete
pri Preskerju
v Ljubljani, Sv. Petra ce-et» 81. 14.	133-6
Najcenejša kurjava
so «uii bukovi kratko rezani odpadki od žage. Dostavlja tradij na dom Ivan Šiška, tovarna parket. Metelkov« ulic« 4 — teile-fon 8244.	11828-6
Biljard
dobro ohranjen, po narodni ceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 11818-6
Ptičjo kletko
s !k»timi predali, proda Terček. Sv. Petra cesta 78 11844-6
Knjigovodinja
bilancietka, vešča korespondence, strojepisja, stenografije in vseh pisarniških del, išče službo za takoj ali pozneje. Gre tudi na deželo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Večletna praksa«.
10873-2
Samostojna
kuharica
ki »na fino kuhati, išče sluibo na deželi. Ponudbe na oglasni odd-elek Jutra pod šifro »Dežela«.
11848-2
Vrednote
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Srebrne krone staro zlato in srebro
kupuje rafiierija dragih kovin v Ljubljeni. Ilirska ulica štev. 36 — vhod iz Vidovda-nske ceste (pri gostilni Možina).	70
Kmetsko dekle
stara 18 let, bf «:a kot slu-ikiinja k mali obitelji, ali k otrokom. — Ponudbe prosi na naslov: Pavla Zit-ko. Zverimjak št. 3. pošta Brežice ob Savi. 11835-2
Dekle
srednjih let, vajeno kuhe. hišnih de! in vrta, išče službo. Naslov pove iog'as. oddelek »Jutra«. 1183?-?
Brivski pomočnik
dober delavec in bubi štu-ceT, ki govori slovensko, hrvatsko, nemško in madžarsko, išče mesto v boljšem salonu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
11871-2
Posest
Beseda 1 Dtn davek 2 Din zs ftlfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši Etiesek 11 On
Mlin in zemljišče
naprodaj v prometnem kraju v mestu. Ponudbe n« oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mlin«.	1.1344-20
Več stavbnih parcel
»elo ugodni legi v Sp. Šiški, med Celovško cesto in gorenjskim kolodvorom naprodaj. Poizve se v pisarni dr. F. Luckmanna v Ljubljani. Gradišče št. 4/1 13002-20
Več stavbnih parcel
v Vodmatu naprodaj. Plačljivo tudi i voznimi knjižicami. — Poizve se pri Oražmu na Selu pri Ljubljani.	11774-20
Enonadstroono hišo
solnčno, i lepim vrtom io sadon osni kom. ob banovinski cesti, s trg. lokalom, v prometnem kraju Slovenskih goric, zamenjam za trgovsko hišo v večjem trgu. — Vzrok zamene je osebno sovraštvo. Dopise na og'«6mi odde'ek »Jutra« pod šifro »Zlata ruda«.
11821-20
Več vagonov brez
za drogove ali Vince prodam. Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Breia«.	11850-6
Plinski štedilnik
frišo) takoj poceni prod« Zaje. Tavčarjev« ulica 5'TV 11865-6
Službe išče
Seseda SO para. davek 2 Din. za Slfro ali da-1anje naslova 3Din. NaJ-manjš meselc 15 Din
Kuharica
t dolgoletnimi »pričevali, iiče službo ia čez dan. — Breg 2/L	11845 2
»ARGUS«, Zagreb,
Boškovičeva ul. 6.
Trgovačka kuča n Zagrebu
veliku novogiadnju. trg. lokali, stanovi, poslovne pnostorije, auto garaže, moderni komfort, centralno loženje, lift, prodajem vrlo jeftino Hi m jen jam za manju kuču u Zagrebu.	(2381)
U Zagrebu kuču zam j enio bi za pnsjed sa žrelom šamom oko 600.000 v.re-dan — tirne, d« mi na-dop!«ti oko 500.000 Din, odnosno pireirzme dug.
(1292)
Novu kuču a Zagrebu, tro-katnu. sa 10 stanove po 2 »obe i komfort. 2 ma-nja stana, radiona, go-d. nosi 130.000 Din, prodajem ra 1,150.000 Din.
(2949)
Kuču n Zagrebu tik gav
ne pošte, sa kavanom, lokalima i stanovima — prodajen! 7<a 1.750.000.
(2997)
Za uložmce Prve hrvatske štedionice i Gra lske 5ted. prodajem d vije kuče u Zagrebu. Potrebno samo manji dio gotovine, ili prema sporazumu.
(11-2648)
U Zagrebu nedaleko kolodvora fdržavnogl kuča *a goetiionom. stanom, po-d rumom I mjestom za kuglanu. prodaje se za eca 320.000	(2143)
Za Din 220.000 novu kuču sa lokalom, nosi god. 42.000 Din. prodaje radi odlazka i« Zagreba.
1827-20	(29471
»ARGUS«, Zagreb,
Boškovičeva ul fi
r/
Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Lokal
primeren za skladišče ali delavnico, zelo ugiodno oddam. Poizve se v goetiini Novak na Rimski cesti 19.
1184-2-19
Lokal
v centru mesra z velikim Izložbenim oknom, oddam s 1. majem t. 1. v najem. Pojasnila v Gajevl 5/1., soba 128.
11698-19
Se9eda 1 Dtn davek 2 Din
za šifro ali dajanje na slova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Dobro idoč vinotoč
trafiko ali pekarno vzamem na račun. Dopisi pod: »Kavcije zmožna« na ogl. odd »Jutra«.
11711-17
Trgovino
M prometnem kraju oddam v najem trgovsko izobraženi o«>ebi. Potrebno cca »—30.000 Din. ostalo na obroke. Ponudbe na podružnico »Jut.ra« v Celju pod značko »Redka prilika«.	11470-17
Pozor!	Pozor!
Viriotoč
na prometnem kraju oddam pod telo ugodnimi pogoja na račun. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Kavcija 12.000«.
11838-17
Gostilno in mesarijo
dam v najem. Leži na naj-prometnejši točki v trgu dravske banovine, nekaj postaj od Maribora. Ugodni pogoji, eksistenca za-'amčena. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 11819-17
Izložbo
veliko ln svetlo v centru mesta, oddam s 1. majem t. 1. v najem. — Pojasnila v Gajevl 5/1.. soba št. 128. 11697-17
Stanovanje
Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajan te na slova 5 Din. Nalmanlši znesek 17 Din
Komfortno
stanovanje
3 sob, s kopalnico ln
drugjml pritiklinami oddam za Junij ali kasneje. Vodmat, ClglerJe-va 18.	11669-21
Dvosob. stanovanje
oddam z majem ali pozneje v Mostah, Pred>wičeva it. 9/1.	11857-21
Trisob. stanovanie
solnčno, v bližini banske uprave oddam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Udobno«.	11853-21
Stanovanje
opremljen" »obe in kuhin.ie takoj oddam mirni strank: brez otrok — Sp. 5:ška Mai gajev« 15. 11S54-21
Krasno stanovanie
5—6sobno v strogem cen trn mesta oddam Ponudbe na ogasnl oddelek Jutra pod značko »Komfortno«.
11852-21
Ivosob. stanovanie
s kopalnico in pnselsko sobo. v vili od-dim s 1. junijem mirni strank' brei otrok Naslov v ng'«snem ■v)de'kn »Jut-a«. nflfii ?1
Dvosob, stanovanie
komfortno, s pritiklinami oddam z majem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
11828-21
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami, solnčno in zračno, oddam e 1. majem v Levčevi ulici 11 — pred Ročno dolino. 11840-21
Stanovanje
sobe, kuhinje, kabinet« in viseh pritiklio, v visokem pritličju takoj oddam za 400 Din na Kodedjevem — Povšetova 87. 11817-21
Stanovanja
Beseda t Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek i? Din.
Sobo s kuhinjo
z električno razsvetljavo, iščem za takoj. Ponudbe na ogasni oddelek »Jutra« pod »Solnčno«. 11849-31/a
Sobo odda
Beseda 50 pat. davek 2 Din
za šifro ali dajunje na slova 3 Dir Nalmanlši ■nesek 13 Dtn
Sobo z 2 posteljama
elektriko ta posebnim vbodom, i ali brez oskrbe takoj odd« Lazar, Gradišče št. 17.	11846-23
Opremljeno sobo
lepo. solnčno in mirno, s posebnim vhodom, v bližini obrtne šol« oddam. — Gradaška ulica štev. 8.
11839 23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom takoj oddam Cest« v Rožno dolino 14/1.	11863-23
Dve veliki opremljeni sobi
oddam t II. nadstropju na Mestnem trgu Informacij« pri tvrdki Skaberne.
11860-33
rUr
B»seda 50 par, davek ? Din. za iifro ali dajanj« naslova 5 Din. Najmanjši znesek 12 Din.
Prazno sobico
iščem za takoj v bližini banske uprave Ponudbe na oglas, oddelek »Jut.ra« pod »Sobica 1. maj«. 11331-23/a
Gospod
išče opremljeno sobo s brano aH brez. Ponudbe na oglas, oddelek »Jut.ra« pod »Soiden 100«. 11867-23/a
82EHHI
Beseda 2 Din. davek 2L>il, za šifro ali dajanje na-•jjova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din.
Samostojen krojač
Ieli poročiti do 28 let ot«-ro šiviljo s koncesijo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Koncesi a«.
11855-26
Glasbila
Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Klavir
zna-mk« Schu-eighofer, dobro ohranjen, poceni prodam ali oddam v najem proti majhni najemnini. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	11836-36
Informacije
Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Privatne Informacije
strogo zaupne, zanealjiv«: življenj«, prejšnje življenje družb«, iimetek, zveze (za-konolom. nezvestoba) preiskuj«. nadzira ta spremlja po vseh krajih naše in tujih držav proti zajamčeni disk reci ji informativni zavod Hinko Glocke. Zagreb. Baruna JelaJič« 2/1. Oseb ni obiski ta pismena vpra šanja, absolutn« diskrecij«.
11416-31
Razno
Beseda I Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na
slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Telefon 2059
Premog Karbopaketo drva In koks
* V nudi
POGAČNIK
Bohoričeva ulica 5.
Kurja očesa
Najboljše sredstva pro«!
kurjim očesom »Olavšn«
j« DMt
Dotote t lekarnah, drogeri-jab »H na-avnost It tvornice tn glavnega skladišča 0irv«jte »e ponaredbl
M. Hrnjak
lekarnar — Slsak.
Premog drva in KARBO PAKETI
pri
IV. SCHUMI
Dolenjska cesta Telefon 29-51
tieseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najman,& znesek 17 Din.
Bernhardince
po 6 tednov star« proda Franc Lovš«, Tržaška cesta št. 47.	11779-27
Nemška doga
11 mesecev star« ps'>«, rjave barve i rodovnikom naprodaj. Ponudb« na naslov: Joie Vaši, Sv. Petr« cest« 44.	11870-27
Plise za volane v različnih gubah, speci-elni entel oblek, volan, šalov itd., azuri-ranje, entel vložkov in čipk, predtiska-
nje, vezenje monogramov, zaves, perila hitro, fino in poceni izvrši
Matek & Mikeš, Ljubljana
poleg hotela štrukelj.	120
VABILO na
Posojilnice v Trebnjem
ki bo v nedeljo 6. maja 1934 ob 9. wri dopoldne v zadružni pisarni.
DNEVNI RED
1.	Poročilo načelstva.
2.	Potrjenje račun, zaključka za 1. 1933.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	Slučajni predlogi zadružnikov.
3850
Načelstvo.
Čitafte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET"
■Br
Umrla nam je danes naša draga stara mati, gospa
VIKTORIJA NAHTIGAL
VDOVA GIMN. PROFESORJA
v visoki starosti 88 let.
Pogreb bo iz mrtvaške veže na Vidovdanski cesti 8 v sredo 25. t. m. ob 2. uri popoldne na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 23. aprila 1934.
Univ. prof. dr. RAJKO NAHTIGAL, sin, in vnuki Ka-rolina, Anton in Konstantin.	8959
V V- " , ,vi" .	i
Občima LjiiVjana Mestmr. po-grebnd zavod
Sporočamo žalostno vest, da je umrla danes predpoldne v 85. letu starosti gospa
Luciia (Duffe
bivša graščakinla na Rakovniku, posestnica v Ljubljani in vdova po stavbnem nadsvetniku
Pogreb bo v četrtek ob pol treh iz hiše žalosti na Karlovški cesti na pokupališče k Sv. Križu.
Maša zadušnica za blagopokojnico bo brana v petek, dne 27. aprila ob pol osmih v cerkvi Sv. Jakoba.
V Ljubljani, dne 24. aprila 1934.
3970
Žalujoči ostali
re ju i» navoru' liavljen Izdaja ca Konzorcij »Jutra« Adoll Kibnikai Narodno tiskarno a d. tol uskariiarja Prani Jezersen. La uiaerauu aej je odgovoreD Aioj2 Novak Vsi . i.jun iau.