Kriha: Medved. Cekinov oče je bil že navsezgodaj zjutraj na vrtu. V sami srajci in hlačaii je stal pred nizko hruško srseiiko in štel zrele sadeže na njej. Ena, dve, tri, štiri----------sedemnajst, osemnajst. ^Saperlot,* se je ustavil, ko je bil pri koucu, jže zopet se je ponoČi nekdo spruvjl nad nioje hruške. Dveh mi že zopet manjka, včcraj jih je bilo Šc dvajset na drevesu, dobro sem jili štel. Ampak hudimana, naj le dobim* predrznega taiu v roke! Fotem mu bodo diŠale vse drugačne hruške! In ujt*l ga boin, ni zlonika. da ga ne bi!« Cekinov oče je bil upokojen uradnik. Dolga leta je služii v mestu. ko pa so diu osiveli lasje, jc zaprosil za pokoj in se preselil v prijazno vasico na Gorenjskem. Sezidal si je majhiio hišico, okoli hišice pa si je uredil vrt, Ta vrt je bil prav majhen, Še vrt mu ni moci reči, lc vrtiček je bil, vendar pa je pomeuil za Cekinovega očeta vse. Vse njegovo veselje je bil ta vrt. Na njem si je zasadil vrsto uizkih pritlikavih sadnili tlreves in poslej je vse dni preŽivel le na tem vrtu, zalival, obrezoTal in suažil drevesca, da go mu bogato rodila. Med vsemi drcvesi pa mu je bila uaj-ljubša hruška srsenka, ki mu je letos prvič rodila. Vse poletje že jo je hodil oče srečen gledat, videl je. kako mu je pomladi cvctela, kako je cvetjc oclpalo in sc je začela plodnica debeliti, kako so polagoraa dozorevale hruške. postajale z vsakim clnem bolj rumene iu vabljive. \sak dan sproti jih je štel. Ko so začele zoreli, jih je bilo na drcvescu ravno pet in tl^ajset. ne ene veČ ne manj. Tedaj pa je nekega jutra, ko je prišel zopet na vrt in po stari navadi stel sadeŽe na drevesu. s strahom opazil, da mu manjka ene hTUŠke- Naj ju štel. kakor je hotcl, le štiri in dvajsei jih jc naštel. Pregledal in preiskal je tso travo pod drevescem daleč naokoli, pa o sočni hriaski ni bilo nikakega stcdu. Žalostno je zmajal z glavo in ni mogel razumeii, kam je prišla socna rumenka. Drugega dne pa mu je znova zmanjkaJo dveh hrušk in danes zjutraj zopet dveh. Zdaj Cekinov oce ni ntč več razmišljal iti nič veČ ni dvomil. Vedel je: iat se mu je naselil na vrt in mu krade njegove hruške. Skleuil jc. da ga mora ujeti, naj stane že, kar hoče. In kakor je sklenil, tako je sioril. Vso nasledajo uoc ni sel spat. Skcit v utici na vrtu je bdel ia čakal, kdaj se priplazi predrzni tat, ki inu odnaŠa hruške. Temuo je bilo, na nebu Še luna ni svetila, Ie zvezde so motne migljale. Kakor nalašč za tatu, ki se bo zanaŠal na tenio, da se bo lažje polastil tujega blaga. Oče Cekin je budno pazil. Ura je odbila že deseto, enajslo, zdaj je bila že polnoči in zdaj eno. Tatu pa odnikodcr. Očetu Cekinu so postale nocne ure dolge. Oči so mu lezle skupaj, boril se je proti spancu, pa vse ni nič pomagalo: žaspal je. Prestrašen je poskočil kvišku, ko se je zopet zbudil. Pomel si je oci, se razgledal okoli sebe iu se mahoma zavedel, zakaj je v tej nocni uri na vrtu. ^Sveti Bogl« je vzdihnil, *tatu čakam, pa zaspun.« Ozrl se je proti hruški in sapa mu je zastala. Sredi med vejaiui se je tesno stisnjena ob deblu držala prečudna pošast in se mastila z njegovimi hruškami, kakor se je bila Že vse te dni navadila. Očeta Cekina je prevzela groza. Rad bi se bil približal hruski, da bi bil vsaj razločil, katera žival se pase na njegovem sadju. toda bal se je. Če se žival prestraši in zdivja in se spravi 88 nailenj mesto na hruške? Le temno, kosmato senco je vidcl. Prav sam meclved je moral biti. Mahoma je bil pokonci in preko vrtne ograje. Na vso sapo je pritekel k soseclu Čevljarju in zaeel razbijati po vratih. *Sto zlomkov: kdo razgraja sedaj sredi noei,« se je oglasil od znotraj sosed čevljar. > Jaz, Cekin,« je še vcs brez sape hitel oče Cekin. »Andrej, ti, ki imaš puško, pridi mi na pomoČ. Na mojein vrtu se pase sam medved na hruskah.« illahaha,« se je znotraj smejal sosed Čevljar. *Seveda medved! Kje m ki se bo vzel. Bo pa že kakšna mačka.c »Moeka, kakopak. Zver je veČja ko tvoj pes.« 1N0, pa poglejmo,* je rekel čevljar, medtem ko se je že oblačil. Kmalu je bil poleg ocka Cekina. Čez ramo mu je visela stara pu.ška, edina, kiiv jih jc bilo na vasi, m zdaj ata pogumno stopala proti Cekinoveiora vrtu. Komaj sta bila poleg ograje, je pokazal očka Cekin s prstom na temno sfiico, ki se je vila ob hruŠki sršeuki. Zdaj tudi aosed čevljar ni več dvomil. sPri nioji veri,« je rekel, »prav imaš. Res je kakor medved. Toda inajhcn je, inladiČ bo Šc. Svojčas, ko sum bil Še v mestu, sem videl take v cirkusili. Zdi se mi, da nas gleda.. .< »Meniš, da je iz kakega cirkusa v mestu ušel in se je prav sem do iuis pritepel. Ta ciganska nadloga jih povsod vlaci s seboj. Kar ustreli ga.< Sosed čevljar je pogledal medveda, pogledal puško, pa mu je zmanj-kalo poguma. sVeš kaj,« je rekel očetu Cekinu, spozal)il sem, da v puski ni nabojev. 1'ojdiva na vas do JernejČkovcga Audrcja. Ni še dolgo temu, kar je prišel od vojakov. On ima naboje doma, dobro vem to, ia tudi .streljati zna.« \n sta se skupaj napravila na vas in zbudila iz spanja Jernejčkovega Andrcja. Ko jc zvedel, za kaj gre, je bil hitro na nogah in pripi-avlje«, da gre streljat medveda, zahtevol pa je, da so zbudili še Matijca, poljskega čuvaja. iu pa gospoda Koziiica, vaškega župana. $])a lx> vse v rcdu,« je rekel tovarišcnta, :in nas nihce ne bo mogel dolžiti krivih dejanj, ker hodimo s puŠko okoli.« Spravili so torej še Župana in nočnega čuvaja pokonci in vsi skupaj so se odpravili na pot, da gredo na grozno zver. Toda mati županja, ki je spala v isti sobi ko njen mož, je slišala grozno novico. Ni mogla vzdržati v postelji, urno se je oblekla in stekla k svoji sosedi in prijateljici f ikovi Miai, da ji pove io izredno uoviuo. Mina je prestraŠeno sklepaia roke m stekla do svoje prijateljice Žefe, da še ona ne bo prikrajšana za ta nenavadni prizor. Kmalu je bilo pol vasi pnkonci in vsi skupaj so se podali proti Cekinovemu vrtu, da vidijo, kako IhkIo vaški junaki ubili strasno zver, grozncga medveda. Tam pa so že stali naši možje. Ko pa je župan zagledal množico, ki sl jc bližala vitu, je naročil Čuvaju, naj zagradi prehod in nikogar ue pusti blizu. »Kes, pravi pravcati medved je na Cekinovem vrtn,* je govoril mno-Žici. »Res, da je le majhen medved, zato ni nič manj nevaren. Če se primeri, da pa Andrej ne bo na prvi hip zadel, labko zdivja in vas vse pomandra. Zalo rajši ne silite preblizu.« Ko je bilo tako vse pripravljeno, se je Jernejčev Andrej približul ograji, poklcknil na eno koleno, napel petelina in... čakal. Trenutek je bil slovesen. Vsem je zastala sapa. Grobna tišina je vladala vsenaokoli, slišal si Ie šum vetra. ki je nalahno pozibaval listje dreves. 89 In tedaj je prekinil ta strašni molk županov glas. »OgenjU ju po veljeval. Divji pok je odjeknil v gluho noč, za njim šc eden. Nckaj rjavega, kosmatega se je prevrnilo poleg hruške na tla. Toda na vrtu je ostalo vsc mirno, temua pošast je ležala na tleh' pod hruško iu se ni genila. Strah je trajal le nekaj sekund, vemlar pa jc do mozga pretresel vso vas. Potem pa so mahoma zagledali, kako je iz bližnje hise priiekel majhen otrok, preskočil ograjo, pograbfl raedveda, in ne menec se za vso muoŽico. ko veverica zbežal z njim preko ograje nazaj v sosedovo hišo. Vsa množica pa za njim. In tam se jim je razjas-nilo, kdo je bil tal. Sosedov sinček Miliec je silno ljubil hruške in ker ni vedel, kako bi drugače prišel do njih, si jc Jzriiislil to igro s svojim kosmatim medvedom, ki mn ga je bil o božičn princsel stTic iz mesta. Postavil ga je predse na drevo, sam pa je skrit za njim trgal Cekinove hruške. Zdaj pa je dobil avoje plačilo. Oce uiu je uastel drugačne hruške ua zadnjo plai. Sveto je obljubil, da ne bo nikoli več stikat po tujih vrtovih. Kakor bi se mu dusa poslavljala od telesa, je ihtel, zraveu pa tesno objemal svojega prestreljenega medveda. NaŠi junaki pa so se ponosni vračali na svoje domove. Medveda niso ujeli, Cekinovega tatu pa. Le Cekinovega očka je bilo na tihem nekoliko sram, da je zaradi majhnega desetletnega dečka in slamnatega medveda spravil sredi noči vso vas na noge in si ga »i upal sam prijeti, Fovedal pa tega ni nikomur.