Poštnina plačana v gotovini
r-
/
š
/
\
n
I
J
I
I «


r' I
PRIMORSKA
Leto III. — Štev. 16.
Ajdovščina, 19. aprila 1947
Ob znanju in izkušnjah, ki jih ima naše vrhovno vodstvo Komunistične partije Jugoslavije s Titom na čelu, z velikimi napori prenesti to znanje v široke množice, na graditelje nove družbe, s pospešenim vzgajanjem vse novih in novih kadrov, bo Partija nadalje izpolnjevala vlogo avantgarde.
Miha Marinko
Cena 4 jugolire — 8 metrolir.
Ob deseti obletnic5 ustanovitve Komunistične partije Slovenije
flOsnovanje Komunistične partije Slovenije
je utelešenje zamisli tovariša Tita
Govor lov. Mihe Marinka
Tovariši in tovarišicel
V noči od 17. na 18. april 193?. leia so se sestali delegati važnejših partijskih^ organizacij Slovenije v samotni kmečki hiši na strmem pobočju Plani-
ne nad Zagorjem. S tehnično-organiza-torne strani se ta
zgodovinski sestanek ne razlikuje od nešteto drugih ilegal-nih sestankov naših partijskih organi-zncij, ki so bile prisiljene delovati po strogih pravilih konspiracije, v globoki 'legalnosti. Toda ta sestanek se odlikuje po vsebini svojih odločitev, po Zgodovinskem političnem pomenu. V tej noči je bil izveden Ustanovni Kongres Komunistične partije Slovenije.
Kdor ne pozna objektivnih zako- 1 Uov družbenega razvoja, kakor jih podajata marksizem in leninizem, pa gleda z današnje perspektive nazaj na sklepe tega Kongresa, zlasti pa ko čita Proglas sam, ki ga je Kongresu predložil tov. Kardelj, takemu se bodo zdela ta njegova opozorila in napovedi Uaravnost preroška. Vzemimo samo Proglas, ki ga ob 10-letnici danes objavljamo. On najzgovornejše dokazu-Je, kako zmotno je mnenje, ki se je Pri neredkih naših aktivistih meha-uično vteplo v glavo, da se je osvo- 1 bodilna borba začela leta 1941, ki ne vidijo ali pozabljajo, kakšni predpogoji so morali biti ustvarjeni, da so v kritičnem času za svojo usodo naši narodi imeli Partijo, ki je bila sposobna, da jim pokaže pravo pot in jih Povede v odločilni boj. Samo nepoznavanje te predzgodovine priprav za osvobodilno borbo, nepoznavanje predvojne zgodovine Komunistične partije sume, nepoznavanje pogojev težke, krute šole, v kateri se je Partija že Pred vojno usposobila, da je mogla Postati sposoben iniciator, vodnik borbe naših narodov, more dovesti do luke zablode.
v Da bi odstranili te zablode, za osvežitev zgodovinskih dejstev, zlasti pa, da bi se od tega novi člani Partije kaj Uuučili, da se starejši člani ne bi odtujili lastnostim, v katerih so bili vzgojeni, da bo Partija v tem momentu in v bodoče
aruja v lem iiiouiemu ui sklh organizacij Slovenije, one izvira-
_________ uspehom vršila skrajno J° pretežno iz nacionalnih posebnosti,
‘ežke in odgovorne naloge, ki si jih je iz določenih objektivnih političnih po-zadala pred svojim ljudstvom, to je sebnosti, objektivnih glede na posebne glavni namen, ko ob tem jubileju v reakcionarne politične, tvorbe v Slove-tisku, predavanjih in v naši razstavi ! "'J'- Pfoti katerim se je morala boriti, evociramo nekaj iz zgodovine naše Razvoj partijskih organizacij Slove-Partije. Zbrali smo ta skromni način nije nosi v svoji osnovi pečat razvoja Proslavitve tO-letnice naše Partije, ker °.na ne potrebuje neke večje afirma-eije v OF in v našem političnem vse-
v*je v ur in v našem pomičnem vse' ljudskem državnem življenju. Za nje'
in stanja KP Jugoslavije.
Z osvajanjem marksizma-leninizma
delavskega ljudstva, v združevanju Vseh resničnih rodoljubov v enotno
v teoriji in praksi, zlasti pa z osvaja-
l svoje organizacije pri vseh narodih in
organiziranja, vodenja veličastne, ju- ekonomske politične posebr naske, dolge in končno zmagovite osvo- sebnosti družbene strukture v
tem oziru ima razvoj, in rast partijske organizacije Slovenije, zlasti _ pa po
Uosti, stvarne zasluge v prebujanju delavskega ljudstva, v združevanju Vseh resničnih rodoljubov v enotno Politično formacijo OF, oziroma Ljudske fronte Jugoslavije, dejstva priprav, organiziranja, vodenja veličastne, junaške, dolge in končno zmagovite osvo-l'wlilne vojne naših narodov. Za njeno firmaci jo govore dejstva, da je za osvoboditev naših narodov dalo življenje tisoče, desettisoče najboljših ljudi, ni jih je Partija vzgojila v svojih vrstah. Končno bo služilo v občo korist, če Partijo s te strani bliže spoznajo tudi vsi oni, ki sodelujejo v graditvi nove družbe, ker bo to samo v pomoč Partiji in celoti.
Moram takoj naglasiti: Ta počastitev desetletnice KP Slovenije se ne •nore oddvojiti iz celotne vloge . in Poukapolne zgodovine KP Jugoslavije. Zato se v svojem izvajanju ne bom omejeval samo na zgodovino partijske nrganizacije Slovenije, ker se to oddajati ne da, ker bi oddvajanje dalo slabo sliko. KP Slovenije je samo sestavni del monolitne celote, ki se imenuje KP Jugoslavije, ki je bila ustvarjalec in je danes subjektivno najmočnejši faktor edinstva naših narodov. Partijske organizacije Slovenije so se
1 1  * J *   	\ IVI
'nogic krepiti, razvijati in usposobiti, 'la odigrajo svojo avantgardno vlogo
tudi v slovenskem narodu, samo. v tem Jugoslovanskem partijskem okviru.
à
V kolikor obstajajo neke podrobne Poedinosti v rasti in razvijanju partij
I,a. -
Ustanovnem Kongresu svoje določene posebnosti.
Toda z osnovanjem KP Slovenije se z ničemer niso spremenila načela demokratičnega centralizma, marveč samo spopolnila zato, da je KP Jugoslavije mogla uspešneje izvršiti svojo nalogo.
To edinstvo volje in akcije, v katerem so bili komunisti Jugoslavije vzgajani — zlasti v zadnjem desetletju po posebni osebni zaslugi tov. Tita in njegovega enotnega Centralnega Ko-miteta, v politični modrosti tega vodstva, v moralni sili, ki je bila od njih prenešena na tisoče partijskih kadrov — je dalo posebno označbo razvoju osvobodilne borbe. Temu je pripisati popolno našo zmago z razliko od osvobodilnih gibanj drugih dežel.
faktor je bil dovolj trden tudi v mo-ralno-borbenem in organizacijskem pogledu, da se je mogel z uspehom lotiti izvršiti svojo zgodovinsko nalogo.
Brez pretiravanja moremo reči, da se je v tem odlikovala naša Partija pred mnogimi drugimi Partijami, ki niso bile dorasle, da bi se lotile in izvršile svojo glavno nalogo.
Imamo jasne dokaze, ki potrjujejo, da oborožene osvobodilne borbe in vstaje naših narodov v letu 1941 ne bi bilo, oziroma da bi eventualno spontano gibanje odpora bilo poraženo, ce ne bi v tem usodnem času bila že pripravljena KP Jugoslavije. Zreli objektivni pogoji bi šli mimo, če ne. bi bilo na mestu sposobnega subjektivnega faktorja — KP Jugoslavije, ki je imela jasno izdelano politično smer, razumljivo ljudstvu, dovolj povezano z osnovnimi množicami in uživajoč zaupanje ....rT'* «c ji sledile. Ta subjekt’v’'
So momenti, ko so v zgodovini možni skoki v razvoju, če so na mestu i subjektivni faktor i objektivni pogoji. V določeni meri sposobni subjektivni faktor more celo prispevati v pospešitvi dozorevanja objektivnih pogojev. Prav tako obratno, subjektivni faktor se hitreje usposablja v objektivnih povolj-nejših pogojih. Toda v tem usposabljanju, iskanju poti, ko je čas akcij, lahko zamudi, da prenehajo ti objektivni pogoji. Primerov v dokaz te trditve imamo dovolj po raznih deželah Evrope. Ne more se sicer primerjati mehanično, je mnogo faktorjev, ki otežujejo oziroma spreminjajo te pogoje, toda v osnovi to velja. Jasno je, da narodi Jugoslavije niso imeli povolj-nejših geografskih in drugih pogojev, kakor drugod. Pri nas je igralo izredno važno vlogo čustvo slovanske vzajemnosti, vera v iskreno zavezništvo Sovjetske Zveze in obstoj sposobnega subjektivnega faktorja, ki ga marsikje drugod ni bilo. Toda vzemimo drugi lažji primer samo pri nas doma, ki bo še jasneje osvetlil vlogo Partije. Leta 1918 po koncu prve svetovne vojne so bdi, kakor marsikod drugod, tudi pri nas povoljni pogoji, da se ljudstvo osvobodi izpod imperialističnega tutorstva in domačih pomagačev teh tutorjev. Množice so instinktivno čutile primeren moment za svojo osvoboditev in več ali manj tudi stopale v borbo. Toda ni bilo subjektivnega faktorja, ki bi bil v stanju stopiti na čelo te borbe, pokazati pravo pot, organizirati in voditi borbo. Zgodovina naše Partije kaže, kako dolga je bila doba, ki je bila potrebna, da se Komunistična partija usposobi za to svojo nalogo. Iz nadaljnjega.izvajanja bodo jasni dokazi za to trditev.
Želel bi, da bi iz celote, ki jo tu nodajam, bila ostrejše podčrtana dva •davna momenta, ki sta važna za uvo-' ma nakazani namen:
1.	Proces dozorevanja in izjasnje-vanja političnih strateško taktičnih ciljev borbe;
2.	proces moralnega prekaljevanja partijskih kadrov, organizatorska učvrstitev, disciplina in enotnost ob pravilnem uveljavljanju principov demokratičnega centralizma.
Da bi laže prikazali glavni primer, karakteristični za ta razvoj, za to do-zoritev Partije, da je postala sposoben tvoren faktor naše osvoboditve, je vendar potrebno nakazati poedina obdobja še pred Ustanovnim Kongresom, obdobja, ki sovpadajo z mednarodnim razvojem dogajanja po prvi imperialistični vojni, do prihoda Hitlerja na oblast. Izvzeto iz te celote si življenja naše Partije itak ni mogoče zamisliti.
Ta obdobja so: prva perioda revolucionarne krize kapitalizma od ruske revolucije do 1923—24;
druga je doba relativne stabilizacije kapitalizma do leta 1928—29;
tretja začenja z izbruhom splošne gospodarske krize leta 1928 in sovpada z vojaško diktaturo v Jugoslaviji, ki predstavlja nov mejnik tudi v zgodovini naše Partije;
četrta perioda delnega popuščanja, depresije v krizi kapitalističnega gospodarstva, sovpada s prihodom Hitlerja. na oblast, kar je vsililo bistveno preorientacijo v taktiki komunističnih Partij, pojačanje borb za enotnost delavskega razreda, za ustvarjanje antifašistične fronte.
Komunistična partiia Jugoslavije se [e porodila
v prvi povojni revolucionarni dobi
Dne 20. aprila 1919 se je vršil prvi tako zvani zediniteljni Kongres Partije, ki si je takrat še dala ime Socialistična stranka Jugoslavije (komunisti). Naslednje leto pa se je že vršil II. Kongres v Vukovaru, na katerem je bila grupa Živka Topaloviča izključena, ker ni hotela sprejeti pogojev za vstop v III. Internacionalo. Ta Kongres se prav za prav smatra kot prvi pravi kongres Partije, ko je odstranila iz svojih vrst prve tuje elemente, ki so na prejšnjem kongresu sodelovali iz špekulativnih razlogov, pod vtisom obče situacije, ki jo je povzročila Oktobrska revolucija in zlom Nemčije in Avstro-ogrske.
KP Jugoslavije se je porodila v prvi povojni revolucionarni dobi, ko so pod vtisom Oktobrske revolucije, madžarske ustaje, kakor v mnogih drugih deželah tudi pri nas široke delavske množice vzvalovale in šle v boj. Toda sovražne sile so se prej zbrale in organizirale, da so zatrle odporniška gibanja, preden se je subjektivni faktor usposobil in utrdil. Sovražnik je bil opozorjen na grozečo nevarnost in je podvzel vse sile, da prepreči dozorevanje in usposabljanje te avantgarde delavskega razreda, ker je II. Internacionala izdala delavski razred in šla v pomoč buržoaziji.
V tej dobi, ki jo označujemo s periodo revolucionarne krize kapitalizma do 1923—24, je tudi proletariat Jugoslavije s svojimi velikimi boji zapisal prve slavne strani svoje zgodovine: silne borbe v Črni gori in Bosni, ki so dobivale značaj narodne vstaje; makedonsko ljudstvo je poverilo največ svojega zaupanja v KP Jugoslavije, ki je v Makedoniji dobila največ poslancev pri volitvah za Konstituanto; v Srbiji, kjer je Svetozar Markovič pustil globoke sledove v ljudstvu, kjer je že pred vojno social-demokratska stranka bila pod precejšnjim vplivom Partije boljševikov in revolucionarnega gibanja v carski Rusiji — je zaradi teh okolnosti Komunistična Partija hitro krenila na revolucionarno pot in vodila velike borbe množic; v hr-vatskih vrstah revolucionarnih vstaj delavcev in kmetov, prav tako v Dalmaciji. V Sloveniji se enako hitro začenja ostra diferenciacija od izdajalskih voditeljev socialne demokracije, ki so se očitno trudili dušiti revolucionarno borbo proletariata. Vpliv sociab demokracije na delavstvo je po vsej Jugoslaviji naglo usahnil. Kakor po vsej Jugoslaviji so si tudi v Sloveniji
„1_lili Mi_il, _~ M4—il'...,, mr lr«4r***iri
večje pa število odpadnikov, je Partijo močno oslabilo. Toda dokler je revolucionarni val še trajal, je Partija kljub temu, da so od nje odpadli oni, ki so ob prvem udarcu reakcije stisnili rep, še uspela obdržati vezi s širokimi delavskimi množicami. Še je imela sindikate, s pomočjo katerih je nadaljevala. št.rajkovne akcije proti ofenzivi kapitalizma. Osnovana je bila »Neodvisna delavska stranka«, ki naj bi na-domestovaln politično masovno delo odslej ilegalne Komunistične partije.Toda v to stranko so se natepli tudi razni oportunisti in prvi renegati Partije, ki so z »Neodvisno delavsko stranko« skušali nadomestiti KP. To kolebanje in nesigurnost je močno hromila aktivnost in borbenost gibanja. Velikosrbska reakcija je iskala razne oblike, da si utrdi hegemonistično oblast, zato ji je bil tudi privlačen način, kako je bilo v Italiji zatrto revolucionarno gibanje. Italijanski fašizem je tudi v Jugoslaviji našel posnemalce v Orjuni.
Orjuna se je že leta 1924 ovenčala s svojo kontrarevolucionarno slavo, s svojimi terorističnimi nastopi proti revolucionarnemu delavstvu. — Toda spopad z delavsko mladino v Trbovljah, kamor so Orjunaši prišli izzivat in terorizirat je razkril prave namere Or-june, izzval srd delovnega ljudstva proti njej in preprečil nadaljnje ječanje tega, po svojem bistvu fašističnega gibanja. Ta dogodek je dobil velik odjek po vsej Jugoslaviji. Vendar je ta spopad poslednji od večjih delavskih akcij. Saj je že do sedaj vedno več štrajkov končalo z neuspehom. Z delno stabilizacijo kapitalizma in vpadanjem revolucionarne borbe v Evropi je pojemala tudi borbenost delavskega gibanja v Jugoslaviji.
Na tem primeru, ko se je na eni strani pokazala slabost Komunistične partije, ki ni imela jasnih leninskih perspektiv, ki ni bila čvrsta v moralno-političncm in organizacijskem pogledu, ker je imela mnogo sličnosti s social-demokratskimi parlamentarnimi strankami, ker ni imela sile, niti časa, da se zgradi v močno avantgardo Partije leninskega tipa — in ko je na drugi strani social - demokracija izvršila svojo sramotno vlogo izdajstva — v vsem tem se jasno kaže, kako je Partija zamudila priliko, dà izvrši svojo zgodovinsko vlogo. Po zakonu o zaščiti države, zlasti pa z delno stabilizacijo kapitalizma sc začenja težka
sledili štrajk za štrajkom, v katerih doba za KP Jugoslavije, težka zatega-
delavci zmagujejo. Ostrino teh borb označuje generalni štrajk železničarjev, ki so se jim pridruževali rudarji in druge stroke. Vladajoči krogi so bili zbegani, ker je pretil. splošen štrajk — Korošec je povzročil takrat prvo krvoprelitje na Zaloški cesti.
Tega silnega obsega borbenega poleta, zlasti pa, da je Komunistična partija pri volitvah v Konstituanto dobila 58 poslancev, so se velikosrbski vladajoči krogi s svojimi pripadniki, slovensko in hrvaško buržoazijo, prestrašili in se podvizali., kakor hitro so se za silo organizirali, da udarijo po Komunistični partiji. Ker je vse to revolucionarno gibanje v veliki meri imelo značaj spontanosti in ker Komunistična partija, šele rojena y borbah, ni bila preizkušena in dovolj utrjena, ^zato je razumljivo, da ni mogla vzdr.žati terorja Obznane in zakona, o zaščiti države, s katerim je bila vržena .izven i zakona. Veliko število aretiranih, še
delj, ker je bila prisiljena v ilegalnost, ker se je morala boriti z raznimi oportunističnimi strujami v lastnih vrstah in proti legal izmu renegatov v »Neodvisni delavski stranki,« zlasti |ia še zaradi prav tako relativnega zatišja razredne borbe. Poslej sledi dolga doba, ko se je Partija v precejšnji meri zaradi subjektivnih slabosti vse bolj oddvajala od delavskih množic.
Proglas vojaške diktature kralja Aleksandra je zatekel Partijo popolnoma nepripravljeno. V tej drugi in tretji dobi se je naša Partija odlikovala po svojem sektaštvu, s svojo močno oddvojenostjo od množic. Zaradi te svoje oddvojenosti je KP Jugoslavije imela veliko težav v prečiščevanju svojih načelnih pogledov, v borbi proti oportunizmu in tujim elementom, ki so se vgnezdili v njenih vrstah in celo v njenem vodstvu.
Nadaljevanje na 2. strani
KP Slovenije je samo sestavni del monolitne celote, ki se imenuje KP Jugoslavije, ki je bila ustvarjalec in je danes subjektivno najmočneiši faktor edinstva nalih narodov
Nadaljevanje s J. strani.
Sovražnik je delal z vso silo, da razedini njene vrste.
Osnovni borbeni elementi Partije niso našli poti do širokih ljudskih množic, niso našli pravilnega načina, da jih povedejo v borbo za tiste zahteve,. ki bi jih razumele. Deloma pa so bili zavestno pehanj v sektaštvo od tujih elementov v Partiji. Na drugi strani pa . je razkrojevalno deloval oportunistični legalizem ljudi, ki so si sicer nadeli ime komunistov, a ohranili v sebi vse neleninistično socialdemokratsko bistvo. Bilo je zaletavanja naprej ali zaostajanja za množicami. Neenotnost in frakcionaštvo, ki so . ga vnašali v Partijo tuji malomeščanski elementi in policijska agentura v Partiji, pa so razkroj še dopolnjevali. Divni borci, ki so ginevali pod policijskim terorjem in njeni najboljši člani, ki so prenašali ogromne žrtve in preganjanja, niso megli preprečiti izgubljanja zaupanja delavskih množic v Partijo. — Z neko izjemo poedinih lokalnih organizacij, med njimi tudi partijsko organizacijo Slovenije, kjer se začenja obnova organizacijskega povezovanja z letom 1932, začenja sistematičnejše širjenje vpliva partijske organizacije na široke množice po večini pokrajin Jugoslavije z letom 1934—35. V vodstvih Partij pa so trajale krize še do leta 1938.
Tak težaven proces prerajanja pa ni značilen samo za našo Partijo, marveč v veliki meri velja tudi za druge Partije. Ker je večji del Komunističnih partij nastal v prvi povojni revolucionarni dobi, ko so oficielni krogi II. Internacionale izdali interese delavskega razreda, ker so sejali oportunizem, bili absolutni zagovorniki buržoazne demokracije in zavestno razbijali in ovirali enotnost delavskega razreda, je razumljivo, da je Indi tisti del leve social-demokracije, iz katere so se snovale Komunistične partije, dolgo bolehal na večjem ali manjšem oportunizmu zaradi idejne hagaže oportunizma, ki so jo prenašali iz social-demokratskih v komunistične stranke.
Izkušnje iz poraza revolucij v Madžarski. Nemčiji in drugod, pojemanje revolucionarnega vala po zaslugi ko-laboracionizma social-demokracije z z buržoazijo so to konsolidacijo komunistične stranke na idejnih osnovah marksizma in leninizma še bolj imperativno narekovale.
Naši Partiji je posebne preglavice delalo osvajanje pravilnih pojmov le-ninistične-stalinske koncepcije nacionalnega vprašanja.
Takratni vodeči krogi Partije sami še zdaleka niso imeli prečiščenih teo-
retičnih pojmov o marksizmu in leni- | bilo izvršenih tudi namerno od tujih nizmu. V Partiji je prevladoval pro- | elementov v Partiji in celo nekaterih fesor beograjske univerze Sima Mar- agentov policije, ki so se vrinili v vod-kovič, keterega poglede, zlasti pogle- stvo. Četudi vseh napak ne moremo de o nacionalnem vprašanju poznamo pripisati tujim elementom v Partiji, je iz kritike tovariša Stalina samega dejstvo, da je partijsko vodstvo bilo leta 1924.	v inozemstvu še v času, ko se je za-
Toda za mnogo-nacionalno državo, 'čelo močno razvijati gibanje v državi, kakor je bila Jugoslavija, je teoretič- samo po sebi predstavljalo veliko ovino poznavanje nacionalnega vprašanja ro za pravilno ocenjevanje situacije predstavljalo imperativ za KP Jugo- na terenu.
slavijo in predpogoj za njeno uspesno ; Parola na bojkot občinskih volitev aktivnost v množicah. Toda trajalo je leta 1933 je delo bodisi tujih agentov dolgo časa, da je v Partiji prevladalo v Partijskem vodstvu ali sektaško na-pravilno stališče. Da navedem samo strojenih elementov, prav gotovo pa nekaj stvari v ilustracijo tega:	nesposobnost in nezmožnost pravilnega
Pod vplivom Sime Markoviča je v ! ocenjevanja situacije na terenu. Sled-vrhovih Partije dolgo prevladovalo nje- nje velja vsekakor za primer pri govo centralistično stališče, ki je v os- Jeftičevih volitvah leta 1955. Ob tej novnih posledicah bilo identično s sta- priliki je često menjanje direktiv po-1 iščem velikosrbske buržoazije. Sima vzročilo nezadovoljstvo in zmedo čla-Markovci so prodirali s svojo tezo cen- nov Partije na terenu. Pri teh parla-tralizma s tem, da centralizem odgo- Tnentarnjh volitvah, ko sta moč in vpliv varja principom proletarskega inter- - Partije že porasla, bi se moral izkazati nacionalizma in da bi federalizem po- vpliv Partije na množice. Toda v krat-menil ©slabljenje ali celo razbijanje ki dobi od nenadnega razpisa volitev enotnosti proletariata Jugoslavije. Po pa do kratko pred samimi volitvami je
Simi Markoviču je nacionalno vprašanje samo konkurenčni boj dveh bur-žoazij. Kajne, kako absurdno se nam danes zdi tako stališče! Toda ostanki nepojmovanja nacional. vprašanja ali nepravilnega apliciranja v dnevno politično akcijo so se v naši Partiji vlekli vse do leta 1934 odnosno 1937. Posledica tega je bila trajajoča izolacija delavskega razreda od kmečkih množic. Zaradi takih in sličnih zgrešenih koncepcij je v Partiji prevladovalo mnenje, ki je v svoji konsekvenci identificiralo kmečke množice, n. pr. Radičeve republikanske seljačke stranke in Slovenske ljudske stranke, z buržoaznim vodstvom teh strank. S tem je Partija praktično tolerirala antagonizem, ki ga je buržoazija in celo socialdemokracija gojila med delavci in kmeti. Zaradi tega je v momentu 6. januarske diktature, v momentu, ko je bilo treba dati skupen odpor, Partija ostala brez stikov s hrvaškimi kmečkimi množicami in delovnimi pripadniki drugih strank, ki so končno tudi padle pod udar vojaške diktature. Zaradi tega zmotnega stališča je pred 6. jan. diktaturo in po njenem popuščanju — ko je buržoazna dozdevna opozicija začela ustvarjati svojo tako zvano združeno opozicijo — bilo tem krogom olajšano predstavljati se za predstavnike kmetov in demokratičnih množic.
Kakšno je nasprotje s takratnim stališčem in stališčem, kakršno je izraženo v proglasu Ustanovnega Kongresa KP Slovenije, v proglasu KP Jugoslavije ob anšlusu Avstrije v marcu 1938 in vseh kasnejših publikacijah.
Ne le v nacionalnem vprašanju, temveč tudi v vprašanju enotnosti delavskega razreda dolgo časa dozoreva pravilno
stališče
Toda ni samo nacionalno vprašanje, | delavskih elementov pri tistih delav-
'	skih množicah, ki so bile še pod vpli-
vom social-demokratskega vodstva. Te grupe revolucionarne sindikalne opozicije so bile nova varianta nemogočih in brezuspešnih ilegalnih sindikatov.
Iz tega sektašenja se je Partija začela osvobajati šele po prihodu Hitlerja na oblast, ko je končno bila dana parola vstopa v Ursove sindikate in borba za sindikalno enotnost v borbenih osnovah. Ta preorientacija je hitro pokazala lepe plodove. Sindikati so začeli rasti, kakor je rastel tudi vpliv komunistov, ki so se uveljavljali na legalnih sindikalnih pozicijah. Za leto — dve je celo Pokrajinski odbor Urša za Hrvatsko prešel v roke komunistov in pristašev sindikalne enotnosti. Po Srbiji je večina sindikalnih podružnic in nekaj sindikalnih zvez prešlo na pozicije sindikalne enotnosti.
V Sloveniji je sindikat stavbinskih delavcev v kratkem prešel popolnoma pod vpliv Partije. Pozicije izdajalskih reformističnih voditeljev, ki so vztrajno razbijali delavsko enotnost, so bile sicer v Sloveniji močnejše, toda pristaši sindikalne in delavske enotnosti so se množili po vseh Ursovih sindikatih, pozicije Partije so se jačale, njen vpliv se je odražal v mnogih akcijah in borbah, katerih so se udeleževale široke plasti delavstva. Ta obseg se je še mnogo bolj povečal, ko je Partija pričela propagirati Ljudsko fronto. Nekaj pristašev je dobila tudi med socialističnimi funkcionarji. Do tega preokreta v sindikalni, kakor v vsej ostali politiki, je Partiji pomagala povečana nevarnost fašizma.
Prihod Hitlerja na oblast je v mednarodnem obsegu delavskega gibanja na splošno pomenil velik preokret v taktiki in s tem tudi zn našo Partijo. Poslej vse Partije, deloma že pod vtisom procesa Dimitrova v Leipzigu, zlasti pa po 13. Plenumu Izvršnega Komiteta Kominterne in na osnovi linije, ki jo je podal VII. Kongres KPJ 1. 1935, prehajajo na pozicijo borbe za sindikalno enotnost, za enotnost delavskega razreda, prehajajo na borbo za ustvarjanje široke antifašistične ljudske fronte.
Ideja Ljudske fronte je v Španiji in Franciji dobila efektivne oblike, ki se je na ta ali oni način, v večji ali manjši meri uveljavljala tudi drugo«!. V zvezi s pravilnim apliciranjem nacionalnega vprašanja, v politični akciji, je Ljudska fronta v Sloveniji, ob dejstvu, da so reformistični voditelji vztrajno sabotirali in odbijali delavsko enotnost, bila izvajana na razne druge načine, v raznih oblikah. Bilo je seveda še precej napak, ki so bile izvršene zaradi neznanja ali pa napačnih direktiv. Teh in drugih napak se-
ki je delalo tako veliko težav, da go Partija pravilno pojmuje in po njem pravilno angažira politične akcije kot pohod na odločilni boj. Tudi problem sindikatov, sindikalne enotnosti in politične enotnosti delavskega razreda je dolgo čakal na dozorevanje pravilnega stališča. Da ne govorimo o dobi pred 6. jan. «liktaturo, ko so obstajali reformistični sindikati in tako zvani nezavisni sindikati, ki so bili pod vplivom Komunistične partije odnosno »Nezavisne delavske stranke«, ko nihče ni postavljal resno sindikalne in delavske enotnosti. Vojaška diktatura je udarila z vso silo po »Neodvisnih sindikatih«, predala njihovo imovino in vse njihove sindikalne domove reformističnim voditeljem, ki so dobili izjemen privilegij, da obstajajo dalje, «ločim so bile vse druge meščanske stranke in formacije razpuščene. To konc«^ijo je avtokratski režim kralja Aleksandra dal reformistom iz strahu, da ne bo sam v stanju krotiti delavskega gibanja; zato je poveril svojim reformističnim lakajem, ki so dotlej, razen v Sloveniji, imeli prav neznaten vpliv na delavske množice, nalogo, da duše tlelavske akcije. To dejstvo je delalo zmedo v vodstvu Komunistične partije, da je v teh letih večkrat spreminjala svoje stališče. Ker je votlstvo Partije bilo v inozemstvu, ni moglo obvladati konkretne situacije na terenu, četudi bi imelo približno pravilno stališče. Povrh tega pa so partijske organizacije v teh prvih letih diktature bile docela razbite. Parkrat tudi vodstva Partije ni bilo. Toda po razpustu »Neotlvisnih sindikatov« je vodstvo Partije najprej dalo parolo snovanja ilegalnih sindikatov in se zoperstavljajo vstopu v Ursove sindikate.
V Sloveniji pa, kjer so bili »Neodvisni sindikati« že prej ukinjeni, je vodstvo zahtevalo izstopanje iz Ursovih sindikatov, kar je povzročilo še večje sektašenje, ne samo članov Partije, ampak tudi članov bivših »Neodvisnih sindikatov«. Rezultat tega je bil, da je ogromna večina delavcev ostala neorganiziranih in prepuščenih brezobzirnemu izkoriščanju, delavci Ursovih sindikatov pa prepuščeni vplivu izdajalskih social - «lemokratskih voditeljev. Skoraj se je pokazalo, tla je bila to velika napaka. To«ln v partijskem vo«lstvu, po umoru Djure Dja-koviča, pod vplivom tujih elementov, še ni bilo ljudi, ki bi znali dati pravo smer. Propagiranje tako zvane »revolucionarne sindikalne opozicije«, ki je nato sledilo, ni pomenilo neko bistveno napredovanje v tem pogledu. Ostalo je še naprej izoliranje komunistov in pristašev »Neodvisnih sindikatov« od drugih delavskih množic, izpostavljanje komunistov nnnovnemu terorju in onemogočenje afirmiranja najboljših
vodstvo Partije zapovrstjo izdalo štiri različne ilirektive, ki so zmedle komuniste na terenu.
Potlobno izigravanje aktivistov na terenu je bilo ob priliki volitev v Delavsko zbornico.
Pravilni občutek partijskih organizacij na terenu, da v vodstvu Partije ni vse v redu, je ustvarjalo med njimi mučno situacijo. Karakteristično pa je, da frakcijske borbe niso dobivale močnih korenin v partijskem članstvu na terenu, marveč so bile omejene pretežno na vodeče forume. V tem, da je vodstvo bilo vse do leta 1938 v inozemstvu, so bila ugodna tla za razpihovanje frakcijskih borb in trenj. Težki porazi, ki jih je Partija doživljala. občutek odgovornosti oziroma težnja za zvračanje odgovornosti od enega na ilrugega je povzročilo, da so tudi Partiji predani elementi bili zvabljeni v te frakcijske razprtije in bili pokvarjeni o«l zavestnih škodljivcev oziroma celo agentov policije. — Da so poedinci v vodstvu uspeli tako dolgo preprečevati, da bi se vodstvo Partije preneslo v državo, ne samo v začetku vojaške diktature, ko je bilo to še nekako opravičljivo, ker so bile partijske organizacije razbite, ampak tudi še potem, ko so organizacije bile obnovljene in je vpliv rasel, za tem se je krila zavestna namera nekih antipar-tijskih elementov in špijonov, zavirati konsolidacijo Partije, otežkočati, da bi ti agenti bili razkrinkani. Ta trenja so bila prenešena v Sremsko Mitrovico, od k<>der so posledice najdelj trajale.
To je samo nekaj momentov izmed onih, ki kažejo kako skrajno težka je bila doba naše Partije. Toda, kakorkoli so bile žrtve terorja in škoda tega stanja v Partiji ogromne, vendar so iz tega
ostali tudi pozitivni rezultati. Elementarna zavest o potrebi enotnosti Partije se je manifestirala skozi «vso to dobo. Zagrebška partijska organizacija, v kateri je deloval tovariš Tito, je že v takratnih najkritičnejših dneh razdraženih frakcijskih borb zastopala linijo, ki je bila od Kominterne v njenem odprtem pismu priznana kot pravilna. Tov. Titu, ki mu je bilo leta 1937-38 po razkrinkanju Gorkiča kot špijona poverjena funkcija vodstva Partije, gre glavna zasluga za konsolidacijo Partije, ki je od tedaj naprej hitro napredovala. Česar ni mogel izvršiti Djura Djakovič, sijajni in odločni voditelj Partije, ki je bil na IV. Kongresu leta 1928 postavljen za sekretarja, ki so ga pa frakcionaši in agenti v Partiji uspeli predati v roke policiji — kjer je bil zverinsko mučen in ubit — v tem je deset let kasneje uspel tovariš Tito. Ali se je torej čuditi, da je prav on postal nesporen voditelj narodne vstaje leta 1941! V tem je ena razjasnitev več za njegovo nesporno avtoriteto, za priljubljenost v Partiji in naših narodih.
To stanje v Partiji in teror pod katerim je Partija morala delovati je predstavljalo pogoje, da so se člani Partije vzgajali v požrtvovalnosti, vztrajnosti, pripravljeni na vse fizične žrtve na eni strani, na drugi pa v skrajni budnosti proti razrednemu sovražniku v strogi konspirativnosti. Ta težka zgodovina, bogata na velikih izkušnjah, je služila za osvajanje stroge principielnosti, budnosti proti vsakršnim političnim odklonom, budnosti proti vsem poizkusom rovarjenja in razbijanja enotnosti Partije. Edin-stvo volje in akcije se je uveljavilo kot osnovni lajtmotiv (vodilno načelo). Vsaka pokrajinska in lokalna partijska organizacija je sicer imela posebno obeležje v svojem razvoju, toda osnovna načela so veljala za vse. Izkušnje iz ene organizacije so bile prenesene v drugo. Napake in nesreče ene organizacije so prenašali s pridobivanjem izkušenj na druge. Uspehi ene organizacije so učili druge. Tovariši! Kdor ne pozna uveljavljenih običajev Partije, se mu bo čudno zdelo, da iznašamo vse te slabosti, ki bi po njegovem mogle slabiti ugled Partije. To je zares bila praksa vseh malomeščanskih in social-demokratskih strank, da o buržoaznih ne govorim, ki niso nikdar priznavala svojih napak, ampak so jih na vse mogoče načine skrivale in jih opravičevale. To je za njih bilo primerno. Toda naša Partija se uči na naukih Mar-xa, Lenina, Stalina. Samokritično spoznavanje napak in slabosti se je izkazalo kot eno od najmočnejših sredstev vzgoje naših kadrov. Ker se je učila poleg drugih tudi na lastnih napakah in svoji težki preteklosti, je naša Partija mogla postati to, kar danes je in izvršiti svojo nalogo v osvobodilni vojni. V naslednji etapi zgodovine naše Partije se je to pokazalo.
Pot ponovnega vzpona naše Partije
Da bo lažja predstava o poti ponovnega vzpona naše Partije, se je treba spomniti najosnovnejših političnih dogodkov od časa, ko je režim 6. jan. diktature začel slabeti — pa do časa prvega Ustanovnega Kongresa. Z oktroirano ustavo je formirano devet banovin, da bi zabrisali narodnostne meje.
Toda 1. 1932 so nosilci režima diktature spoznali, da ne morejo vzdržati brez neke množične opore. Social-demokrati s svojimi sindikati, niti Sokol, ki ga je režim skušal udinjati, niso mogli zadostovati. V sokolskih društvih se je zaradi te ga poizkusa — udinjati Sokola ciljem di ktature — začela močna opozicija. Režim Pere Živkoviča ki je še vztrajal na svojih geslih, da stranke niso potrebne, odnosno, da so škodljive centralizmu in njegovim fabulam o tro-edinem jugoslovanskem narodu — si je izmislil politično formacijo, ki v besedi ni nosila ime stranke tako zvano jugoslovansko radikalno kmečko demokracijo. Ta formacija je bila kmečka in demokratična samo v besedi. Za to formacijo so na stroške režima angažirali izmed starih strankarskih reakcionarjev tudi neke bivše renegate Komunistične partije, začeli na veliko organizirati nekakšno kmečko tvorbo in uganjati demagogijo. To je bil samo prehod k snovanju tako zvane jugoslovanske nacionalne stranke, s katero so se v Sloveniji angažirali Kramar, Pucelj in drugi.
Po prihodu Hitlerja na oblast, ko je reakcionarni režim v Franciji, ki je do tedaj bil tutor in tvorec Versajske Jugoslavije začel slabeti zaradi naraščajočega demokratičnega gibanja ljudskih množic, ko je bil pojačan zunanji pritisk Hitlerjeve Nemčije, se začenjajo tudi v vladajočih krogih Jugoslavije kolebanja in trenja, ki so imela za posledico umor kralja Aleksandra. Za tem pride režim Jevtiča, ki s svojevrstnim volilnim zakonom hoče sfabricirati in falsificirati javna mnenja v svojo korist.
Komunistična partija, zlasti v Sloveniji, si je v tem času že nekoliko opomogla. Za te volitve je razvijala živahno aktivnost, uporabljajoč razne legalne oblike. Ker so prihajale take protislovne direktive, ni mogla meriti svojih sil na volišču. Toda samo postavljanje kandidatur, zbiranje volivqih podpisov, je dalo povoljen rezultat v afirmaciji Komunistične partije v javnem življenju. Skoraj po volitvah, ko je bilo treba objaviti votivne rezultate, zamenjajo Jevtiča režim Stojadinovič, Korošec, Spaho. Da bi režim pridobil zase neko zaupanje, nastopi z obljubami o vračanju demokracije, o vračanju na strankarski sistem. V Sloveniji, kjer so do tega trenutka bili na oblasti Kramar in njegovi pristaši, se vračajo na oblast klerikalci. Komunistična partija poveča svojo aktivnost, organizira iniciativne odbore in izda proglas za snovanje tekozvane Enotne delavske
in drugih organizacijah. Začenja izdajati legalni list »Ljudska pravica« z namenom močnejšega vplivanja na kmečke množice. To je bil že prvi resnejši poizkus postavljanja nacionalnega vprašanja v ospredje.
Po zaslugi Partije je izlet Svobode v Celju predstavljal veličastno manifestacijo za sindikalno in Delavsko enotnost, celo več, 8000-glava množica je v povorkah in na zborovanju v Celju dala odkrito izraza svojim političnim čustvom. Komunisti smo tedaj bili sami presenečeni — množice so same začele vzklikati Stalinu, Komunistični partiji. To je bila nenadna eksplozija dolgo dušenih čustev, proti kateri sta bili policija in žandar-merija nemočni in nista upali intervenirati. Težko si je predstavljati, kaj je takrat pomenilo za nas, da smo po dolgih letih bili zopet enkrat gospodarji ulice, to je bil dan zmagoslavja za nas, utrditev vere v množice, ki je Komunistični partiji dala novega zagona.
Ne glede na to, da je banska uprava
začeli ponovno gonjo proti levičarjeffli češ da so sami oni krivi razpusta Svobode, se aktivnost Partije stopnjuje. V obljube režima o vračanju demokratičnih svoboščin komunisti niso imeli iluzij. To-palovičevi socialisti pa so bili razočarani, kjer jim je režim zavrnil snovanje njihove stranke pod demagoškim naslovom »Socialistična zveza delovnega ljudstva«, katere snovanje so na celjskem zborovanju že objavili. Partija pa kljub temu nadaljuje s svojimi legalnimi političnimi akcijami za Enotno Delavsko stranko, za kmečko delavsko gibanje itd.
V trboveljskih revirjih imamo že 1933. leta spontane akcije žena, ki so zasedle obrate in izvedle štrajk rudarjev. Isto se je ponovilo naslednje leto, ko so rudarji štrajkali na nov način, s tem, da so zasedli obrate in tako onemogočiji štrajkbreherje. Socialisti in neki levičarji so temu štrajku skušali sicer dati pasiven značaj gladovnega štrajka.
Stavkovno gibanje je 1935-36 leta doseglo okrog 25.000 delavcev v sami Sloveniji, takrat smo imeli popoln štrajk tekstilnih delavcev, v ostalih pokrajinah Jugoslavije pa je bil obseg štrajkov še večji. Ta vzpon raste tudi v naslednjem letu kljub temu, da je režim Stojadinoviča in Korošca začel s ponovnim nezaslišanim terorjem proti Komunistični partiji konec leta 1935 in skozi vse 1936 leto. Državljanska vojna v Španiji in zmagovanje Ljudske fronte v Franciji je dajalo močno vzpodbudo delovnim množicam tudi pri nas. Partija je organizirala mobilizacijo dobrovoljcev za Španijo, kamor jih je šlo čez 1200 in bi jih šlo še mnogo, mnogo več, če bi ne bilo tega nezaslišanega terorja in velikih provai partijskih organizacij.
Leto 1936 predstavlja zopet težak prelom v življenju in delu naše Partije. Po vsej Jugoslaviji je policiji uspelo odkriti večino partijskih organizacij, posledice te provale so bile velike: posledice na mukah in dolgoletnih obsodbah na tisoče komunistov, posledice, nič manj težke, pa so bile tudi v moralno političnem pogledu. Zopet se je vsejalo nezaupanje, sumničenje in obtožbe za krivce na teh provalah. Uspehi, doseženi od leta 1932 do 1936, so močno usahnili. Leta 1932 je namreč bilo postavljeno novo partijsko vodstvo. V tem vodstvu so bili razen špijona Gorkiča tudi pošteni, Partiji predani ljudje. To vodstvo je uspelo vsaj deloma obnoviti partijske organizacije ia sklicati koncem leta 1934 IV. Državno konferenco, na kateri je bil zopet izvoljen CK. Za naš današnji predmet je važno, da je bil na tej konferenci sprejet sklep o snovanju Komunistične partije Hrvatske in Komunistične partije Slovenije. Ker je bil Gorkič razkrinkan kot špijon šele leta 1937, je dokaj razumljivo, zakaj se mu ni hotelo, da bi prenesel vodstvo partije v državo. Namesto tega je bilo leta 1935 osnovano v Zagrebu organizacijsko vodstvo Partije takozvan »Zemaljski biro«. V tem Zemaljskem biroju pa so bili tudi slabiči, ki so ob aretaciji konec leta 1935 razkrili glavne pokrajinske partijske centre. Tudi partijska organizacija Slovenije, ki ima svojo kontinuiteto že od leta 1931-32 dalje, je bila leta 1936 hudo prizadeta. Ker so ceste provale bile povzročene od zgoraj, je bila posledica teh provai, da so tudi v Ljubljani oživele takrat separatistične tendence. K sreči se v zimi 1936-37 vrača iz inozemstva tov. Kardelj. On je v kratkem času s svojim delom odstranil izvor in najtežje posledice tega razdora in v glavnem vzpostavil enotnost artij-skega vodstva. Ostali so samo še posamezniki kot tuji nezdravi elementi, ki pa so bili pozneje odstranjeni. Kardelj je prišel z direktivo organizirati Ustanovni Kongres KP Slo enije. Tovariš Tito, ki je na četrti konferenci že prisostvoval in posebno podpiral misel snovanja KP Slovenije, Hrvatske, Makedonije, je zdaj vztrajal, da se izvedejo sklepi te konference vsaj za Slovenijo in Hrvatsko. — V Hrvatski je to tudi izpeljal, za naš kongres pa so vse politične in organiza-
razpustila vsa društva Svobode, ne glede I cijske priprave in sam proglas delo tova-na to, da so socialdemokratski voditelji I riša Kardelja.
Z Ustanovnim kongresom dobi naša Partila oznako edine narodne stranke v Sloveniji
S tem stopa naša Partija v novo obdobje. Ker je bila partijska organizacija Slovenije relativno najmanj prizadeta v primeri z drugimi pokrajinami in po zaslugi tov. Kardelja, je bila ta kratka kriza dokaj hitro prebredena in partijska organizacija Slovenije je začela prej svojo končno konsolidacijo, ki se je v drugih pokrajinah še zavlekla. Osnovanje Komunistične partije Slovenije je utelešenje zamisli tovariša Tita. Samo dejstvo proglasa KP Slovenije je močno odjeknilo med vsemi naprednejšimi elementi družabnega političnega življenja Slovenije. Pred tem se je namreč režim Stojadinovič—Korošec odločil osnovati jugoslovansko radikalno zajednico. Koroščevi pristaši so se z -stopom v to reakcionarno centralistično formacijo odrekli svojemu avtonomističnemu programu. Liberalci v JNS, klerikalci v JRZ, neke druge grupe pa so se udinjale Mačku kot njegove ekspoziture v Sloveniji. Tako je bila čisto utemeljena označba, ki jo je Komunistična partija dobila pri naprednejših demokratsko čutečih Slovencih, da je ona edina narodna stranka Slovenije.
Z vso upravičenostjo se trdi, «la je do konsolidacije KP Jiig«>siavije prišlo v skrajnem trenutku. Osnovanje KPS in KPH pa je močno pomagalo njeni afirmaciji. Stojadinovičev režim je vse bolj šel na roko
ta 1938, ko je bil že tovariš Tito sekretar, kaže po svoji vsebini, kako globoko se je zavedal nevarnosti, ki jo priključitev Avstrije pomeni za Jugo-slavij«). Proglas naslavlja goreč apel n« vse, ki sta jim pri srcu neo«lvisnost in svolmda naših narodov; ostro razkrin-kuje borznega špekulanta Stojadinovi-ča, ki je prodajal Jugoslavijo Nemčiji. Poziva na enotnost jugoslovanskih narodov, na njihovo usodno povezanost, poudarja neodložljivo potrebo mobilizacije obrambnih sil vseh narodov Jugoslavije brez razlike na narodnost, vero in politično prepričanje,
S tako linijo je Partija šla v vso širino.
Pri naslednjih Stojadinovičevih volitvah Partija ni forsirala svoje liste, da ne bi lajšala izglcdov Stojadinoviču, marveč se je borila vse povsod za to, da je postavljala svoje kandidate na listi združene opozicije. Pri tem pa so se še pokazale slabosti na Hrvatskem kjer so bili najboljši izgledi na uspehe kandidatov, ki jih je Partija že postavila, zlasti v Zagrebu in Dalmaciji. Določeni elemeifti v vtxlstvu iniciativnih otlborov za enotno delavsko stranko so še bili pod vplivom Mačka, pa so v zadnjem hipu umaknili kandidaturo, kar je izzvalo ogromno nezadovoljstvo širokih delovnih mas. V Sloveniji je Partija formirala Zvezo delavskega
nacistični peti koloni, ki je prodi- I ljudstva, ki jo je sama organizirala rala v vse špranje državnega aparata ie kljub vsemu terorju in pri
,1 n	. r» 1 1 '/t 2 *	- 1 _ 4 I f L- 11 / I S ki k I I 11	Isktwv	“
veda ni mogoče pripisati samo nežna- stranke. Svojo aktivnost pojačuie v sin-. nju in nesposobnosti. Mnogo napak je i diktatih v kulturnem društvu »Svoboda«!
od samega vrha navzdol. Zlasti naglo je šel ta proces razkrojevanja po ari-šlusu, po priključitvi Avstrije k Nemčiji.
Proglas KP Jugoslavije o«l marca le-
tisku dobila lepo število glasov. V trboveljskem okraju in Prekmurju, pa je pripisati samo falsifikatom režima dejstvo, da kandidati Partije ni-(Nadaljeoanje na 3. strani)

T S T O
(SPOMINI LESKOŠKA FRANCA-LUKE NA TITA. POPISAL L BRATKO)
. »Počakajva, da še pride moja žena,« je dejal tov. Leskošek. »Ona bo v mnogočem izpopolnila, česar se sam ne spominjam več.«
Bilo je na njegovem domu, pozno zvečer, ko je pravkar prispel iz ministrstva, ves razgiban in v delovnem Poletu, še v ritmu dela.
. Zena Mica je kmalu pritekla. To je ena tistih naših žen, ki je vsa dolga leta njegove ilegale, brezposelnosti, aretacij in preiskav v stari Jugoslaviji bila vedno ob strani svojemu možu, delovala kot kurirka in spremljevalka, delala v tehniki in povsod, kjer je mogla. Njegovi spomini na tov. Tita se izprepletajo z njenimi-
»Kdaj si se prvič srečal s tov. Titom?« sem vprašal. Luka se je zamislil, a žena je naglo odgovorila:
»To je bilo jeseni 1935. Prišel je na naš dom v Mostah.«
»Jaz ga do takrat nisem poznal,« je mirno nadaljeval Luka. Zato mu nisem mogel takoj zaupati. On je to takoj občutil. Preprosto in iskreno, kot partijec partijcu, mi je povedal yrsto zaupnih partijskih stvari. Dejal je tudi, da ga je napotil do mene tovariš Kardelj. Vse to in zlasti sam njegov nastop je kmalu razbil moje nezaupanje.
Nato se vežejo moji spomini na Tita na dolgo vrsto sestankov, partijskih konferenc in posvetovanj vse do Ista 1941. Tito je bil v zgodnji spomladi 193č. pri Sv Petru pod Sv. gorami: na tej konferenci nas je bilo tudi nekaj delegatov iz Slovenije, po večini Pa so bili iz drugih pokrajin. Leta 1938. je bila partijska konferenca nad Sv. Pavlom v Savinjski dolini; nato še istega leta nad Št. Lenartom nad Trbovljami. Tudi veliko partijsko posvetovanje za vso državo je bilo istega leta in to pod Šmarno goro. Leta 1940. je bila večja konferenca v \oglah nad Vinjem pri Lazah, konferenca »• Leskovcu pri Krškem in partijsko posvetovanje na Lisci. Na vseh teh konferencah je bil Tito. Na nekaterih so bili tudi Rankovič, Djilas, Milutinovič in drugi.«
Luka se je zamislil, ali še ni česa važnega pozabil. Medtem poseže žena vmes:
»In to povej, kako je Tito nosil kruh na konferenco pod Šmarno goro,«
Nasmehneta se. To je eden tistih veselih spominov na Tita in na dolga leta ilegalnosti Takih spominov ni malo kljub temu, da se je takrat odvijalo delo pod pogoji največje konspiracije, napornih poti na sestanke v odmaknjene hribovske predele, pre-čutih noči, aretacij, policijskih preiskav in šikan, bede in pomanjkanja. Tudi taki spomini govore o velikem zdravju, sili in veri v bodočnost.
»Takrat se je zgodilo takole: tovariš Tito na večer pred državnim posvetovanjem ni dobil pravočasno zveze. Mrak je bil vedno večji in kmalu se je popolnoma znočilo. Tito je bil v skrbeh. Zelo se je bal, da bi zaradi neke pomanjkljivosti v organizaciji ne prišel pravočasno na posvetovanje. In podal se je sam s samotnega mesta, kjer je čakal, proti hišam. Približal se je hiši. kjer so pred njo stali v temi neki ljudje Domneval je, ali ne bi utegnilo biti posvetovanje v tej hiši. Srečal je Očkinega brata, ki je iz kleti pravkar na iztegnjenih rokah nesel cel kup velikih belih štruc. Nista se poznala, a Titu je bilo ze precej jasno, da je prišel prav. Tito ga vpraša:
»Ali ni tu pri vas nocoj nekak razgovor«?
Srečata se pozorna pogleda z onim značilnim ognjem v očeh, ki je bil tako cest pri partijcih, kadar so se s Pomočjo javke prvič videli in spoznali. To je bil topel pozdrav novemu tovarišu in izraz veselja, da je javka uspela. Tito in Očkov brat nista bila dogovorjena za javko, a pogleda, kretnje in okoliščine so zgovorno govo-rile. Očkov brat je vzkliknil:
»Ali si ti tudi naš?«
Tito se je nasmehnil, vesel, da je sam našel na posvetovanje, a Očkov brat je že odločil:	.
»Na, nesi ta kruh v hišo!« In naloži mu svoje štruce, pokaže vrata in že izgine po drugih opravkih.
Tako je Tito prišel na partijsko posvetovanje pod Šmarno goro.«
»Št. Pavel, Št. Lenart, Vogle, Šmarna gora, Gorjuše, Leskovec, Lisca in
druga imena govore o tem, da je naša Partija v Sloveniji rasla neposredno pod Titovim vodstvom,« sem dejal.
»Da. In ves ta čas je bil Tito ilegalec. Poleg tega je v tem času imel konference in posvetovanja tudi na Hrvaškem, v Dalmaciji, v Srbiji in drugod. Povsod je gradil Partijo.«
»Kadar čitamo danes Titove govore, imamo občutek, da na vedno novih problemih in primerih iz življenja, opozarja stalno na isti, osnovni pra-vec. Prav gotovo so bile tudi v delu tovariša Tita misli, ki so bile v osnovi njegovih naporov?«
»Tito je stalno opozarjal na tri, štiri stvari: na boj za enostnost delavskega razreda, ojačenje in čistost partijske organizacije, nacionalno enotnost v boju proti zunanjemu imperializmu in velikosrbski hegemoniji. Na vseh konferencah, sestankih in posvetovanjih je govoril o tem.«
Luka se je zamislil.
»Da, vedno nas je Tito opozarjal na te stvari. Kolikšno važnost je on polagal na delavski razred! Stalno me je izpraševal o razvoju sindikalnega gibanja, govoril je, kolikšne važnosti je okrepitev sindikatov, kakšne važnosti je borba za kruh. Ko smo okrepljeni in obogateni odhajali s konference v Gorjušah, je na poti dejal: »Dobro je bilo, samo premalo je bilo delavcev!« Tako je Tito skrbel za delavstvo. Enotna fronta delavskega razreda, okrepitev Partije z delavskimi elementi, to je stalno, stalno poudarjal. Prav tako je stalno na vseh konferencah opozarjal na potrebe borbe za pridobitev širokih množic... Spomnim se, kako izostren čut je imel za doslednost v borbi proti frakcionai-i škim elementom v Partiji. Ko je Tito i zvedel, da je neki naš sicer dober to-! variš poslal razglednico s pozdravi ! nekim frakcionašem v Mitroviči, s ka-j terimi je bil prej na robiji, sem videl. ' kako je ta tovariš v Titovih očeh pa-j del. Videl je v tem nedoslednost v borbi za enotnost naše Partije.«
»Ker se je naša Partija tako oči-
čarski obleki in s smučmi — pripeljal v Ljubljano. Hotel je na vsak način izvesti, kar je bilo sklenjeno in v načrtu a zamujeno na Lisci.
Za Tita ni bilo poti, ki bi bila pretežka in predolga. Nikdar ni vprašal, kako daleč je, temveč vedno, kje je, da je imel orientacijo. Ni se bal truda, ne noči, ne dežja, glavno je bilo, da je izvršil svoje delo.«
»Kakšen je bil do kadrov?«
»Imel sem vedno občutek, da ne poznam tako dobrega poznavalca ljudi kot on. Na nekega človeka, ki je bil takrat še v Partiji, Tito ni dal prav nič. Pozneje se je izkazalo, da je ta človenk postal konfident. Odličen poznavalec ljudi — to je Tito. Vedno sem bil prepričan, da ga ni mogoče prevariti
»Zelo smo spoštovali tovariša Tita, skoraj bi rekla, da smo imeli rešpekt pred njim,« je posegla vmes Lukova žena. »Ko sem peljala tovariša Tita in Kardelja iz Št. Jakoba skozi Ihan na Vogle, se ponoči momentano nisem znašla. Vedela sem za smer in da smo na pravi poti, a terena se nisem spomnila. Malo me je zmedlo. Zelo sem se bala, kaj bo, če bosta sestanek za nudila zafadi mene. Šli smo naprej in za par ovinki sem spet vedela, kje smo. Tak kamen se mi je takrat odvalil od srca!«
»Napiši še to!« je dejal Luka, ko je ona končala. Oba sva čutila isto. Taka topla skrb in vestnost, pa spoštovanje do velikih ljudi delovnega ljudstva je prevevalo njeno pripovedovanje o Titu.
Zelo veliko je polagal na to, kako se je kdo zadržal na policiji ali pred sodiščem Ni vprašal samo, ali je izdal kaj ali ne, temveč — »Kako je branil interese delovnega ljudstva na sodišču?« Bile so pa različne faze in različni primeri naše taktike pred sodiščem. Včasih je bilo treba vse tajiti, še prej jasno nastopiti, pozneje braniti enotnost ljudstva in delavskega razreda, v skladu s spremembami naše taktike.
1940-41 je ponovno ilegalno izhajala v 10.000 izvodih.
»Mlada pota«, list mladine. »Neodvisnost«, »Delavski obzornik«, »Nova ljudska pravica«, »Delavski list«, »Glas delavca«, »Kmečka sloga«, »Slovenska zemlja«. »Za staro pravdo«, »Sobota«, »Tabor« itd. — In gotovo so še, ki pa se jih ne morem spomniti, da o revijah in o izkoriščanju drugega tiska niti ne govorim. Če se ne bi stalno borili s finančnimi težavami, bi tega bilo še mnogo več. Stalna plenitev listov je povzročila ogromno škodo. Finančne težave nam je v veliki meri povzročila tudi bolezen sektaštva. Premožnejših mecenov nismo imeli. Ves tisk se je vzdrževal le iz prispevkov siromakov delavcev, namščencev in kmetov.
Leto 1939 predstavlja za Partijo novo etapo. Partija je številčno rasla. Zavedati se moramo, da so v predvojni dobi bili mnogo težji pogoji za sprejem vanjo. Vpliv frakcionaštva. ki je bil prinašali iz Sremske Mitroviče, je usahnil. Vsi, ki so prihajali iz zapora z grupaškimi nastrojenji, so se ob žn vaimi aktivnosti Partije hitro zavedli svoje zmote.
Konec leta 1959 režim poostruje zakon o zaščiti države in pripravlja koncentracijske logorje. Da bi delitev oblasti Cvetkovič-Maček bila popolnejša, formira Maček svoj posebni logor v Le-poglavi, za druge pokrajine v Bileču. Toda trhlost režima je tolikšna, da je Partija pravočasno izvedela za te nakane. Zavedajoč se bližajočih se odločilnih dogodkov je z vsemi napori skušala obvarovati svoje dragocene kadre. V Sloveniji je naenkrat 30 ilegalcev, ki jih je policija iskala, da jih pošlje v logorje. To je predstavljalo prvi hip težak problem za Partijo, ne toliko za vprašanja, kako se bodo skrivali pred policijo, saj je imela dovolj široko oporo v množicah, bolj zaradi tega, kako jih bo vzdrževala. Toda, dobrodejne posledice skrivanja so se hitro pokazale: 30 novih poklicnih aktivistov, ki so vse svoje delo posvetili utrjevanju partij-
skih organizacij, širjenju njenega vpliva in razvijanju njenih akcij. Tudi finančno se je položaj boljšal, kljub temu, da je Partija imela ogromno stroškov za takratne razmere za ilegalce, za mnoge konference in tudi legalna združenja.
Partijske organizacije Jugoslavije so takrat stale pred V. državno konferenco. V mesecu marcu sp se izvršile vse konference od mestnih, okrožnih, pokrajinskih odnosno nacionalnih konferenc. Na vsaki od njih so bili voljeni delegati za višjo partijsko konferenco. tako da so bili vsi delegati za Državno konferenco voljeni delegati svojih organizacij. Na njo je poleg partijskega vodstva prišlo preko 100 delegatov. Če naglasimo, da se je vršila v samem Zagrebu in da kljub vsej čuječnosti policije ni bila odkrita in ni bilo nobene aretacije, potem si lahko približno predstavljamo, kako se je Partija usposobila in utrdila. Ob tej konferenci KP Jugoslavije je število članstva že ogromno naraslo. Toda po vplivu Partije, ki se je odražal bodisi skozi volitve, časopise, literaturo, organiziranost v strokovnih organizacijah, kulturnih in raznih drugih društvih in oblikah, skozi štrajke, akcije in demonstracije, po katerih so mase sledile Komunistični partiji, je to število članov predstavljalo ogromne ljudske množice.
Toda ne bi bilo pravilno meriti samo po merilu kvantitete. O njeni kvaliteti, to se pravi o njeni čvrstini, monolitnosti, o njeni politični zrelosti, zlasti pa o politični modrosti in sposobnosti njenega vodstva govore referati in sklepi te konference. Konferenca je podala jasno analizo situaci je _ in na; kazala pravilno perspektivo, p'odvzeti so bili vsi organizacijski in politični ukrepi, pravilno pot borhe proti grozeči nevarnosti, za priprave na tej poti, na neizogibno vojno, ki je bila že v teku. V ospredje je postavljala vprašanje obrambe, neodvisnosti in načina te borbe proti petokolonašem v vladi itd.
Življenjska sposobnost naše Partije se je pokazala v tragičnih dneh kapitulacije in okupacije naše dežele
j*	;
Judeževa domačija na Vojjlah nad Vinjem pri Lazah, ki so jo požgali Nemci. V tej hiši je bila partijska konferenca 1940. leta, ki se je je udeležil tudi tov. Tito.
«tila in tako borila za zaupanje množic, je bila sposobna pozneje prevzeti vodstvo v narodno osvobodilni borbi in zmagati.«
*
Kakšne značilnosti si opazil pri tovarišu Titu?
»Bil je človek hitrega dela. Hitro je spoznal situacijo in jo razumel, ni mu bilo treba mnogo pojasnjevati. Zelo pa se je trudil, da bi stvari drugim pojasnil. Toliko časa je pojasnjeval, da si razumel. Pri tem ni štedil s časom, predvsem ne pri teoretičnih stvareh.«
»V svojih načrtih je bil dosleden, precizen, realen. Kar koli si je postavil za nalogo — za to je storil vse, da bi jo izvedel. Nekoč, pozimi je bilo, smo imeli z njim dogovorjen sestanek na Lisci. Prišli smo tja po raznih poteh, a Tita ni bilo, ker je bil zadržan v Zagrebu. Mi smo se sami razšli Par dni nato pa je prišel Tito v Ljubljano k meni in podal ostro kritiko, zakaj nismo čakali... Morabi bi čakati. Četudi je bilo njemu kot ilegalcu zelo težko potovati, se je vendarle — v smu-
Njegova kritika naših napak je bila zelo ostra. Vendar je bila vedno taka, da si bil po njej okrepljen, bila ti je v veliko pomoč. Iz te kritike, pa naj je bila še tako ostra, je bilo vi; deti ljubezen in toplino. Pri njem ni bilo jeze ali sovraštva, temveč zgolj skrb za nego in vzgojo kadrov, želja, da bi se razvili. Značilna za Tita je velika ljubezen do kadrov in neprestana vzgoja kadrov. Kadar je podal kritiko mojega dela, me je na koncu prijateljsko vprašal:
»No Franc, da-li če sada biti do-bro.«
»Dobro če biti!« sem odgovoril. Čuti) sem na dnu ostre kritike njegovo človeško topimo.
Pri njem ni bilo protekcije za nikogar. Cenil je samo delo in predanost.
Zelo je upošteval avtokritiko. Cenil je iskrenost in sovražil pretvarjanje. Silno je gledal na čistost Partije, na partijnost, zahteval je predanost in samozatajevanje. Zato pa smo tudi uspeli v narodno - osvobodilni borbi, ker je on v nas visoko dvigal te odlike komunista.«
				
Nadaljevanje z 2. strani.
so bili izvoljeni. Prav tako je Partija že pred tem nastopila v občinskih volitvah, kjer je poleg nekaj izvoljenih županov v mnogih občinah dobila močne pozicije. Uspeh platforme Zveze delovnega ljudstva je zavzel velik obseg. Ta organizacija je izdala svoj proglas in program »Kaj hočemo«.
Partijo je razvijala močno narodno obrambno akcijo. V ta namen je bilo na njeno iniciativo izvoljenih mnogo narodno obrambnih akcij širom po Sloveniji. v katerih so se povezovali napredni elementi SLS, Sokola in drugi. Kot organ tega narodno obrambnega gibanju je na iniciativo Partije izšel v letu 1938 »Slovenski poročevalec«.
Za časa Miinchena, ko se je Chamberlain pogajal s Hitlerjem za Češko, se je po vsej Jugoslaviji, tudi v Sloveniji, razvilo močno gibanje solidarnosti in celo že tudi nabiranje prostovoljcev za obrambo češke. Partija je organizirala kampanjo narodno obrambnih taborov, ki so zavzeli velik obseg.
Skozi ves ta čas CK KP Jugoslavije
pod vodstvom tovariša Tita deluje vztrajno, da ozdravi Partijo posledic njene težke preteklosti. Naloga je bila skrajno naporna, ker je nova vojna trkala na vrata in so stari frakcionaši ovirali delo. S Titom so bili Kardelj, Rankovia, Djilas, Lola-Ribar prvi pionirji ponovne in končne konsolidacije Partije. To vodstvo je je bilo doraslo najtežji situaciji, ki je sledila.
Avgusta 1939 so se razbili poskusi Sovjetske zveze za ustvaritev obrambne koalicije proti Hitlerju. Sledi Hitlerjev napad na Poljsko — med vladajočimi krogi Jugoslavije dezorientacija. Da bi učvrstili pozicije in podaljšali svoje gospostvo, skrparijo sporazum Cvetkovič—Maček. Momentane dezorienta-cijc v zunanji politiki. Toda režim se še vedno vztrajno upira vsesplošni zahtevi narodov Jugoslavije o priznanju Sovjetske zveze in sklenitvi obrambnega pakta z njo.	.	•
Partija vodi borbo proti pehanju Jugoslavije v vojno za tuje imperialistične interese. Državni aparat je globoko izpodjeden od petokolonaških elemen-
tov, tudi vojska je ob delni mobilizaciji septembra 1939 že pokazala svojo nesposobnost.
Partija se je očistila svojih sektaških ostankov in se široko povezala z množicami. Končno je režim Cvetkovic-Maček prisiljen na pritisk množice priznati Sovjetsko zvezo in skleniti z njo skromno trgovinsko pogodbo. To je dalo novega silnega poleta množicam in njihovi veri v Sovjetsko zvezo. Partija je izdala ogromno literature za popularizacijo Sovjetske zveze, ki je šla v množice kot voda v pesek.
Društva »Prijateljev Sovjetske zveze«, ki so se že prej osnovala, dobivajo poslej ogromno veljavo in privlačnost. Za Sloevnijo moramo reči, da so ta društva predstavljala zarodek kasnejše OF.
Da nakažem samo približno, koliko je Partija poleg svoje ilegalne literature, časopisov, brošur in letakov izdala tudi legalne literature.
»Ljudska pravica« je kmalu potem, ko je začela izhajati, leta 1935 dosegla naklado 30.000 izvodov. V zimi od leta
Partija je vodila konsekventno borbo proti fašizmu in peti koloni. V ta namen je šla dosledno svojo pot. Iz samega proglasa Ustanovnega Kongresa so razvidne nekatere značilnosti za današnje čase, da se je namreč Partija z vso silo trudila, da kmete, pristaše Slovenske ljudske stranke in druge demokratične elemente odvrne^ s poti, po kateri sta jih vodila Korošec in Natlačen. To je pokazala tudi pri delu ob priliki Živkovičevih provokacij v Sloveniji. Daleč nazaj še datirajo razne oblike sodelovanja s krščanskimi socialisti in demokratičnimi elementi v SLS, prav tako z naprednimi Sokoli in drugimi grupacijami. Bilo je seveda tudi takih, ki so navidezno šli na sodelovanje, v resnici pa so imeli nasprotne svoje špekulantske interese in so kasneje tudi dokazali svojo reakcionarno bistvo.
V liniji obrambe v zadnjih časih in ob samem napadu na Jugoslavijo se je partijska organizacija mnogokje izkazala, na primer z dobrovoljsko akcijo v momentu mobilizacije. V vseh teh dejanjih je dokazano dosledno izvajanje njene politike. Zato je razumljivo, da je mogla premagati nezaupanje, v katerem so bili vzgojeni do tedaj mnogi, ki so poslej postali njeni iskreni in trdni zavezniki. Celo več, Partija je bila v stanju zgladiti nezaupanje med raznimi strujami, med pristaši raznih nazorov, ki bi brez nje sicer teže našli skupno pot OF.
Zbrati 18 političnih grup, kolikor jih je bilo v začetku snovanja OF, sta mogla samo tovariša Kardelj in Kidrič z njuno principialnostjo in vztrajnostjo. Njuno delo je politična osnova OF kakor je izražena v prvem proglasu OF, ki je bila objavljena v začetku maja po okupaciji.
Življenjska sposobnost partijske organizacije Slovenije kot celote se je pokazala v tragičnih dneh kapitulacije in okupacije naše zemlje. Partija je poslala ogromno večino svojih članov kot dobro-voljce v vojsko, zveza partijskih organizacij na terenu pa je bila po večini poverjena tovarišicam. V kratkem času po tem je, v takratnih pogojih popolne negotovosti zaradi okupacije, uspelo zopet povezati vse organizacije. Tega ni preprečila niti okupacija, niti okupacija Slovenije na tri dele. Značilno je, da se je tudi CK Jugoslavije sestal konec maja, oziroma v začetku junija s predstavniki iz vseh pokrajin Jugoslavije. Okupatorske meje in vojske tega niso mogle preprečiti.
In še en primer izmed mnogih hočem pokazati, ki dokazuje takratno organizacijsko sposobnost partijske organizacije Slovenije. V začetku junija 1941. leta je bila organizirana in izvedena konferenca KP Slovenije, na kateri so bile zastopane vse okrožne, odnosno okrajne partijske organizacije, ki so na njej razpravljale o vprašanju priprav na skorajšnji oboroženi boj.
Vse ogromno delo, ki ga je Partija odslej izvršila pri začetnem organiziranju oboroženega odpora in vodenja bojev od manjših in večjih sabotažnih akcij, manjših in večjih odredov, premaganja ogromnih fizičnih naporov, moralno-političnega kolebanja v časih, ko je mogla biti vsakemu samo smrt pred očmi — vse to je zmogla samo Partija, ki je že do te najtežje narodne preizkušnje napravila svojo preizkušnjo.
Nadaljnje vojne dobe ne bom obravnaval, ker delo Partije iz teh časov ni toliko neznano in ker sem si zastavil nalogo, da priliko desetletnice izkoristim za površen oris predvojne dobe.
Mnogi junaki, ki jih je vzgojila in dala Partija, kakor vsi oni, ki so sledili poti, na katero jih je pozvala Partija, Osvobodilna fronta in tovariš Tito, ki so dali življenje za osvoboditev svojega naroda zaslužijo, da se jih ob tej priliki spomnimo in počastimo: Ob zdaleka nepopolnem spisku smo ugotovili, da je nad 50 odstotkov članstva Partije izpred vojne dal življenje za našo osvoboditev«
Toneta Tomšiča, Staneta Žagarja, Šlandra, Zidanška. Gregorčiča itd. itd. je mogla dati samo trda predvojna šola Partije. Tisoči drugih so v osvobodilni vojni napravili svoj izpit preizkušnje.
Koliko pa je takih, ki so bili v vojni sprejeti v njene vrsre in kot taki dali življenje — tega ne bo nikdar mogoče ugotoviti.
H koncu bi si mogoče zastavili še tole vprašanje:
Ali pa bo tudi v novih prilikah po osvoboditvi, ko ne preti nevarnost ne za življenje, ne za mučenje na policiji, ne robija, zapor in preganjanje, vzgajala Partija take komuniste, kakršni so se vzgojili med vojno in pred vojno?
Ali ne obstoja nevarnost, da zdaj, ko ni več prilike za take življenjske preizkušnje, komunisti zapadejo v stare, gnile, malomeščanske navade?
Da, ta nevarnost obstaja. Tisti, ki si zamišlja gospodujoč položaj po vzorcu starih režimskih samozadovoljnih ošab-nežev, ki si zamišlja, da mu članstvo Partije daje pravico do sinekare, do lahkega življenja brez odgovornosti polnega dela, tisti, ki ne diha in ne živi s Partijo v gorečem stremljenju, izpolnjevati naloge Partije, ki ni buden čuvar doseženih pridobitev delovnega ljudstva, discipliniran, samokritičen in kritičen do vsega nezdravega in škodljivega za novo družbo — tisti je morda sicer član Partije, ker je ali prezgodaj ali pa po zmoti prišel vanjo — toda ni komunist. To mora šele postati, ali pa naj odpade.
Partija ima dovolj moralnih sil, znanja, sposobnosti in volje, da bo Ruvala in čistila svoje moralno-politične kvalitete, nadaljevala in še izpopolnjevala svojo staro šolo in svoje tradicije.
Naloge, ki so pred nami. so dovolj težke, da ne bodo dopustile uspavanja in pomehkuževanja (razvodnjavanja).
Če nimamo pred seboj razrednega sovražnika na oblasti z njegovo policijo, mučilišči in jetnišnicami, če nimamo pred seboj sovražnika na bojnem polju, imamo pa zato skoraj nič manj težko borbo za organizacijo našega novega družbenega življenja, novega gospodarstva, borbo za preobrazbo ljudi, borbo za socializem.
Ta borba zahteva vseh naših sil in sposobnosti. Ob znanju in izkušnjah, ki jih ima vrhovno vodstvo naše KP Jugoslavije s Titom na čelu, z velikimi napori prenesti to znanje na stotine in tisoče, v široke množice, na graditelje nove družbe, s pospešenim vzgajanjem, šolanjem vse novih in novih kadrov, bo Partija nadalje izpolnjevala svojo vlogo avantgarde. Kakor je bila težka ta šola v preteklosti, tako so tudi izkušnje bogate. Znati spoznavati in obvladovati našo specifično situacijo, njen specifični razvoj, brez mehaničnega prenašanja, toda upoštevati izkušnje od drugod, kar je znala naša Partija in kar nas je privedlo do teh uspehov, vse to nam bo pomagalo tudi naprej. Če je Partija Tita znala skovati bratstvo in enotnost naših narodov iz strašnih nasprotij, kakršna so vladala v stari Jugoslaviji, takšno bratstvo in enotnost, na katero se vsak od naših narodov čuti vezan, a obenem svoboden in enakopraven, če je ustvarjeno to čudo, bomo kos tudi najtežjim nalogam,
Evociranje zgodovine naše Partije ob njeni desetletnici naj služi vzgoji novih in novih kadrov, ki bodo dostojno nosili ime komunista. Predanost, požrtvovalnost, osebna skromnost, zavest kolektivne in osebne odgovornosti, discipline, samokritičnosti in kritičnost' to so bile lastnosti, ki jih je Komunistična partija vzgajala v svojih članih v predvojni dobi, za časa vojne, to bo eden od osnovnih pogojev naših uspehov tudi za bodoče.
Naj živi Komunistična partija Slovenije!
Naj živi KomnnMičnn "artija Jugosla-1 vije in naš voditelj Tito)
M A H ! F E S T
ustanovnega Longresa Kosnunsstične
parlife Slovenije
Delavci! Delovno ljudstvo ! Slovenci!
»žive naj vsi narodi,
ki hrepene dočakat dan,
ko, koder sonce hodi,
prepir iz sveta bo pregnan,
da rojak
prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak.«
Prešeren 1845. I.
Nad usodo našega stoletja mučenega in zatiranega slovenskega naroda, ki je pretrpel v svoji zgodovini vse, kar more pretrpeti majhen, nikoli svoboden narod, se grozeče kopičijo oblaki, ki jim ni primere v njegovi zgodovini.
Na kocko je postavljen njegov narodni obstoj v trenutku, ko je on sam — neoborožen in nesposoben za obrambo.
Mednarodni dogodki in položaj znotraj Jugoslavije se razvijajo v taki smeri, da brez vsakega pretiravanja lahko rečemo: slavenski narod v vsej svoji zgodovini ni bil ie nikdar v tako veliki nevarnosti, v kakršni je danes.
Združeni fašistični vojni hujskači s Hitlerjevo Nemčijo na čelu, ki jih veže skupen pohlep po tuji zemlji in skupna mržnja proti demokraciji, to je proti svobodi in ljudskim pravicam, pripravljajo človeštvu bolj strašno usodo od liste, ki jo je preživelo v »letih strahote* 1914 do 1918, da bi uresničili svoje osvojevalne cilje. Ti fašistični vojni hujskači hite, kajti oni vedo, da vsak dan, ki ga zamude. krepi pristaše miru i« povzroča nov dotok sil v protifašistično gibanje.
Slovenski narod je med tistimi narodi, ki jih ta osvajalna in vojna politika združenih vojnih hujskačev najbolj ogroža. Slovenija leži na križišču, kjer se sekajo poti na Balkan in od tod dalje na Bagdad, pot iz Srednje Evrope preko Trsta na Sredozemsko morje ter pot iz Italije v Podonavje. To jasno dokazuje njeno veliko važnost tako za Hitlerja kot za Mussolinija in nobenega dvoma ni, da je Slovenija ena tistih dežel, po kateri nameravajo fašistični roparji najprej stegniti svoje roke.
Svojih namenov fašizem ne more skriti. Ne le odkrite Hitlerjeve izjave v njegovi knjigi »Mein Kampf«, ne le sam duh fašizma, ki ne trpi obstoja majhnih narodov, temveč vsa notranja in zunanja politika Hitlerjeve Nemčije je dokaz, da se Hitler znova oprijemlje stare nemške imperialistične politike »Drang nach Osleru, katere ost se po eni strani obrača proti Sovjetski zvezi, ki jim je trn v peti, ker je na eni šestini zemeljske oble ustvarila svojim narodom srečno življenje, po drugi strani pa proti podonavskim in balkanskim narodom, ki naj bi postali »nemški most* za prodiranje nemških fašističnih osvajačev na Bližnji vzhod in v Azijo. Tako osvajalno politiko Hitlerjeve Nemčije dokazuje tudi vse pisanje nemškega tiska, ki razglaša Slovenijo za »sfero nemške kulture*, za »nemško kulturno ozemlje*, za deželo, »kjer žive Nemci*, a Slovence smatra ta lisk za »slovensko govoreče Nemce*. Propagandna karta »bodočega nemškega tretjega rajha*, ki jo izdaja nemško propagandno ministrstvo, obsega Slovenijo kot sestavni del lega »tretjega rajha*.
Nevarnost, ki preti slovenskemu narodu, se je posebno povečala z nemško-italijansko pogodbo. Z/veze med obema fašističnima priganjačema postajajo vedno tesnejše. Italijanski fašizem pa je stari zakleli sovražnik slovenskega naroda, ki si prizadeva popolnoma iztrebiti slovensko narodno manjšino v Italiji. Ista usoda čaka tudi ostale Slovence, ki bi pripadli pri poravnavanju medsebojnih računov med fašistično bratovščino nenasitnemu italijanskemu fašizmu. Italijanski fašizem se Sloveniji ne more odpovedali. Slovenija je za Italijo zveza s Srednjo Evropo in Podonavjem ter pol na Balkan, ona je zanj zaloga premoga in lesa, ki ju Italija nima v zadostni meri.
Zato pomeni nemško-italijonska zveza za slovenski narod strašno nevarnost, da ga bodo fašistični roparji vnovič razkosali. Jugoslovanski del, četudi sam zatiran, pa je danes matica slovenskega naroda, njegovo kulturno središče, iz katerega črpajo novih sil tudi Slovenci v Italiji in Avstriji. Ako bi se fašističnim osvajalcem posrečilo razkosati tudi ta del, tedaj hi bil to za ves narod udarec v srce. Razkosan, razbit bi tem laže podlegel nasilnim fašističnim raznarodovalnim metodam, ki po svoji brezobzirnosti in po svojem cinizmu nimajo primere v zgodovini
PRED TO NEVARNOSTJO JE DANES
SLOVENSKI NAROD POPOLNOMA NEZAVAROVAN
Vlada Stojadinovič-Korošec, ki stoji na krmilu Jugoslavije in ki ščiti velesrbsko nadvlado pred ljudskim nezadovoljstvom, ne le da ne more biti porok za zaščito slovenskega naroda, marveč je z vso svojo dosedanjo notranjo in zunanjo politiko podpirala največje sovražnike slovenskega naroda v njihovih pripravah za bodoča osvajanja. Jugoslovanski fašizem ni razbil. V lesni zvezi s Hitlerjevim fašizmom kuje nove naklepe proti ljudstvu in se pripravlja na ponovno osvojitev oblasti. Stojadinovič-Koroščeva vlada pušča svobodne roke fašizmu, najhujšemu sovražniku vseh narodov Jugoslavije.
Vlada dovoljuje JNS, da lahko mirno nadaljuje svoje razdiralno delo, ta vlada
stoj. S lem, da so voditelji uvlekli SLS v protiljudsko in protislovensko JRZ, so napravili velik greh pred slovenskim narodom. Ne v velesrbski JRZ, temveč v slovenskem protifašistič-nem in osvobodilnem ljudskem gibanjuinvnjegovihprvihvrslah je mesto SLS. Vodstvo SLS s dr. Korošcem na čelu je zato odgovorno pred vsem slovenskim ljudstvom, da v najtežjih časih izpostavlja slovenski narod popolnemu uničenju.
• * •
Slovenski narod se ne more razvijati brez demokratskih svoboščin, to je brez svobode združevanja in zborovanja, brez svobode tiska in govora. Volja ljudskih množic ne more priti do izraza brez svobodne, splošne, neposredne, enake in tajne votivne pravice. Treba je dokončno
nikov svobode narodov, to je Nemčije in Italije. Zato je dolžnost slehernega miroljubnega in svobodoljubnega človeka, vsake v resnici miroljubne države, da podpre osvobodilni boj španskega ljudstva. Zalo zahtevamo tako podporo tudi od Jugoslavije namesto klevetniške kampanje režimskih listov in režimske stranke proti junaškim narodom Španije.
Pod režimom velesrbske vlade, zlasti v njeni šestojanuarski in današnji obliki je bil slovenski narod gospodarsko strašno izmozgan. Produkti slovenskih delovnih sil so šli in še gredo v nenasitna žrela beograjskih bank, dočim je slovenski delavec, slovenski kmet in sploh slovenski delovni človek zapadel v neizrekljivo bedo in pomanjkanje. Zalo zahteva slovensko ljudstvo tako gospodarsko politiko, ki mu bo povrnila škodo, ki jo je pretrpel, tako gospodarsko politiko, ki bo slovenski
Delavci !
Delovno ljudstvo ! Slovenci !
« Žive naj vsi narodi, ki dan dočakat hrepene, da koder sonce hodi, ne bo pod njim sužnje glave ; da rojak, ' prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak. » PREŠEREN, 1845. I.
Nad usodo našega stoletja mučenega in zatiranega slovenskega naroda, ki je pretrpel v svoji zgodovini vse, kar more pretrpeti majhen, nikoli svoboden narod, se grozeče kopičijo oblaki, ki jim ni primere v njegovi zgodovini.
Na kocko je postavljen njegov narodni obstoj v trenutku, ko je on sam — radi razcepljenosti in neenotnosti —. neoborožen in nesposoben za obrambo.
Mednarodni dogodki in položaj znotraj Jugoslavije se razvijajo v taki smeri, da brez vsakega pretiravanje lahko rečemo : slovenski narod v vsej svoji zgodo--vini ni bil ie nikdar v tako veliki nevarnosti, v kakr-ini je danes.
Združeni fašistični vojni hujskači s Hitlerjevo Nemčijo na čelu, ki jih veže skupen pohlep po tuji zemlji in skupna mržnja proti demokraciji, to je proti svobodi in ljudskim pravicam, pripravljajo človeštvu bolj strašno usodo od tiste, ki jo je preživelo v « letih 'strahote » 1914-1918, da bi uresničili svoje osvojevalne cilje. Ti fašistični vojni hujskači hite. kajti oni vedo,
a
da vsak dan, ki ga zamude, krepi pristaše miru in povzroča nov dotok sil v protifašistično gibanje.
Slovenski narod je med tistimi narodi, ki jih ta osvajalna in vojna politika združenih vojnih huska-čev najbolj ogroža. Slovenija leži na križišču, kjer se sekajo pot na Balkan in odtod dalje na Bagdad, pot iz Srednje Evrope preko Trsta na Sredozemsko morje ter pot iz Italije v Podonavje. To jasno dokazuje njeno veliko važnost tako za Hitlerja kot za Mussolinija in nobenega dvoma ni, da je Slovenija ena tistih dežel, po kateri nameravajo fašistični roparji najprej stegniti svoje roke.
Svojih namenov fašizem ne more skriti. Ne le odkrite Hitlerjeve izjave v njegovi knjigi « Mein Kampf », ne le sam duh fašizma ki ne trpi obstoja majhnih narodov, temveč vsa notranja in zunanja politika Hitlerjeve Nemčije je dokaz, da se Hitler znova oprijemlje stare nemške imperijalistične politike « Drang nach Osten », katere ost se po eni strani obrača proti Sovjetski Zvezi, ki jim je trn v peti, ker je na 1/6 zemeljske oble ustvarila svojim narodom srečno življenje, po drugi strani pa proti podonavskim in balkanskim narodom, ki naj bi postali « nemški most > za prodiranje nemških fašističnih osvajačev na bližnji vzhod in v Azijo. Tako osvajalno politiko Hitlerjeve Nemčije dokazuje tudi vse pisanje nemškega tiska, ki razglaša Slovenijo za « sfero nemške kulture », za « nemško kulturno ozemlje », za deželo, « kjer žive Nemci », a Slovence smatra ta tisk za slovensko govoreče Nemce ». Propagandna karta « bodočega nemškega tretjega rajha », ki jo izdaja nemško propagandno ministrstvo, obsega Slovenijo kot sestavni del tega «tretjega rajha».
Nevarnosti, ki 'preti slovenskemu narodu, se je posebno povečala z nemško-italijansko pogodbo. Zveze med obema fašističnima priganjačema postajajo
3
Faksimile manifesta Ustanovnega Kongresa Komunistične partije Slovenije.
ščiti Ljotičeve bande, ki izzivajo delovno ljudstvo s svojimi demagoškimi shodi, na katerih se vežbajo za teroristične napade na mirno prebivalstvo po zgledu Hitlerjevih nacionalsocialistov. Ta vlada ne pozna cenzure za brošure Hodžerovih borba-šev, ki skrivajo svoj fašizem pod demokratskimi gesli, dočim preganja bojevnike za demokracijo in narodno svobodo ter zatira njihov lisk, prepoveduje njihove shode, razganja njihova društva, najsi so samo športna ali kulturna.
Prav tako je v zunanji politiki. Ta vlada ne samo da ne utrjuje zveze z narodi, ki hočejo miru, temveč prav obratno slabi zveze, ki so bile opora miru v Srednji Evropi, kot je to Mala Antanta, in na Balkanu, kot je to Balkanska zveza. Z najnovejšim paktom z Italijo se je Jugoslavija popolnoma priključila bloku fašističnih vojnih hujskačev in je še bolj podčrtala svoje sovraštvo do hajsilnejše trdnjave miru, do Sovjetske zveze, s katero noče navezati diplomatskih odnošajev. 650.000 Slovencev in Hrvatov v Primorju in Istri je s tem paktom popolnoma prepuščenih Mussoliniju in poitalijančenju.
0	0 m
Politika dr. Korošca kot predstavnika najmočnejše slovenske stranke v Stojadinovičevi vladi je nasprotna interesom slovenskega naroda. Dr. Korošec in vodstvo bivše SLS kljub ogromni nevarnosti, ki preti slovenskemu narodu, nadaljuje staro politiko slovenskih meščanskih strank, politiko izkoriščanja nasprotja med srbskimi in hrvatskimi strankami, politiko »jezička i tehtnici*, »politiko drobtinic*, ki ne slabi samo boja hrvatskega naroda za osvobojenje, temveč ovira tudi boj slovenskega ljudstva proti narodnemu zatiranju. Vodstvo SLS z dr. Korošcem na čelu iz-podkopuje s tem enotnost zatiranih narodov Jugoslavije v boju proti velesrbski nadvladi, proti režimu centralizma in velesrbskega terorja ter spravlja slovenski narod v nevarnost, da bo ostal popolnoma
odpraviti sramotne zakone šesto-januarskega voja ško-faši stične-ga režima in postaviti pred sodišče njihove očete. Nemudoma je treba odstraniti zakon o zaščiti države in osvobodili iz zaporov vse žrtve lega zakona do današnjega dne. Delavski razred se ne more boriti za izboljšanje svojega položaja brez svobode strokovnega delovanja in strokovnega organiziranja. Slovenski kmetje ne morejo izraziti svojih zahtev, če ne morejo svobodno odločevali v svojih demokratično izvoljenih Kmečkih zbornicah in drugih kmečkih ustanovah.
Bodočnost slovenskega naroda in njegov narodni obstoj bosta zagotovljena le v svobodni zvezi bratskih narodov Jugoslavije v obliki zvezne države. V to svrho je treba sklicati konslituanto, ki naj odloči o obliki bodočega sožitja narodov današnje Jugoslavije. Slovenski narod pa mora dobiti svoj lastni demokratično izvoljeni parlament. Treba je podpreti boj slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in drugod za svoje narodne pravice, kajti slovenski narod se ne more in ne sme odpovedati svojega starega cilja: ZDRU2ENE IN SVOBODNE SLOVENIJE.
Jamstvo mednarodnega miru in zaščita malih narodov, zlasti pa interesov slovenskega naroda, je v kolektivni obrambi vseh ogroženih narodov proti fašističnim vojnim hujskačem. Zato slovensko ljudstvo zahteva okrepitev vseh zvez z miroljubnimi in demokratičnimi državami. V prvi vrsti s Francijo, Malo Zvezo in Balkansko Zvezo. Ta zid miru pa ne bi bil popoln, če se mu ne pridruži še Sovjetska zveza, ki je najmočnejši steber miru in svobode narodov. Zato je skrajni čas, da uredi Jugoslavija s Sovjetsko zvezo diplomatske odnošaje. Tem idealom miru, demokracije in narodne svobode prinašajo v sedanjem trenutku na oltar ogromne žrtve narodi Španije, ki jih je v mirnem ustvarjalnem delu zahrbtno napadla sodrga fašističnih generalov, podprta od mednarod-
osamljen v svojem boju za narodni ob-nih fašističnih vojnih hujskačev in sovraž
narod gospodarsko osamosvojila ter zagotovila slovenskemu delovnemu ljudstvu človeka vredno življenje. Treba je prenehati s centralizacijo raznih fondov, izjemnimi davki za Slovenijo in demontažo slovenske industrije; treba je zmanjšali davke, treba je dati Sloveniji finančnih sredstev v sorazmerju s plačanimi davki; treba je zvišali plače in skrajšati delovni čas, izboljšati delovne pogoje in socialno zakonodajo. Izdati se mora nova uredba o minimalnih mezdah namesto današnje, ki strašno poslabšuje položaj delavstva; treba je urediti odplačevanje kmečkih dolgov z državno pomočjo na račun bogatih izkoriščevalcev; treba je priskrbeti kmetu poceni kredite, sanirali zadružništvo in ga dali v roke delovnim kmetom ter podpreti kmeta v njegovih vsakdanjih težavah. Prav tako se mora izboljšati položaj vseh ostalih ljudskih slojev, zlasti je treba zaščititi male trgovce in obrtnike pred brezobzirnim upropaščanjem s strani tujih in domačih velekapitalistov in kartelov. Slovenija je bila posebno zapostavljena pri izvrševanju javnih del, zalo propadajo naše ceste, železnice in vse druge javne naprave. Slovensko ljudstvo zahteva obnovo starih in graditev novih javnih naprav.
• • •
Najnaprednejši in najzavednejši duhovi v slovenskem ljudstvu spoznavajo, da je v teh težkih dnevih za slovenski narod samo ena pot: TREBA JE PRENEHATI S POLITIKANTSTVOM IN MEDSEBOJNIMI PREPIRI V DEMOKRATIČNIH VRSTAH, ZDRUŽITI SE MORAJO VSE SILE, KI JIM JE RES PRI SRCU USODA SLOVENSKEGA NARODA.
In slovensko ljudstvo je na lej poli že doseglo nekaj uspehov. Slovenski proletariat je dal prvi zgled. V velikih stavkovnih bojih se je borilo združeno delavstvo ne glede na politične razlike in je tej enotnosti dalo trajne oblike s spora-zumom treh strokovnih organizacij. Stavkovna gibanja so povezala proletariat z
demokratičnimi množicami delovnih kmetov, malih trgovcev in obrtnikov. Poleg tega so se združite tudi rasne demokratične skupine in skupno s proletariatom dosegle znatne uspehe.
* * •
Toda slovensko ljudstvo se zaveda, da je pri tako nevarnem nasprotniku vse to premalo in nezadostno. V prvi vrsti ie slabost obrambe slovenskih narodnih interesov v tem, da gibanje proti fašizmu in vojni, za ljudske svoboščine in mir, *e ni zajelo onih katoliških množic, ki s» danes v okviru slovenskega dela JRZ m v njenih gospodarskih, zadružnih, prosvetnih in športnih organizacijah. Te množice so demokratične in gredo ta svojimi voditelji zaradi njihovih nekdanjih narodno osvobodilnih, demokratičnih in socialnih gesel, ki jih ti voditelji še do danes niso preklicali. Te množice čedalje bolj odločno zahtevajo demokracijo, narodno svobodo, boj proti fašizmu in vojni. Te množice vedo, da so njihovi glavni sovražniki velesrbski fašizem, velesrbska nadvlada in oni tujčevi fašistični hlapci v Sloveniji — Kramar, Pucelj Ud. — ki se zbiraj0 pod okriljem skrahiranih šeslojanuarskih diktatorjev in se pripravljajo na nove zločine proti ljudstvu
Zato med temi množicami in med vsemi drugimi demokratičnimi silami slovenskega naroda ne more in ne sme bili nobenih pregrad in zaprek, ki bi ovirale združitev vsega svobodoljubnega slovenskega ljudstva v boju proti skupnemu sovražniku, skupnemu zatiranju in skupnemu izkoriščanju.
Sleherni borec za svobodo slovenskega naroda, a v prvi vrsti vsak komunist, spoštuje versko prepričanje svojega sobojevnika; kajti listi, ki v tem trenutku, gre za obstanek slovenskega naroda, seje s tem vprašanjem razdor med slovenskim ljudstvom, izdaja interese slovenskega naroda.
• * »
Slovenski delavski razred predstavlja tretjino slovenskega naroda, predstavlja njegov najbolj zavedni, najbolj napredni in najbolj organizirani del. Zalo nosi zgodovinsko odgovornost za bodočnost slovenskega naroda, kol mu je naš veliki pi*a' telj in voditelj I. Cankar zapustil kot oporoko:
Na meni, na mojih plečih, na plečih delavca — proletarca leži bodočnost slovenskega naroda, naroda — proletarca.
Nalogo, združiti vse sile slovenskega naroda proti naklepom fašizma, imajo predvsem slovenski delavci. Zalo se slovenski delavci ne bore enotno samo v boju za svoje vsakdanje zahteve potom akcijske in polne strokovne enotnosti, temveč hočejo nastopali enotno tudi na političnem področju. Is njihovih vrst samih se je dvignila zahteva, da je delavskemu razredu potrebna delavska stranka, ki hi združevala res vse delavstvo.
• • •
V svesti si velike nevarnosti, ki preti slovenskemu narodu, in zavedajoč se velike odgovornosti, ki leži na delavskem razredu za usodo slovenskega naroda, s° smatrali slovenski komunisti za potreono, da svoje organizacije preosnujejo n Komunistično partijo Slovenije, da bi s tem najjasneje podčrtali svojo pripravljenost borili se za to, da bi tudi slovenski narod svobodneje zadihal. Prvi, Ustanovni Kongres Komunistične partije Slovenije manifestira trdno voljo slovenskih komunistov, dati na razpolago svojemu ljudstvu vse svoje sile, ter izraža njihovo neomajno zvestobo slovenskemu narodu. S tem pa slovenski komunisti nikakor niso oslabili svoje povezanosti in čvrste enotnosti z bralskimi komunističnimi vrstami ostalih narodov Jugoslavije, temveč nasprotno, v boju proti skupnemu sovražniku se bodo te vezi še bolj okrepile.
Komunistična partija Slovenije, ki v svoji zgodovini pokaže lahko tako lep0 število največjih junakov v boju za svobodo vsega ljudstva, se bo ramo ob rami z vsemi demokratičnimi silami slovenskega naroda še z večjo odločnostjo borila-da se odbije nevarnost, ki mu preti s strani fašizma, in da se uresničijo demokratične težnje svobodoljubnega slovenskega ljudstva.
Zato v boj za rešitev slovenskega naroda!
Zato v boj za pobratenje slovenskega ljudstva!
Naj živi sloga slovenskega ljudstva!
Naj živi sloga in enotnost slovenskega delavstva!
Naj živi bratstvo narodo* Jugoslavije v boju za svobodo■
PRVI USTANOVNI KONGRES KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE, CENTRALNI KOMITET KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE-
Volitve v odbore OF v Idrijskem in Goriškem okraju
»Ne bomo varčevali naš h moči in našega truda za uresničenie petletnega ptana“
Iz pozdrava Lozic Izvršnemu odboru OF
Po volitvah v prvih štirih okrajih v Slovenskem Primorju je ljudstvo dne 13.
m. volilo v odbore Osvobodilne fron-Je še v poslednjih dveh okrajih: gorr-.. em in idrijskem. Na volitve se je naše jiudstvo temeljito pripravilo. Volivna “štopanja je obsegala predvsem globoko spoznavanje današnjih delovnih nalog, ki imajo en sam važen namen, namreč, seznaniti delovne množice z gospodarskim načrtom, a tu ne gre za golo spoznavanje kot tako, ampak osvojiti si treba globoko vsebino načrta in njegov končni cilj. Vsakega poedinca in nas vse, vse državljane čakajo odgovorne naloge, ki morajo biti izpolnjene, kajti uresničitev načrta pomeni obenem naše mvljenjsko vprašanje. M.ed najširše plašil delovnega ljudstva se je posejalo semel ki nam bo z delom sprovedeno v resnico, rodilo popolno gospodarsko neodvisnost naše ljudske republike. To nalogo, spoznavati pravo bistvo načrta, so izpolnili predvolivni sestanki, ki jih le imela vsaka vas po več v času priprav za volitve. Diskusije, ki jih je vodilo ljudstvo so potrdile visoko zavest 'n pripravljenost naših množic, bile so stvarne in radi tega plodne. S teh sestankov se je odposlalo nešteto resolucij naslovljenih na Izvršni odbor Osvobodilne fronte, v katerih je ljudstvo izrazilo svoje neizmerno zaupanje v vodstvo Osvobodilne fronte. Vasi so dale svoje prve delovne obveze in s tem pokazale, da se že vključujemo v gospodarski načrt in da smo odločno pripravljeni načrt zagotoviti. Te s težko delovno roko pisane resolucije in obveze nam jasno povedo, da smo pripravljeni Za delo, da bomo prav z delom, z ustvar-janjem in predanostjo skupno z ostalimi državljani naše mlade ljudske države Zgradili socialistično domovino. Priprav-tjeni smo, da pod vodstvom Osvobodil-fronte — kot organizatorja vseh naših zmag zagotovimo veliko bodočnost. Odločen korak k temu cilju so volitve v odbore Osvobodilne fronte.
Prebivalstvo vasi Seniški breg na Gr-garskem piše v svoji resoluciji IOOF takole: V petletnem planu bomo izvedli v letu 1947 popolno elektrifikacijo vasi, oddali bomo 10.000 kg češenj, 50.000 kg
Na svojih masovnih sestankih je ljudstvo pripravljalo, sestavljalo in sprejemalo kandidatne liste. Pri izbiri kandidatov je spet pokazalo svojo politično zrelost in ponovno potrdilo, da se dobro zaveda, kakšne odbore in kakšne voditelje potrebuje danes OF.
Svoj višek so dosegle priprave na volitve na dan in predvečer volitev. Kamor si prišel, povsod je mladina pridno čistila vas, pripravljala slavoloke, napise, transparente, žene so krasile volišča, volilne komisije pregledovale svoje delo za boljšo tehnično izvedbo, pionirji so krasili domove, prav vsak je hotel s svojim delom doprinesti k čim svečanejše-mu licu vasi. Tako je že dan pred volitvami opozarjal na bližajoči se praznik. Vse te zunanje priprave pa so se vršile s takim veseljem in dobro voljo, da si že v tem videl vso prisrčnost ljubezni do OF.
V Ročinju na Kanalskem je po končanem delu v vasi dejal star očanec: »No, tako lepa pa ni bila naša vas že dolgo let.« Na večer so se začele zbirati skupine po vaških trgih, zapela je harmonika, začulo se je petje od vseh strani, zagoreli so kresovi po vseh gričih in vsa Goriška je bila eno samo morje plamenov in luči. Vse te luči so bile kot spomin na nekdanje partizanske čase, na nekdanje borbe naših brigad in na končni zmagoviti pohod, kr ga je vodila OF. Bile pa so obenem tudi vzpodbuda za novo delo. Po večjih krajih so pripravili velike kresove sredi vasi in plesali narodne plese okrog njih.
Dan volitev — 13. april — je že s svojim lepim sončnim vremenom dal prazničnemu razpoloženju še večji poudarek. Volivci so od vsepovsod trumoma prihajali na volišča. Prihajali so največ v skupinah z godbo in z zastavami. Poročila o izidih volitev v idrijskem okraju so vsebovala vso svežino močne Ljudske volje. Že na vse zgodaj so se prebudile grape in oživele vasi. Veliko število vasi je pričelo voliti že v prvih jutranjih urah, da bi v tekmovanju čim prej pokazale svoje zaupanje v Osvobodilno fronto. V Črnem vrhu so pričeli volitve že ob enih ponoči in že zgodaj zaključili s stoodstotno udeležbo. Z raztrese-
Pred volitvami so v Ajdovščini na množičnem zborovanju zahtevali priključitev Slovenske Koroške
rušk, 150.000 kg jabolk, v Nabavno-rodajno zadrugo bomo oddali 350 kg lasla; v prvem letu bomo popravili vse oti in vodovod; v petih letih bomo na-adili 4500 sadnih dreves, ter 15.000 trt, ivinorejo bomo dvignili za 5%, posta-ili bomo kmečko produktivno zadrugo, ’oleg tega se obvezujemo načrtnega štu-ija, da nam bo izvedba plana lažja. V irgarju so se obvezali napraviti sadjar-ko drevesnico, v Budanjah bodo posta-ili Ljudski dom, pred katerim bodo od-rili spomenik padlim borcem in talcem, ‘Stanovili živinorejsko zavarovalnico, v ;epovanu načrtno obnovili več porušenih 'š, dvignili proizvodnjo mizarskih iz-elkov za 100%. Solkan bo organiziral Sočno nabavno prodajno zadrugo, pojavil sedanjo klavnico, da bo odgovarja večjim potrebam, organiziral redno 'Oslovanje apnenice s tremi pečmi, da 'o dnevno producirala 30 ton apna, azširil delovanje zadruge mizarskih 'hrtnikov ter nabavil v ta namen še Iva potrebna stroja itd. itd. Po vseh va-ch so se obvezali res obdelati najmanj-1 košček zemlje. Še in še bi lahko nadevali razne obveze posameznih vasi, ki e zavedajo pomena svojega dela v okvi-U petletnega načrta. Pripravljenost na ®žkoče in delo izražajo prebivalci vasi -ozice, ko zaključujejo v svojem pozdra-'u na IOOF z besedami: »Ne bomo šte-lili naših moči in našega truda za ures-hčenje petletnega plana in za dosego ‘Stih ciljev, katere je postavil pred nas l&š ljubljeni vodja maršal Tito!«
Vse vasi je zajel duh tekmovanja, tdo bo storil več in boljše za utrditev Uše politične organizacije, in število va->i, ki so napovedale druga drugi tekmovanje, se je dnevno večalo. Vas Črniče ie napovedala tekmovanje vsem vasem Soriškega okraja, Solkan je napovedal Krombergu in Vrtojbi, Morsko in Gore-aia vas Kanalu, vas Podlešče je tckmo-z vasio Marcinje itd.
nih naselij so prihajali prebivalci veseli in najpiojani. Zbirali so se v sprevode in skupine, pojoč pesmi. Ozemlje je pri-rodno močno razsekano in razbrazdano, vendar so požrtvovalni kurirji razigrani prinašali na center poročila iz volišč. Kot nekdaj so premagovali na svoji poti težke vzpone, preskakovali jarke in njih vesti so potrjevale veličino dneva, ko je ljudstvo volilo svoje najboljše in najbolj predane ljudi. Vasi, kot tudi sama Idrija, so bile praznične; v zelenju in v zastavah. V rudarsko gadje gnezdo se je uprlo mlado sonce. Rudarji, ki dan na dan z mišičastimi rokami kopljejo rudo, vsi oznojeni in žarečih oči, so potrdili svojn delovne napore s tem, da so stoodstotno oddali glasove za Osvobodilno
fronto. Ljudstvo okraja je s povprečno udeležbo 99.7 odstotkov pokazalo, da stoji v prvi liniji boja za gospodarsko neodvisnost s tolikimi žrtvami ustvarjene svobodne Titove Jugoslavije.
Osvobodilna fronta pa je zabeležila prav v volivni kampanji v idrijskem okraju še posebno zmago. Število članstva se je dvignilo za 16 odstotkov, kar pomeni, da so vsi pošteni ljudje, razen poedinih protiljudskih elementov, člani Osvobodilne fronte in je izid volitev resnično prava ljudska volja.
Najrazličnejši prizori, ko so prihajali najstarejši volivci od blizu in od daleč na volišča, so dali prazniku še svečanej-ši pomen. V Ročinj na Kanalskem je prišel na volišče tudi 881eten možak z belo zastavo v rokah, ves ponosen in vesel, da lahko svobodno voli. V krajih cone A je bilo pri vseh volivcih čutiti navdušenje in soroščenost, da lahko svobodno izražajo svoja čustva prav v času, ko z vso nestrpnostjo pričakujejo priključitve k Jugoslaviji, za katero so se morali boriti še pod ZVU. V smislu tekmovanja so se vasi kosale, katera bo tudi tehnično izvedla najbolje in najhitreje svoje volitve. Že v zgodnjih urah so prihajala neprestano poročila o 100% udeležbi vasi. Kurirji so vsake pol ure točno pošiljali poročila o poteku volitev. Mladina se je pri tem izredno izkazala z vztrajnostjo in požrtvovalnostjo. V Grgarju niso imeli prevoznih sredstev in so večinoma peš prinašali poročila, iz Grgarja pa je mladinec na okrašenem konju odnašal zbrana poročila dalje. Visoko število vasi, ki so dosegle 100% udeležbo, je dalo jasno sliko uspeha volitev v našem okraju. Vsak volivec je hotel s svojo prisotnostjo na volišču in z izvolitvijo najboljših med najboljšimi izzričati svoje neomajno zaupanje v program OF in v boljšo, srečnejšo bodočnost. Z neverjetnim zanimanjem je ljudstvo stalo okrog radijskih aparatov ter poslušalo poročila, ki so prinašala rezultate o poteku volitev. Mnogo vasi je na manife-stativni način pri izvedbi volitev ponovno sprejemalo nove obveze ter pošiljalo neštete pozdravne resolucije IOOF. Skoro ni bilo vasi, da se ne bi spomnila pri tem tudi svojih bratov na Koroškem, ki jim še vedno ni zagotovljena srečnejša bodočnost, katero bi zaslužili po tolikih borbah in žrtvah. Vsa pisma tovarišu Kardelju radi Koroške izražajo želje in zahteve vsega prebivalstva za osvoboditev koroških bratov in obljubljajo pomoč in vso podporo v tej borbi za zmago demokratičnih sil. Svetu zunanjih ministrov pišejo o krivicah, ki se dogajajo še vedno nad koroškimi borci s strani britanskih vojaških oblasti.
Odločna zahteva po priključitvi Koroške k Jugoslaviji zveni iz vseh resolucij. Iz Brd, kambreških vasi na skrajni zapadni meji, iz vasi okrog Gorice, z Vipavskega in Grgarskega, od vsepovsod so prihajala pisma z zagotovili, da hočemo z našim delom pod vodstvom OF storiti vse, kar bo v naši moči za dosego pravic Korošcem. Iz Zapuž so poslali POOF za Slov. Koroško resolucijo sledeče vsebine:
»Prebivalci vasi Zapuže na Goriškem pošiljamo Vam, bratom Korošcem, najtoplejše pozdrave na dan svobodnih volitev v odbore OF. Organizacija OF nas je vse povezala v borbi za osvoboditev, nam je svobodo izbojevala in se mora danes po zaslugi nekaterih, ki so pozabili na naše skupne žrtve in zasluge v tej borbi, za Vašo svobodo se vedno boriti. Okusili smo 25 let zatiranja italijanskega fašizma ter z vso grenkobo občutili težke borbo pod tujo vojaško oblastjo, kakršno vodite še vedno Vi in Vas zato morda v teh trenutkih najbolje razumemo. Vemo, da je Vaša borba težka in da Vaše trpljenje še ni končano. Zato Vas vzpodbujamo v nadaljevanju in vztrajanju v tej borbi. Naj Vas pri tem vzpodbuja zavest, da smo z Vami vsi Slovenci, vsi jugoslovanski narodi in vsi svobodoljubni narodi sveta!«
Kljub težkim terenskim prilikam v gotovih predelih okraja, kljub marsikateri oviri s strani Civilne policije v predelih cone A, so se volitve zaključile povsod v dopoldanskih urah. V nekaterih vaseh že ob 6. uri zjutraj. Razen malega števila vasi, so volile vse 100%, ostale pa povprečno z 98 do 99%. Goriško ljudstvo je dokazalo s tem svojo pripravljenost na izvedbo nalog v petletnem načrtu.
Po izvedenih volitvah pa je dalo vse ljudstvo duška svojemu veselju ob prireditvah, ljudskih rajanjih, ob petju naših pesmi in ob godbi. Praznik volitev je bil praznik našega naroda.
V Vrhpolje je prišel volit 97 letni starček
OBISK V TOVARNI LESOVINSKIH PLOŠČ FALLERSA V ILIRSKI BISTRICI
Delavci so v tekmovanju za 16*2% prekoračili načrt
Ob prvem koraku, ko vstopiš v tovarno leso vinskih plošč Faillerso pri železniški postaji v Ilirski Bistrici, te preseneti nekaj, česar včasih v tovarnah nismo poznali. To je izredno dobro higienično stanje, kar omogoča moderna visoka gradnja, prostrane dvorane in električni pogon vseh strojev v tovarni. »Delavci — petletka mora biti naš prvi cilj za boljšo bodočnost. Prekoračimo kontra-načrt!< to je parola, ki kaže, kakšno razpoloženje vlada med delavci v tovarni. Že takoj, ko sem vstopil v prvi prostor, v sekalnico, mi je delovodja tovariš Udovič Anton povedal, kako so delav-
mizarji izdelujejo omarice za obleko, da se bodo delavci pri prihodu v tovarno lahko preoblekli v delovno obleko in odšli v čistem oblačilu. Za tiste tovarišice, ki delajo pri mešalniku, pa smo preskrbeli gumijaste škornje, da si ne poškodujejo nog. Nameravamo zgraditi tudi kopalnico, manjka nam le še nekaj materiala, ki ga bomo pa že dobili.« Zanimalo me je tudi, kako se delavci izobražujejo. Tajnik sindikata mi je povedal, da imajo tedensko študijske sestanke, na katerih so doslej predelali predvsem gospodarski načrt. Dejal pa je, da so zaenkrat še precejšnje težkoče v fizkulturi, ki še ni do-
Rezanje lesovinskih plošč na cirkularki
ci sami izboljšali že lansko leto delovanje velikega stroja, ki reže lesene odpadke na drobne koščke. Z zanimanjem sem mu sledil po vseh delih podjetja in si ogledal, na kakšen način iz odpadkov jelovega lesa izdelujejo lesovinske plošče, ki jih uporabljamo za razno pohištvo, opaženje itd. Iz sekalnice za avtomatičen način leseni drobci pridejo v kuhalnik, kjer s kemično primesjo v kotlih drobce prekuhajo. Ko se leseni kosi v mlinih razrežejo na prav drobne dele, pridejo v mešalnik in zgoščevalnik, kjer se lesena masa premeša s posebno vrsto prekuhane smole in nato je gosta masa pripravljena za izoblikovanje plošč.
Prav pri oblikovalnem stroju mi je delovodja ponosno razkazal nov stroj, ki so ga pred nekaj dnevi iznašli sami delavci in s katerim bodo odslej maso prepojili z najrazličnejšimi barvami, da bodo plošče imele lep zunanji izgled. Ta stroj so postavili udarnik Primc, delovodja in še nekaj drugih tovarišev. »Vedno se trudimo, da bi našo tovarno čim bolj izboljšali, ker vemo, da delamo zase. Sami, brez inženirja, smo postavili ta stroj. Tudi v bodoče imamo v načrtu razna izboljšanja,« mi je dejal delavec. Na tak način torej rastejo novotarji, ki bodo jutri preobrazili našo industrijo.
Ko smo si ogledali še oblikovalni stroj, kjer se tekoča masa že pod manjšim pritiskom izoblikuje v plošče, smo prišli do stiskalnice, kjer pod pritiskom 300 atmosfer izdelujejo plošče v gotovi obliki. »Vodstvo podjetja je v načrtu točno določilo, koliko plošč bomo izdelali na dan. Toda delavci smo si takoj napravili kontra-načrt, po katerem bi morali v prvih treh mesecih preseči število plošč za 8,5%. A nismo dosegli samo tega. Danes izdelamo še za 7.7% več plošč, kot smo si zadali v svojem kontra-načrtu«, mi je povedal delavec, ki me je spremljal.
Ko smo si ogledali še ovlažilnieo, kjer končno plošče obesijo za 24 ur in jih po potrebi ovlažijo, če so presuhe ali pa jih posušijo, če so preveč vlažne, smo stopili v sosednji prostor, kjer je velik parni kotel, ki ga kurijo s premogom in ki proizvaja paro, potrebno za oblikovanje plošč. Kurjač je pravkar premešal žerjavico z jeklenim drogom, poleg njega pa je stal strojnik Jakin Drago, ki je obenem tajnik sindikalne podružnice. Zanimalo me je, kako deluje sindikat v Fal-lersi. Vprašal sem ga, na kakšen način so mogli doseči prekoračenje načrta za 16.2%. »To smo dosegli predvsem z uvedbo akordnega dela.« mi je odgovoril. »Akordno delo je do sedaj uvedeno v delovnem kolektivu pri mešalniku, oblikovalnem stroju in.stiskalnici, ker je od teh strojev odvisen celoten dvig produkcije. Nameravamo pa uvesti akordno delo v kratkem tudi pri drugih strojih. Dokler nismo imeli akorda, nekateri delavci niso prihajali točno k delu in zato se je pričelo skoraj vedno s čeirt urno zamudo. Sedaj pa delavci pridemo vsi že pred 8 zjutraj v tovarno, tako, da prva prične z delom točno ob osmih, druga izmena pa prične ob džeh popoldne. Dosegli pa smo v tekmovanju tudi druge uspehe. Prihranili smo za : 30% premoga s tem, ko smo za priče-j tek kurjenja pričeli uporabljati izrab-s Ijeno olje in mazila. V načrtu za dru-i go četrtletje smo sklenili, da bomo prihranili še 8% prmoga. V zunanjih skladiščih pa bomo prihranili 2% lesa s tem, da bomo bolj skrbno pazili nanj.« Povprašal sem ga še, kako so kaj uredili zdravstvene razmere v tovarni. »Pri stroju, ki prepoji maso s parafinom, smo postavili posebno čr-i palko, ki izsesa škodljivo soparo, tako •la ne bo več delavcem slabo vplivala ■ib pljuča,« mi je odgovoril; »sedaj pa mislimo nekaj podobnega napraviti I tudi pri sekalnici, da se zavarujemo j j)red lesnim prahom. Prav sedaj naši
volj razgibana; prav gotovo pa bodo tudi to razširili.« Več pa ti bo o izobraževanju lahko povedal tovariš Ludvik Vižintin, ki v naši podružnici odgovarja za prosveto,« je končal.
Poslovil sem se od delavcev v tem oddelku, nato pa sem stopil še do tovariša Ludvika. Pokazal mi je posebno dvorano, ki jo imajo za kulturne prireditve. Dvorana je lepo okrašena in ima tudi oder za igre. Ze ob koncu marca so imeli prvo kulturno prireditev, na kateri so delavci nastopili z igro »Punt« in z raznimi deklamacijami, pevski zjbor, ki ga imajo skupno z drugimi tovarnami, pa je zapel nekaj borbenih pesmi. Delavci imajo tudi svojo knjižnico, ki ima zaenkrat štirideset knjig, preskrbeli pa si bodo še druge.
Ogledal sem si tudi stavbe okrog tovarne. Za. sedaj imajo nekateri delavci že svoja stanovanja, v načrtu pa imajo, da bodo v letošnjem letu zgradili dve novi hiši za 8 stanovanj izven tovarne. Imajo tudi svojo delavsko menzo, in dvorišče okrog tovarne so v tej pomladi zasadili z drevjem.
Poleg tovarne stoji tudi mehanična delavnica, ki jo vodi udarnik tovariš Primc Anton. V ljubezni do obvlada
Mojster uči vajenca dela na brusilnici
nja tehnike se v delavnici uči nekaj mladih vajencev, od katerih sta dva že odšla na tečaj v Idrijo, tretji pa bo odšel po njunem povratku.
Tudi mladinski aktiv v tovarni, ki šteje 25 članov, se je v zadnjem času precej razgibal. Eden izmed njih je že odšel na gradnjo proge Šamac—Sarajevo. V nedeljo so imeli mladinske volitve, v katerih so si izbrali novi odbor s predsednikom Stanetom Zidarjem. Mladina v tovarni si zelo želi strokovne izobrazbe.
Ob zaključku sem se pogovoril še z delegatom tovarne, udarnikom Vidom Oprešnikom. 171 tovariš je postal udarnik, ko je uspešno prispeval k izgradnji tovarne, zlasti z izdelovanjem raznih potrebnih kemičnih snovi-Kljub temu, da nima nobene višje šole, sedaj uspešno vodi tovarno brez pomoči strokovnjakov. Povedal mi je, kako se sedaj pripravljajo na 26. april, ki bo za delavstvo velik praznik. Ta dan bo namreč preteklo prvo leto, ko so tovarno delavci sami spravili v obrat. Pripravljajo se že na veliko sindikalno prireditev, kjer bodo v okrašeni dvorani nastopili z raznimi točkami in s strokovnim predavanjem o razvoju tovarne in o načinih, kako bodo v bodoče še povečali produkcijo.
»Porabiti moramo vsako minuto, da bomo čim več napravili, saj vemo, da danes ne delamo več za kapitaliste,« mi je ob odhodu dejal delavec, ki me je spremljal po tovarni. Zuljave pesti so jamstvo, da bodo delavci to res izvršili, saj vedo, da so na njihovih ramenih največje naloge v prva, Titovi petletki.
Osrednja nemška vlada na' pre vzame odgovornost za izvedbo m.‘:ovne pogodbe
Konferenca Sveta zunanjih ministrov v Moskvi razpravlja še vedno o vprašanjih osnutka mirovne pogodbe z Nemčijo. Sovjetska delegacija je ponovno poudarila, da sta dve sredstvi za zagotovitev varnosti narodov in za preprečenje poskusov novega nemškega napada: dosledna izvedba uničenja ostankov fašizma in vojne sile, kar mora storiti predvsem nemški narod sam, ter kontrola štirih velesil, ki bodo s soglasnim delovanjem to izvedbo zagotovile. Na vsak način pa naj vprašanje državne ureditve odloči nemški narod sam s plebiscitom. Sovjetska delegacija je poudarila tudi, naj centralna nemška vlada, ki naj bo ustanovljena še pred mirovno konferenco, prevzame odgovornost za dosledno izvedbo reparacij in drugih nemških obveznosti. Sprejet je bil sovjetski predlog, da je centralna vlada odgovorna za izvajanje državnega proračuna. Sovjetski delegati so vztrajno branili tudi predlog, da se določi rok, v katerem morajo biti vse vojne tovarne likvidirane.
Pokazalo se je zopet, da predstavniki zahodnih dežel niso za dosledno izvedbo mirovne pogodbe. Tako n. pr. so si pridržali različna stališča glede sestave državne vlade; ako centralna vlada do mirovne konference ne bo sestavljena, potem to pomeni, da izvedba mirovne pogodbe ni zagotovljena. Odločno nasprotujejo tudi proti temu, zlasti francoska in angleška delegacija, da bi nemški narod sam odločal, ali naj bo Nemčija urejena enotno ali naj bo sestavljena iz skupine majhnih državic. Prav tako so bili predstavniki ZDA in Anglije proti temu, da bi se postavil rok za likvidacijo vojnih tovarn 2., 3., in 4. kategorije.
Najbolj pa so prišli do izraza nekateri nedemokratični cilji pri vprašanju meja nemške države. Predstavniki zahodnih držav, zlasti angleški, so skušali ponovno razpravljati o vprašanjih meje s Poljsko. Toda sovjetska delegacija je. odločno poudarila, da se naj smatrajo vsi sklepi Potsdamske konference za dokončne. Prav tako so se zopet pojavile težnje, da bi se Porurje in Porenje odcepilo. Sovjetska delegacija je poudarila, da je nameC takih poskusov uničiti Nemčijo kot neodvisno državo, kar pa bi lahko nemško ljudstvo zopet izpremenilo v zakletega sovražnika in ga pahnilo v roke nemškega imperializma. Nujna je kontrola štirih nad Porurjem, ki je glavno industrijsko središče, ne pa samo kontrola britanskih in ameriških sil, ki sta samovoljno združili obe coni.
Prav tako pa so se pojavila nasprotna mnenja pri vprašanjih, katere države naj na mirovnih pogajanjih sodelujejo. Sovjetska delegacija je bila odločno zato, da se pogajanj udeleži tudi Albanija, ki je doprinesla ogromne žrtve v boju proti fašizmu, toda ostali so bili nasprotni in tako- je vprašanje ostalo nerešeno. Med tem pa so zastopniki ZDA predlagali, naj na mirovni konferenci sodelujejo kot enakopravne vse zavezniške države, ki mejijo z Nemčijo ali ki so bile z njo v vojni. S tem bi hoteli zopet ponoviti igro z lutkami in jasno je, da je sovjetska delegacija takemu predlogu nasprotovala.
Vidimo torej, da je kljub nekaterim doseženim uspehom na zasedanju Sveta zunanjih ministrov še mnogo nerešenih vprašanj, za katere bo sovjetska delegacija vložila še mnogo naporov.
BORIMO SE ZA IZVEDBO PETLETNEGA PLANA
Uspehi in pomankllivsti v izpolnjevanju naših na og
Zločinsko nasilie
angleških okupacijskih in avstrij-$k,h oblasti ne bo preprečilo zahtev Koroških Slovencev
Angleške okupacijske oblasti so v zadnjih dneh skupaj z avstrijskimi oblastmi na Koroškem prešle k odkritemu nasilju, ki se lahko primerja samo z nasiljem nad kolonijalnimi narodi in metodami nacističnega zatiranja. V želji, da bi preprečile pravično rešitev vprašanja Slovenske Koroške so angleške in avstrijske oblasti prepovedale koroškim Slovencem zborovanja in sestanke, na katerih bi zahtevali priključitev Slovenske Koroške k Jugoslaviji. Razen tega so te oblasti prepovedale vsako izjavo o priključitvi k Jugoslaviji ter izobešanje in nošenje slovenskih in jugoslovanskih zastav, to je tistih zastav, pod katerimi so se koroški Slovenci borili proti fašizmu. S tem ukrepom se odvzemajo koroškim Slovencem tiste elementarne demokratične in človeške pravice, ki so si jih priborili s tolikimi žrtvami v narodno osvobodilnem boju.
Po nepravičnih sodbah nad slovenskimi antifašisti so angleške in avstrijske oblasti s tein še enkrat potrdile, da se ni na Koroškem po odstopu prejšnjega deželnega glavarja Hansa Riescila položaj prav nič spremenil. Ta ukrep, ki je naperjen proti slovenskemu prebivalstvu na Koroškem in ki spominja na metode kolonialne politike potrjuje še enkrat, da so bile vse dosedanje obljube odgovornih avstrijskih državnikov o enakopravnosti Slovencev z ostalim prebivalstvom Avstrije le gola, preračunana fraza, ki naj sedaj, ko se v Moskvi odloča o usodi in odgovornosti Avstrije za udeležbo v drugi svetovni vojni na strani Nemčije — preslepi mednarodno javnost o nekakšnem demokratičnem značaju avstrijske republike in dobri volji dunajske vlade do slovenskega prebivalstva. Ta najnovejši ukrep sam po sebi demantira vse svečane izjave zunanjega ministra Gruberja in predsednika vlade Fiegla. da uživajo baje Slovenci na Koroškem v okviru avstrijskih zakonov vse nacionalne pravice in svoboščine.
Ta korak proti koroškim Slovencem dokumentira v pravi luči sedanje
meGftle avstrijskega režima, ki ne pomišlja pred nobenim korakom, da ne bi že sedaj, to je še pred podpisom pogodbe z Avstrijo, očitno kršil vsa običajna pravila mednarodnega prava in s prepovedjo manifestativnih nasto-pov prizadejal koroškim Slovencem nove krivice. Nobenega dvoma ni, da je to le nova oblika pritiska, ki ga angleška in avstrijska oblastva sistematično uvajajo proti koroškim Slovencem. Odgovorni angleški in avstrijski krogi pa so lahko prepričani, da s takimi in podobnimi metodami ne bodo nikoli zlomili odpora našega prebivalstva na Koroškem. Koroški Slovenci, ki so med vojno edini v okviru III. rajha nudili nacistom oborožen odpor, ne bodo nikoli klonili.
Vest o prepovedi zborovanj in odvzemu svobode ter izražanja volje po priključitvi k Jugoslaviji, ki je ni mogoče izbrisati iz src koroških Slovencev, je vzbudila upravičeno ogorčenje med koroškimi Slovenci. Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte je pri Kontrolni komisiji na Dunaju ostro protestiral zaradi odkritega terorja nad koroškimi Slovenci.
Iz raznih krajev Slovenske Koroške je slovensko prebivalstvo poslalo protestne brzojavke Svetu zunanjih ministrov v Moskvi in šefu jugoslovanske delegacije v Moskvi tov. Edvardu Kardelju. V nedeljo so bili odposlani protestni telegrami iz Doberle vasi, iz 1 št. Vida v Podjuni, iz Škocijana, Žitare vasi, Globasnice, Železne kaplje, Šent Jakoba ob Rožu in iz Hodiš.
Tudi delegacija FLRJ, ki jo je Svet zunanjih ministrov pozval v Moskvo zaradi konzultacije o pogodbi z Avstrijo, je poslala Svetu ministrov noto, v kateri ga obvešča, da so britanske okupacijske oblasti v Avstriji in avstrijske oblasti 11. aprila 1947 prepovedale koroškim Slovencem zborovanja in sestanke, na katerih prihaja do ljudskih manifestacij za priključitev k Jugoslaviji. V svoji noti navaja jugoslovanska delegacija spomenico, ki jo je prejela ob tej prepovedi od Pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško.
DELOVANJE SINDIKALNE PODRUŽNICE MIZARJEV V IDRIJI
Številni mizarji iz našega mesta in okolice so prvi uvideli, da je edino s skupnim sodelovanjem in požrtvovalnim delom za celokupnost možno premostiti vse ovire. Zato so si iz svojih skkromnih delavnic postavili mizarsko podjetje, katero deluje pod okriljem Uprave mestnih podjetij. Ustanovili so si svojo podružnico Enotnih sindikatov, v kateri so organizirani vsi pomočniki, vajenci in nameščenci mizarske stroke. Na svojih sindikalnih sestankih obravnavajo problem tehničnega in načrtnega dela v svoji strojni in ročni delavnici. Na teh sestankih se tudi pomenijo o pravilnih medsebojnih delovnih odnosih, pri tem ne pozabijo na socialne pomoči potrebne tovariše. Tako so minuli mesec napravili prostovoljno enodnevnico ter plačo darovali svojemu bolnemu tovarišu. Zato lahko stavimo za zgled skupno življenje delavcev in nameščencev Mestne mizarske delavnice.	Ferdo Vidmar.
KMEČK0-OBDELOVALNA ZADRUGA V GABRDVICI
SE VKLJUČUJE V PETLETKO
Kmečko obdelovalna zadruga v Gabrovka v Slov. Istri šteje z družinskimi člani 66 oseb 17ih družin. Vprašanje zboljšanja svojega kmetijskega gospodarstva so rešili tako, da so razkosane predele orne zemlje združili in medsebojno zamenjali, tako, da so ustvarili veliko njivo, ki meri 300 m v dolžino in 100 m v širino ter so jo skupno obdelali. Posadili so največ krompirja in žitaric. Njihovo geslo je uvrstiti se v petletko in racionalno izkoristiti vsako ped plodne zemlje. Zadružniki so že obrezali ter prekopavajo vinograde, tudi sadovnjake so pred drevesnimi škodljivci žc dvakrat škropili. Največ gojijo hrušk in koščičastega sadja. Pomladanska dela so v polnem teku, da se nadoknadi to, kar je bilo zamujenega zaradi stalnih nalivov in dolgotrajne zime. Zadružniki imajo danes 26 goved, z vsestransko melioracijo travnikov in detel iišč mislijo v petletki število goved dvigniti na približno desetkratno današnje stanje.
NAČRTNO NAMEŠČANJE MLADE DELOVNE SILE
V GORIŠKEM OKRAJU
Z ozirom na načrtno gospodarstvo se tudi naši mladi kadri zavedajo, katere stroke bodo imele bodočnost. Vemo, da so v prejšnjih časih zidarji bili zaposleni kot sezonski delavci in zaradi tega se v to strokov niso vključili učenci, ker jim ni kazalo obstoja. Danes v novi Titovi Jugoslaviji, kjer se uvaja načrtno gospodarstvo, je zagotovljen zaslužek tudi v tej stroki tako, da bo tudi gradbeni delavec plačan za svoje delo im da si bo lahko zasigural svoj obstoj. Vprašanje učencev gradbene stroke je bilo zelo pereče, danes pa je v Goriškem okraju eno najlažjih vprašanj. Mlaidina, ki si želi zaposlitve v našem okraju, se je usmerila v gradbeno stroko. Na konferenci, ki je sklical odsek za delo
sporazumno z mladino, se je usemr-jalo mladino v gradbeno stroko. Konferenca in poudarjanje |H> masovnih sestankih je vzbudilo zanimanje naše mladine, ki se danes vključuje v tiste stroke, ki imajo bodočnost, predvsem pa v gradbeno. Z načrtnim nameščanjem mlade delavne sile v tiste stroke, ki so nam nujno potrebne, bomo v najkrajšem času prišli do strokov-
njakov, ki so nam nujno (jotrebni ^ petletnem gospodarskem planu in 1 nadaljni razvoj naše dežele. Dolžno* kvalificiranih delavcev je, da ni laneni u kadru nudijo vso pomoč, da a pravilno učijo, da bodo imeli nov ofl nos do dela ter da s tem odpade sta kapitalistični sistem vzgoje, ki je ' Titovi Jugoslaviji škodljiv za in za načrtno gospodarstvo.
učenje
GOSPODARSTVO V POSTOJNSKEM OKRAJU NAPREDUJE
dičev, ki bodo že cepljeni proti rdečici in prašičji kugi. Predvideva se še druga pošiljka iz LR Hrvateke.	v
Pričelo se je tudi z obnovo podeželja-Načrtna komisija pri okrajnem ljudskem odboru je že izdelala svoj proračun ^ leto 1947, ki obsega gradnjo stanovanj-
Kakor v ostalih krajih, tako je tudi v okraju Postojna setev v velikem poletu. Kmetje so zlasti v zadnjih dneh hiteli orali polje in čistiti travnike. Tako so kmetje v Košani in Novi Sušiti v dveh dneh zorali štiri hektarje zemlje in pri tem jim je pomagala vojska, ki jim je za oranje posodila svoje konje. Sedaj se vrši razdeljevanje semenskega krompirja, ječmena, pese ter druge živinske krme, kar kmetje dobavljajo preko naibav-no-prodajnih zadrug. Semena sicer ni v tolikšni količini, kot so prijavili; povprečno bo primanjkovalo 10 odstotkov semen. Toda ta količinski primanjkljaj bodo kmetje krili s koruzo. Kmetje pravijo, da bodo izpolnili svoje votivne obveznosti s tem, da bodo v primeru pomanjkanja nekaterih semen zemljo posejali z drugimi. V Prestranku na državnem posestvu izvajajo setveni plan. Poleg drugih važnih pridelkov bodo posejali tudi zelenjavo v toliki količini, da bodo lahko z njo krili potrebe vseh delavskih menz in dijaškega doma.
■»Živinop romei v Prestranku bo oskrbel podeželje z mladimi prašički. V kratkem bodo prejeti prvo pošiljko 4000 mla-
B9R0KRACIJA ŠKODUJE ZADRUŽNEMU POSLOVANJU
Naše ljudstvo razume, da so nabavno prodajne zadruge njegovo orodje v- borbi proti raznim špekulantom in izkoriščevalcem, ki bi radi živeli' na račun njegovih žuljev. Zato je veliko število kmetov vpisanih v zadruge in nabavlja blago samo pri njih. Toda nekateri nameščenci okrajne nabavne zadruge v Postojni svojo vlogo v korist ljudstva včasili pozabijo in zapa-dajo v birokratizem. S tem. da dajejo prednost nekaterim kupcem, se člani zadruge pritožujejo, da morajo čakati včasih tudi po četrt ure in še več, medtem ko nekateri dobe blago takoj.
Tovariš Kavčič, upravnik zadruge, večkrat zanemarja upravno delo v za-
drugi in zaradi tega izgublja ugled prf uslužbencih. Pred časom so nabavit1 v blagovni centrali okrog 35 kg sve' žega kvasa, toda zaradi njegove lomarnosti se je ta kvas pokvaril-Upravni odbor zadruge je že večkrat na svojih sejah sprejel sklep, da mora zaključiti bilanco za leto 1946, toda do danes to še ni izvršeno zaradi malomarnosti knjigovodje, ki ni vodil f°c' nih računov.
Ljudstvo zaihteva, da se birokratizem iz zadruge odpravi in da nameščenci s polnim čutom odgovornosti skrbijo, da bo ljudstvo pravočasno 111 v dovolj veliki meri imelo na razpolago vse, kar potrebuje.
ČIPKARICE IZ IDRIJE SO SPREJELE OBVEZE
Na zborovanju v Idriji so žene izdelale načrt za petletko in sprejele obveznosti. Čipkarsko obrt, ki je že od nekdaj zelo razvita in se marsikatera čipkarica preživlja samo od izdelave čipk, bodo potom svoje zadruge dvignile in izboljšale izdelke tako. da bodo v zunanjem trgu dvignili ugled naše države. Veliko pozornost bodo posvečale tudi vzgoji mladine in jih navajale k resnemu učenju, da bo izobražena kos nalogam za procv-it gospodarstva in osamosvojitev države. Z materinsko ljubeznijo bodo še nadalje podpirale in skrbele za graditelje mladinskih brigad na progi Šamac—Sarajevo, pri tem pa ne bodo pozabile za mladinske internate in za življenje v njih: omogočile bodo, da bodo ti postali novi dom mladine, da se bo lahko
PRESKRBA MESTA IDRIJE Z MLEKOM
Angleško liudstvo
proti vlad ni zunanji politiki
V	široki javnosti Anglije prihaja vedno botj do izraza nezadovoljstvo s sedanjo vladno zunanjo politiko. Na kongresu kooperativnega gibanju v Landudnu v Wallesu so prvič po kongresu delavskih sindikatov v Brightonu pristaši laburistične stranke in vlade manifestirali' in izrazili množično neodobravanje vladne zunanje |>olitikc.
Resolucija, ki obsoja vladno zunanjo politiko, je dobila ogromno število glasov 3,254.000, za vlado pa je glasovalo 3,412.000, V resoluciji, za katero je glasovala polovica delegatov, se trdi, da pomeni sedanja britanska zunanja politika nadaljevanje sporov med Veliko Britanijo. ZDA in Sovjetsko zvezo.
V	resoluciji se zahteva vzpostavitev prijateljskih odnosov med Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo in novimi ljudskimi demokracijami v Evropi-Govorniki' so obsodili tudi sedanjo povezavo laburistične vlade z reakcionarnimi krogi v ZDA.
Kongres je kljub vsem poskusom predsedstva, da ne bi prišlo do glasovanja, izglasoval resolucijo, ki obsoja politiko britanskega zunanjega ministrstva in zahteva, nuj vlada preneha s dosedanjo prakso, da zastopajo labu-
ristično vlado v inozemstvu konservativni veleposlaniki in poslaniki-
»Daily Worker« poudarja pomen velikega števila glasov, ki so se na velikonočni konferenci zadružnega krila laburistične stranke izjavili proti Bevimi.
>Upor < laburističnih poslancev proti vladni zunanji politiki in njeni politiki glede delovne sile je prisilil ministre da spremene svoj vojaški' načrt. Laburistično gibanje se naglo prebuja pred dejstvom, da bo vladna zunanja politika |>omenila gospodarski propad Velike Britanije, ako se ne bo hitro spremenila.«
s Daily Worker« sodi. da je v tem smisel »izredno velikega števila glasov, ki so padli proti vladni zunanji politiki« na konferenci zadružnega krila laburistične stranke.
>Daily Mail< piše. da se je razpravljanje o vojaški obveznosti v obeh dneh spremenilo v silovito politično bitko med vlado in konservativci na eni ter mlajšimi laburističnimi poslanci na drugi strani.
Politični sodelavec Daily Espressa« piše o rezultatih zadružne konfe-
Mestni ljudski odbor v Idriji si z vsemi silami prizadeva, da bi zagotovil preskrbo mestnega prebivalstva z mlekom. V ta namen so naši gospodarstveniki organizirali vrsto konferenc, na katerih so proučili možnosti preskrbe. Prvi so 'se temu klicu odzvali mali kmetovalci po idrijskem okraju, ki so z oddajo previška svojega mleka v celoti pokazali' svoje razumevanje do delavcev, njihovih otrok in žena. Lahko rečemo, da so največ mleka oddali iz okolice Godoviča. Vse to pa še ne zadošča za kritje najnujnejših potreb.
Zato je povzel iniciativo tudi' okrajni ljudski odbor in razposlal svojim krajevnim ljudskim odborom natančna navodila o redni oddaji vsega razpoložljivega mleka. Ta poziv so med drugimi najlepše razumeli prebivalci vasi Planina, ki že redno oddajajo vse svoje previške mleka. Vse preveč brezbrižno pa so se temu vprašanju posve-
tili krajevni ljudski'odbori v Cerknem. Novakih in Otaležu. Vse kaže, da omenjeni ljudski odbori niso dovolj resno vzeli naloženega jim dela in da s tem ne razumejo v celoti pravilne oddaje p re v iško v v kmečki proizvodnji, ki je predpogoj za izvedbo našega petletnega plana. Pri tem ne gre samo zato, da ho eden izmed naših najmočnejših delavskih centrov preskrbljen z*mle-kom, ampak je naša dolžnost, da tudi kmetu odpremo trg in mu organiziramo možnost oddaje njegovih previ-škov.
Okrajna kontrolna komisija bo zato poklicala na odgovor vse člane posa-ineznili krajevnih ljudskih odborov, ki te svoje naloge niso izvršili, saj je osnovna dolžnost vseh naših organov ljudske oblasti, da z vso vestnostjo izpolnjujejo odredbe višjih oblastvenih organov, ker so vse samo v korist našega ljudstva. Ferdo Vidmar.
posvetila študiju. Sodelovale bodo tu®’ pri pomladanski setvi, pri izbiri sf" men, urejevanju statistike posevkov in pomagale tam, kjer je pomoč potrebna. — Kot glavno obveznost pa 50 sprejele sklep podpreti z vsemi sila®1 vsako akcijo za iz v e dl ki planskega načrta, samovzgoji in utrjevanju zavesti za skupnost, ki si jo mora osvojiti vsaka članica čipkarske zadruge.
SESTANEK ČEBELARJEV VIPAVSKE DOLINE
V Ajdovščini so ee eeeia-lii čebelarji Vipavsko doline na svojem rednem sf' Stanku v prav lepem številu od blizu in daleč. Predsednik je v svojem nagovoru omenil posledice letošnje hude zime, k’ je zahtevala mnogo žrtev, v ne kateri n eebeiLnijakih celo do 80 odstotkov družin-Priporočal je tesno povezavo čebelarjev v skupni zadrugi, ki jim bo osredotočila delo in omogočila napredek. Vsaka važna izkušnja posameznika naj služi v korist vsem čebelarjem. Končno je pozval vse čebelarje na tekmovanje v korist in na" predek važne panoge kmetijstva s te®-da izboljšajo čebelnjake, panje in čebel-no pasmo ter d« se pripravljajo na čebelarsko razstavo. Čebelar iz Črnič je nato pojasnil svoje izkustvo glede P® mlajenja starih satov, kar bodo na Splošno preizkusili.
Tajnik zadruge je nato poročal, ima zadruga v prvem letu svojega obstoja 60 članov in da so se vršile redi® seje odbora. Zadruga je imela več P® učnih predavanj. po vaseh. Blagajničark^ je podala poročilo o gospodarskem stani11 zadruge. Končno je podal poročilo še g® spodar, ki je poleg drugega sporočil, da so že pričeli s kuho voska in s predelavo niedstem ter da je denaluriran sladkor za čebelarje na razpolago pri gospodarski zadrugi. Izvolili so nov zadružni odbor in pretresli vsestransko najrazličnejša zadružna vprašanja.
Nadaljevanje na 8. strani-
Grške demokratične armade mperialisti ne bodo premagali
>Daily Worker« priobčuje članek svojega dopisnika iz Grčije, v^aterem se poudarja, da se bo končala vladna spomladanska ofenziva proti demokratični armadi verjetno s popolnim neuspehom.
Težko je reči, če grška vlada veruje v to, kar govori, ali pa dela vse samo zaradi Američanov. Gotovo |>a je, da se bo končala nova ofenziva proti demokratom z bednim neuspehom. Dejansko bo ta ofenziva samo utrdila partizansko gibanje. General Mankos je izjavil članom anketne komisije Var-
rence: >Na letni konferenci zadružnega krila'laburistične stranke je kljub . pozivu ministra za narodno obrambo Alexandra padlo nad 2 milijona glasov proti vladni p<’,:tiki glede splošne vojaške dolžnosti.*
nostnega sveta, da čaka novo ofenzivo zato, da bi dobil nov vojaški material. Tako mislijo o izidu grško-ameriške ofenzive tudi vsi člani EAM-a. Delovanja mo na r liofa šis tičn ih generalov se boji samo prebivalstvo planinskih vasi, ki je brez obrambe in ki ga Inalo verjetno pobili pri »očiščevalnih operacijah«.
V članku je nadalje rečeno, da so sile grške vlade znatno močnejše od sil demokratične armade, da pu so partizani dobro organizirani in vajeni planinskih bojev. Partizani' so dobro oboroženi in se nadejajo, da bodo zaplenili v bližnjih bojih veliko količino odličnega ameriškega orožja. Številčna premoč in kakovost materiala nista odločilna činitelja v tej vrsti bojevanja. Najvažnejša je izvežbanost borcev. v tem pa imajo demokrati pred-luost, katere jim monarhisti ne morejo
odvzeti. Partizani in njihovi ■ voditelj1 so demokrati, katere so fašisti preganjali in zato vedo, za kaj se hort j® Njihova morala je zelo visoka. Vladne sile imajo mogoče vojaške strokovnjake, toda vojaki sc ne borijo navdušeno.	,
Člankar piše nadalje, da so med monarhofašističniini vojaki tudi demokrati, ki komaj čakajo, da bi jih zajeli gverilci, katerim bi [jotem izroči'1 orožje. Ti vojaki' vedo, da pušča demokratična armada zajete vojake na sv*!; bodi. Poleg tega bodo operacije Pid1 v krajih, ki jih partizani zelo dob1® poznajo in kjer uživajo vse simpabJ* prebivalstva. Vzporedno z novo ofenzivo proti demokratični armadi Jr monarhofašistična vlada povečala teror v mestih, kar je povzročilo, da P® stajajo vrste generala Markosa ved®,1 bolj številne. Grški narod ve, da gr*®1 monarhisti in ameriški tehniki ne m®" rejo premagati demokratične armade-Partizani se zavedajo, da celo Nem® niso bili tako neumni, da bi poskusa* (/> L-nr poskušajo danes grški fašist1’ kuicic so opijanili ameriški dolarji’
©kih prostorov in primernih prostorov zj1 šolski pouk, popravilo in gradnjo nov® cest in mostov, električnih in vodnih napeljav ter gradnjo rezervarjev, kakor tudi gradnjo primernih prostorov za zbirališča in predelavo mleka, raznih obrtnih delavnic in prostorov za razne ljudske ustanove. V Belskem so s prosi® voljnim delom obnovili že en kilometer poti, in sicer od Belskega do žage; Prl delu je sodelovala mladina in ostalo prebivalstvo; pot sò utrdili na ta način.^ d11 so nasuli kamenja in gramoza, ponekod tudi v višini poldrugega metra. Okraji® podjetje »Zidgrad« v Postojni je že pričelo z gradbenimi deli. Zaposlenih je delavcev, od katerih je 13 dovršilo * uspehom dvomesečni strokovni tečaj. Odprli so menzo za sezonske delavce. D® lavci so se zaobljubili, da bodo združeni v sindikatih zastavili vse svoje moči za uspeh im dvig podjetja.
Prvo redno zasedanje Ljudske skupščine LR Slovenije
Predpogoj za uspeh v borbi za boljšo bodočnost naše domovine je gospodarska okrepitev Federativne ljudske republike Jugoslaviie
V ponedeljek, 14. aprila, se je pričelo v Ljubljani prvo redno zasedanje Ljudje skupščine LRS. Ko so odposlanci et°je poslušali ukaz Prezidija LRS o nje-uem sklicanju in ko je predsednik tov. rerdo Kozak sporočil, da so se konstitu-■rali odbori za prošnje in pritožbe, za gospodarski načrt in finance, administra-uvni in mandatno-imunitetni odbor, je Mudska skupščina sprejela predlog po-Olovnika. Nato je predsednik obvestil s«upšžino, da je vlada LRS poslala Ljudski skupščini več zakonskih predtogov.
Ul sicer: predlog zakona o volitvah odbornikov ljudskih odborov z nekate-jumi izpreminjevalnimi predlogi, pred-°? zakona o Prezidiju LS LRS, pred-jog zakona o pooblastilu predsedstva
“rezidija LS LRS za reševanje prošenj ......... ...
1" pritožb, poslanih Ljudski skupščini ,ski poslanec LRS, predlog zakona o državnem prò-1 Zoran Polič.
računu LRS za proračunsko leto 1947, predlog finančnega zakona za državni proračun za proračunsko leto 1947 in predlog zakona o zaključnem računu LRS za proračunsko leto 1947. Prezidaj LS LRS je skupščini dostavil ukaz o razrešitvi Janeza Hribarja in imenovanju ing. Jožeta Levstika za ministra kmetijstva in gozdarstva v potrdilo.
*
Na drugi seji v torek so razpravljali o predlogu izdatkov in dohodkov državnega proračuna LS LRS za proračunsko leto 1047 s predlogom finančnega zakona za državni proračun LRS za proračunsko leto 1047. Ko so ljudski poslanci z odobravanjem in ploskanjem sprejeli poročilo froročevalca odbora za gospodarski načrt in finance, je spregovoril Ijud-in minister za finance, tov.
Iz poročila finančnega ministra Zorana Poliča o predlogu republiškega proračuna za leto 1947
#fNaš državni proračun ne sme ostati mrtva črka, temveč ena najtrdnejših opor gospodarskega plana"
»Tovariši ljudski poslanci! Začenja-b'o z razpravljanjem o državnem pro-računu ljudske republike Slovenije. Ta Pforačun se po svojem sestavu bistve-
razlikuje od naših dosedanjih proračunov, ker v celoti odgovarja naši aružbeno ekonomski strukturi in skoraj v celoti zajema delavnost na vseh faktorjih našega gospodarstva. Po svo-lein bistvu in sestavu je to proračun Planskega gospodarstva, je centralni Hiančni fond, iz katerega bomo črpali *redstva za pospešeni razvoj naše industrije, za dvig naših strokovnih kad-r®'’ in s tem za pospešeno ustvarjanje blagostanja najširših ljudskih množic, v V tem je tudi bistvena razlika na-proračuna od proračuna v stari Jugoslaviji, ki so imeli predvsem finalni značaj, in o takratnih proraču-b.'u Slovenije sploh ne moremo govo-r'1*, da bi bili to samostojni državni
Proračuni.
Naši prvi proračuni po osvoboditvi *u sicer še nosili posledice tradicio-balne birokracije, ki se je izražala v °bsežnem uradniškem aparatu, vendar S|Uo že takrat s poudarkom na izvenproračunskih, tako imenovanih investi-jdjskih sredstvih, nakazali pot, po ka-:eri se ho razvijalo naše gospodarstvo ‘u s tem tudi finančna politika kot se-'■avni del naših občili gospodarskih balog. Temeljit preobrat nastopa v se-j'avljunju proračuna za tekoče leto
Predlog državnega proračuna LRS J® leto 1947 znaša 3.223,883.000 din. Od *e vsote odpade na republiški proračun yl4,518.000 din in na proračune Ijud-skih odborov 709,365.000 din. Glavni del republiških izdatkov, in sicer 47.28 % °upade na investicije in obnovo. Glav-ba sredstva republiškega finančnega !°Uda so torej namenjena razširitvi b®ze za pridobivanje novih sredstev ?a zadovoljitev splošnih potreb in istočasno razširitve baze za pridobivanje se večjih finančnih sredstev iz produk-C|ie, ki nam bodo omogočila nov dvig baše industrije in s tem utrdila pogoje *a nadaljnji obči dvig blagostanja.
V skladu z uvodoma navedenimi JPlošnimi tendencami je tudi porazde-‘•tev republiškega proračuna med po-euine resore. Najvišji izdatki so pred-v,deni za ministrstvo za industrijo in rudarstvo, in sicer 28.56 %, na drugem brestu je ministrstvo za prosveto s *5.54 %, kar je v popolnem skladu z balogami, ki stoje pred nami, saj bo-bro lahko samo s sposobnimi kadri in Prosvetljenim ljudstvom izpolnjevali baloge, ki jih pred nas postavlja pet-'efni plan. 10.60 % odpade na socialno *aščito, v kateri so vključene pokoj-b>ne in podpore žrtvam fašističnega terorja v skupnem znesku 266,000.000 din.
riailniim pogoji za izgradnjo industrije in je pri njihovem ugotavljanju v celoti veljalo načelo največjega varčevanja. Glede dohodkov je minister poudaril, da je glavni vir dohodkov za kritje izdatkov vsedržavnega proračuna davek na poslovni promet. Zato se je treba boriti za dosego višine predvidenega prometnega davka, kajti tudi za sam republiški proračun je prav tako najmočnejši vir dohodkov akumulacija iz produkcije. Na del dobička in presežke obratnih sredstev republiških podjetij skupno z deležem na davku za promet proizvodov odpade 60.47 % republiških dohodkov. Drugi najmočnejši vir dohodkov pa je dohodnina. Realizacija proračuna za leto 1946 nas uči, da bi bili lahko naši dohodki še višji in bi s tem omogočili večji razmah ljudskih odborov, če ne bi v tolikšni meri nastopal problem poslovanja davčnih komisij in pa problem davčne discipline. Nujno je, da okrajni izvršni odbori, kakor tudi krajevni ljudski odbori, posvečajo pravilni odmeri davka in potrditvi davčne discipline posebno pozornost. Pogoji za uspeh v letošnjem letu so v pravilnem razumevanju sedanjih nalog, v budnosti proti vsem nasprotnikom našega dela, v popolni predanosti in v veliki disciplini.
Glavni vir dohodkov v državni proračun je republiška industrija in industrija ljudskih odborov. Iz dela dobička državnih gospodarskih podjetij, presežka obratnih sredstev in deleža na prometnem davku bomo prejeli 53.6 % od celotnih dohodkov LRS. Ljudski odbori bodo morali pokazati mnogo več iniciative pri ustanavljanju lastnih podjetij in s tem pri iskanju virov dohodkov za svoje potrebe.
Drugi glavni vir dohodkov republiškega proračuna je dohodnina v višini 3.4 % državnega proračuna dohodkov in od te je 277 milijonov vključenih v proračun ljudskih odborov v obliki participacije. Velik del dohodnine bodo plačali delavci in nameščenci, dočim odpade ostali del na kmete, obrtnike, zadruge, razne organizacije in drugo. Borba za pravično odmero in za brezpogojno izpolnitev odmerjene obveze mora biti osnovna zapoved v delu davčnih komisij, v prizadevanju ljudskih odborov in v odnosu davkoplačevalcev do našega novega proračuna. Da se bo privatni sektor v pravilnejšem razmerju vključil v delo za skupne potrebe, moramo še bolj vključiti v skupne napore naše kmete in naše obrtništvo. V denarnem znesku izražena udeležba ljudskih odborov na republiški dohodnini bo odvisna od celotne v njihovem območju pobrane dohodnine. V kolikor bodo poedini ljudski odbori dosegli višje dohodke, kot so v proračunu predvideni, bodo smeli s polovico pre-. -j,. T	...... sežka razpolagati tudi preko rednega pro-
N'a četrtem mestu so izdatki za kme-j računa. Nadaljnji dohodki so predvideni Ljstvo in gozdarstvo z 9.04%, oziroma od raznih uradov in ustanov,Gz krajev-^27,468.000 din. Na čisto administracijo j nih trošarin, davka na dediščine in iz vseh republiških ustanovah odpade : drugih manjših virov.
'»S,575.000 din ali 6.3 % republiškega '
-.i Pred nas vse so postavljene v letoš-.i . rac,l.,la- La stevdka nam najjasneje nijem ietu velike naloge, od katerih naj-«okawue. kako temeljito se je spre- wija je prvol0tni plah. Borba za dosego
varnali, izpolnjevati tudi naš
penila vsebin« našega proračuna in da -vi5ine previdenti! dohodkov pomeni bor-'lejanski sama administracija ni vec |>0 2a ustvariltev potrebnih sredstev za 'ustvena^ zadeva, temveč izključno le izvedbo plana. Zato moramo z isto pre-Onpomocek za izvrševanje glavnih go- danostjo, voljo in disciplino, kakor de-' Podarskih nalog.«	' lavstvo izpolnjuje proizvodni plan po to-
V svojem nadaljnjem izvajanju je tov. r ■	•	’ -	—x-!
'binister poudaril, da vsa leta stare Jugoslavije nismo gradili v Sloveniji toliko tovarn in da ni bilo elektrificiranega v dvajsetih letih toliko podeželja kakor sedaj v enem saijiem letu. V istem času 8mo zgodili tudi več cest in smo torej v letu 1916 daleč prekosili gospodarsko dejavnost stare Jugoslavije. Ljudska oblagj je dokazala svojo življenjsko spodobnost in ustvarila pogoje za nadaljnji «vljenjski napredek. Sestav proračuna 13 leto 1947 nam dokazuje, da bomo svoje 3 a po re v tej smeri samo še stopnjevali.
Lnotnost naših narodov in federativna Ureditev naše države prihaja do popol-n6ga izraza še posebno pri reševanju «asih gospodarskih in s tem v zvezi fi-dančnih nalog. Zvezne investicije v naši Republiki pomenijo izgraditev težke industrije pri nas in ustvarjajo na drugi affini najtesnejšo povezanost celotnega Jugoslovanskega gospodarskega prostora.
vProračun je uravnovešen kakor vsedržavni proračun, to se pravi, da iaka-’hiemo prav toliko dohodkov kakor iz- .	.
datkov. Izdatki proračuna so bili posiav-1 načrtno gospodarstvo se je ponovno jasno ‘ieni v skladu z naj nujnejšimi potreba- pokazala izredna življenjska sila m moc «6, gospodarsko zmogljivostjo in mate-1 našega ljudstva, njegove ljudske oblasti
Iz govora ministra za notranje zadeve Borisa Kraigherja
»Ost naše budnosti mora biti obrnjena proti poizkusom ostankov stare družbef ki skušajo od zunaj slabiti našo novo demokracijo«
Že površni vpogled v predlog republiškega proračuna pokaže bistveno, vsebinsko razliko med predloženim predlogom ter proračuni stare Jugoslavije in zahodnih držav. To je posledica globoke družbene preobrazbe osnov naše nove države in nakazuje tudi težke naloge, ki jih je morala naša nova ljudska oblast rešiti, da je lahko prišla na novo načrtno gospodarstvo. Potrebno je pregledati pogoje, ki omogočajo ta odločilni prehod tudi z vidika notranjepolitičnega položaja. Z izredno hitrim prehodom v
gospodarstvo in v borbo za razkrinkanje preostankov starega sistema, anarhije, špekulacije in izkoriščanja v gospodarstvu. Ta naloga je mnogo težja in bo zahtevala mnogo več časa kot prva. Dosegli pa smo že v prvem letu odločilne uspehe in ko se danes pripravljamo na volitve okrajnih, mestnih im krajevnih ljudskih odborov, kažejo te prve priprave, da bodo te volitve privedle do nadaljnjega utrjevanja ljudske oblasti.
V	tem pogledu čakajo naše odbore še odločilne naloge, v izvrševanju katerih so v preteklem letu naši odbori pokazali ob odločilnih uspehih tudi celo vrsto nevarnih slabosti.
Večinoma niso pokazali zadostne budnosti do šp eku la niški h elementov, ki so skušali vnašati nered v delovanje odborov, uveljaviti v njih razne protiljudske cilje in ki so skušali prikrivati pridelke ter tako onemogočiti načrtno razdeljevanje dobrin. Tovariš minister je dejal:
»Vendar ob vseh slabostih so se vsi poizkusi raznih sovražnikov, da bi omajali demokracijo novega tipa, v celoti razbili. Vse delo odborov kot tudi zadnje volitve v odbore OF dokazujejo, da smo dosegli popolno enotnost v mobilizaciji najširših ljudskih sil in da je ostala reakcija v celoti neznatna, bedna tolpica, sestavljena deloma iz kriminalnih tipov, deloma iz špekulantov — obupancev, ki se ne znajo vključiti v delovni elan nove družbe in se zato pustijo zavajati načrtno razbijaški akciji zunanjih sovražnikov.
Živimo na tistem koščku jugoslovanske zemlje, ki je najlaže dostopen razbijaškim poskusom zakletih sovražnikov resnične demokracije. Ti naši zakleti sovražniki skušajo še posebej izkoriščati naše težave, s katerimi se moramo boriti v boju za Primorsko, Trst, Gorico in Koroško. Emigracija, ki je dokazala svojo popolno izkoreninjenost, ko se je brez vsakega občutka odgovornosti do nacionalnih dolžnosti udinjala okupatorju v času narodno osvobodilne vojne, skuša danes nadaljevati to izdajalsko početje in se stavlja v službo raznim imperialističnim vojno-hujskaškim klikam na zapadu. Da bi mogla to nalogo izvršiti, si skuša ustvarjati baze v Trstu in Gorici, zlasti pa na Koroškem in v Avstriji. Danes lahko ugotovimo, da je vse delovanje ostankov narodnega izdajstva naslonjeno na sovražne centre izven meja naše države in da se naslanja predvsem na tiste imperialistične klike, ki vodijo osnovno kampanjo proti našim zahtevam na Koroškem.«
V illustraci jo te trditve je tov. Kraigher navedel primer delovanja ilegalnih : četni ìlei h c band. Dočim «mo imeli dne 1. marca 1947 še 85 banditov, ki «o se potikali deloma na naši, deloma na avstrijski strani meja, jih je danes ostalo samo še 32, kar je uspelo našim organom Uprave državne varnosti. Način delovanja inozemskih sovražnikov je danes že toliko razkrinkan, da ne more več uspevati. »Nastop« teh band je kljub vsej inozemski pomoči izpodtetel, ker je pri nas ljudska oblast že toliko utrjena, ker je pri nas vzpostavljen že tak red, da mora ob zadostni budnosti naših ljudskih odborov in organov državne varnosti vsako ekrivaštvo v najkrajšem času propasti.
V	zvezi s tem se je minister dotaknil-poizkusov prenašanja preko meje in razpečavanja tisočdiinarskih falsifikatov in vprašanja ilegalnega prehaijanja čez mejo. Nekateri naši ljudje tega vprašanja še ne gledajo z zadostno resnostjo in še dopuščajo črnoborzijansko špekulantsko delovanje ob meji. Smo na izredno občutljivem delu Jugoslavije in moramo temu vprašanju posvetiti vso pozornost. Ravno delovanje teh bednih zločinskih ostankov bele garde dokazuje, da stari izkoriščevalci ne bodo mirovali in da se bodo posluževali tudi najpodlejšega kriminala, čim bolj bodo videli brezupnost svoje akcije. Tov. Kraigher je dejal:
»Zadržal sem se nekoliko dalj na vprašanju bande, ne zaradi kake njene važnosti, saj ta bedni izmeček naše družbe ne more predstavljati nobene važne postavke v boju proti ljudski oblasti, ampak zato, da pokažem, kje je glavni sovražnik. Naša ljudska oblast je konsolidirana, močna in sposobna reševati vsa notranja vprašanja. Primer likvidacije dolenjskega skriva-štva dokazuje, da v notranjosti pri nas ni pogojev za bando. Zato mora biti ost naše budnosti obrnjena proti poizkusom ostankov stare družbe, ki skušajo od zunaj slabiti našo novo demokracijo in našo novo ljudsko oblast.«
Kot smo že videli ob vprašanju bande, je osnovni vir, ki podpihuje zločinski kriminal, v našem inozemstvu. Ker reakcija čuti, da je delovanje bande obsojeno na skorajšnji konec, išče novih poti za oviranje naše demokracije. Skušajo iskali kaline, ki naj bi igrali vlogo neke »opozicije« v Sloveniji po zgledu Dragoljuba Jovanoviča. Vendar je jasno, da ta pot pri nas ne more uspevati. Ustvarjati hoče neko »opozicijo« na liniji borbe za Primorsko, Trst, Gorico. Beneško Slovenijo in Koroško. S pomočjo zunanjih impe-in demokracije novega tipa, ki je edina rialističnih klik skušajo razbijati tam danes v Jugoslaviji sposobna rešiti tista I enotnost slovenskih ljudskih množic, do-družbena, gospodarsko-politična vpraša-1 biti tam neko svojo grupo in potom pre-nja, ki stoje pred nami.
Ljudski odbori so prvo nalogo, ki je stala pred njimi, že skoraj v celoti izvršili
©il Z**	cj cy__*	-	.	_
likvidacijo ostonkov vojne in za dokonč- ] »politike« po kvartopirskih načelih go-no razkrinkanje vseh narodnih izdajal-j ijufanja in igranja na dve ali več kart.
plan, to je proračun. V svojem delu pa se ne smemo omejevati izključno le na sredstva, ki nam dotekajo iz proračuna. V lanskem letu smo mnogo nalog rešili s prostovoljnim delom, pri čemer smo beležili zlasti lepe rezultate v Slovenskem Primorju. Udarniško in prostovoljno delo mora ostati tudi v bodoče eden izmed načinov ustvarjanja vrednosti v našem gospodarskem prizadevanju.
V	izvajanju našega proračuna se bomo v veliki meri oprli na mrežo naših bančnih poslovalnic. Ne sme veljati več stari strah pred via ganjeni prihrankov v banko, temveč nasprotno, pričeti mora tekmovanje za čim večji dvig vlog, kajti tudi to pomeni okrepitev centralnega finančnega fonda in s tem dviganje možnosti za izvajanje različnih gospodarskih nalog v okviru plana. Nujno je potrebno, da pričnemo dosledno izvajati sistem brezgotovinskega prometa, ki mora postati sčasoma edini način opravljanja posla z velikimi zneski,
V	tesni zvezi z mednarodnimi političnimi vprašanji so naše zahteve do Avstrije in Nemčije o naših odškodninskih zahtevah. Postavili smo že zahteve za povrnitev sredstev, ki so bila odvzeta našim kreditnim poslovalnicam med okupacijo in jih danes ponovno postavljamo. Odvisno je pa od rešitve celotnega avstrijskega deleža nemškega problema, kako bo našim zahtevam ugodeno. V zvezi z našim kreditnim sistemom moramo ugotoviti, da obstoječe kreditne zadruge ne odgovarjajo več, ker je otežkočena nad njimi kontrola in kreditne zadruge bodo morale nadomestiti hranilnice ljudskih odborov. Tovariš Polič je dejal:
V	naši dosedanji proračunski razpravi še ne bomo obravnavali proračuna tistega dela Slovenskega Primorja, ki bo v najkrajšem času po težkili letih borb in preizkušenj postal sestavni del nove Jugoslavije. Kljub temu pa že začenjamo z vskladanjem poslovanja njegovih okrajnih odborov s poslovanjem naših okrajnih odborov. Morali bomo voditi računa, da novo priključenim krajem zagotovimo sredstva, ki jim bodo potrebna za obnovo in najnujnejšo izgraditev industrije. Žal v svojo skrb za gospodarski dvig ne bomo mogli vključiti vseh krajev Slovenskega Primorja, v katerih žive še tisoči Slovencev, kakor tudi pripadniki italijanske narodnosti, ki si žele v novo Jugoslavijo. Zato pa bomo prav tako zvesto zasledovali njihovo delo in borbe, posebno še, ker se zavedamo, da je danes nujno potrebno nadaljevati trdo in neizprosno borbo za pravično stvar, ki mora konec koncev zmagati.«
S sprejemanjem prvega proračuna, ki po svojem bistvu predstavlja finančno plat našega gospodarskega plana, prevzemamo nase veliko odgovornost, da bomo storili vse za njegovo uresničenje. To zahteva velike napore, ki pa jih bomo s predanostjo, s čutom odgovornosti in z veliko disciplino tudi premagali Materialni pogoji za to so podani.
Ob zaključku je tov. minister dejal:
»Izvedba petletnega plana je danes tudi naša osnovna politična naloga. Dolžnost političnega aktiva bo, da našemu ljudstvu tolmači pomen plana, da razgiblje najširše množice v delu za izvedbo plana in da zato tudi največ prispeva v borbi za zagotovitev sredstev, iz katerih bomo krili potrebe našega plana. Naš državni proračun zato ne sme ostati mrtva črka, temveč ena najtrdnejših opor za sam _ plan. S polno iniciativo morajo iskati ljudski odbori pola in načine, da uresničijo, kar zahteva od njih državni proračun, prav tako pa morajo z isto iniciativnostjo iskati novih virov sredstev, ki jih bodo omogočili, da tudi svojo gospodarsko delavnost še bolj poživijo in tako v polni meri zadovolje osnovne krajevne potrebe. Izpolnitev petletnega plana je danes naše bojno geslo. Tudi izvedba postavljenega proračuna je sestavni del te borbe. Zato predlagam., tovariši ljudski poslanci, da državni proračun Ljudske republike Slovenije sprejmete v obliki, v kakršni je predložen.«
Po ekspozeju ministra za finance Zorana Poliča, ki so ga ljudski odposlanci sprejeli z velikim odobravanjem, se je začela diskusija o predlogu državnega proračuna LRS s finančnim zakonom. Kot prvi je govoril ljudski poslanec in minister za notranje zadeve tov. Boris finančni1 Kraigher.
ko nje ustvarjati svoje pozicije proti Jugoslaviji. Te spletke so jasne in kažejo globoko nacionalno izkoreninjenost teh
— to je nalogo mobilizacije vseh j ljudi. Enkrat za vselej je konec s Špesa obnovo našega gospodarstva, za j kulantskim politiziranjem in vodenjem
cev, vojnih zločincev in kolaboracionistov, ki so takoj po osvoboditvi skušali znotraj razbijati ljudsko demokracijo. V teku zadnjega teta so ljudski odbori prešli z vso odločnostjo na drugo nalogo — na pripravo osnov za prehod v načrtno
To je možno v intrigah med imperializmi, med raznimi špekulantskimi lažddemo-kratskimi strankami in strančicami, ki med seboj mešetarijo za večji profit na račun ljudstva. Tovariš Kraigher je nato poudaril:
»Nikjer se ne vodi bolj kot v Trstu, Gorici in na Koroškem borba, kjer gre slovenskemu narodu za vse in kjer je vsak poizkus cepljenja narodnih sil, vsak poizkus kvartopirskega špekuli-ranja s predstavniki raznih imperialističnih klik direkten zločin proti narodu. Vse, kar smo dosegli v boju za združitev Slovencev v FLRJ, smo dosegli na osnovi ostre borbe proti vmešavanju zunanjih imperialističnih klik v naše zadeve in v iskanju pomoči, pri resničnih ljudskih demokratičnih silah izven meja naše države. Naš zaveznik so lahko in morejo biti v borbi za Trst in Gorico samo resnično demokratične sile italijanskega prebivalstva teh mest in na Koroškem avstrijskega, nikdar pa razni agenti zapadnega imperializma.
Isto pa iščejo na periferiji OF nekatere stare politikante, da bi našje posebno specifično formo za slabljenje enotnosti OF.
Kot je FLRJ ob podpisu mirovne pogodbe z Italijo jasno poudarila, da s tem vprašanje jugoslovanskega teritorija, ki je ostalo izven meja FLRJ, ni rešeno in za nas ne bo odstavljeno z dnevnega reda, dokler ne bo ugodno rešeno, tako je maršal Tito jasno poudaril, da vprašanje Koroške za nas ne bo likvidirano in stavljeno z dnevnega reda, dokler ne bo nekega dne za nas pravilno rešeno. To pa pomeni, da ne smemo dopustiti nobenega špekuli-ranja s to borbo, vsak, ki bo tu skušal cepiti sile, se s tem stavlja v službo imperialistov in belogardistov. Vsak, kdor skuša ovirati borbo s poudarjanjem važnosti ustvarjanja nekega kompromisa z belo gardo, ki v teh krajih bazira svoj vpliv na del izdajalske duhovščine, ki služi Margottiju in San-tinu, stopa s tem na stran imperialistov, izdaja borbo slovenskega naroda, Trsta, Gorice, Koroške. Če to delajo nekateri Tržačani, Goričani in Korošci, s tem dokazujejo, da so davno izgubili vse zveze z ljudstvom teh krajev in ostali goli zapadnjaški politikanti, agenti zapada.«
Toliko odločnejše obsodbe so vredne te intrige, kolikor jih nekateri načenjajo baš v časih, ko so resnični borci v teh krajih deležni najneeranmejšega preganjanja s strani anglo-ameriikanskih oblasti v Trstu, Gorici in zlasti na Koroškem.
Drugo vprašanje, ki ga skušajo sovražniki izkoriščati za razbijanje enotnosti našega ljudstva in ki je ravno tako stvar, ki prihaja k nam od zunaj, je vprašanje cerkve. Na žalost vodeči del naših cerkvenih krogov noče razumeti, da postaja vse bolj orodje zunanjega imperializma in da, če se ne bo znal pravočasno rešiti iz teh krempljev, ne more pričakovati drugega, kot da jim bo ljudstvo dalo isti odgovor kakor mnogim izdajalcem pred njimi. Danes je jasno, da imperialistom ni nič za svobodo vere v FLRJ, ni nič za cerkev v FLRJ, ampak hočejo to organizacijo izkoristiti za provociranje konfliktov in za organiziranje križarske vojne imperializma proti ljudski demokraciji. Danes je jasno, da hočejo žrtvovati i cerkev i vero i vernike v FLRJ zato, da bi zapeljali ljudstvo ne v FLRJ, ampak na zahodu v Italiji, Franclji, Ameriki v nek verski fanatizem, ki naj bi ustvaril pogoje za organiziranje nove vojne. »Danes je jasno,« je dejal tov. Kraigher, »da gre najhujšim vojnim hujskačem za to, da z uničenjem cerkve pripravijo novo vojno. Samo vodeči del duhovščine pri nas tega noče videti. Vendar moramo ugotoviti, da dober del duhovščine to že spoznava in da že vidi, da edina nevarnost, ki grozi cerkvi pri nas., ni nihče drugi kot razni Margottiji in Santini ter razni drugi tujci, ki hočejo sprovocirati no\o vojno. To jim seveda ne bo uspelo, ampak lahko povzroči samo njihovo izolacijo od narodov. To tembolj, v kolikor se danes vodeča duhovščina ni poslužila nobene prilike, da bi nastopila v obrambo slovenstva, ko ga je Margotti v posebnem pastirskem pismu direktno napadal, ampak se obratno spusti v kaznivo in nedopustno izkoriščanje velikonočne prižnice za to, da služi tujemu imperializmu in da še danes nesramno zagovarja zločine Natlačena, Ehrlicha, Žup-ca in drugih propalic.«
Proti vsemi tem nastopom raznih narodnih izkoreninjencev pri na« moramo nastopiti z vso odločnostjo. Mi želimo konstruktivne kritike, želimo sodelovanja vseh poštenih ljudi pri odpravljanju napak im slabosti, ne moremo pa dovoliti, da bi kdo v korist tujcev izkoriščal težke povojne razmere.
V zvezi s proračunsko debato se je minister dotaknil vprašanja Narodne milice. Poudaril je, da se je številčno stanje Narodne milice v zadnjih mesecih nekoliko dvignilo, vendar moramo ugotoviti, da njeno število še ni zadostno, tako v pogledu prometne milice kakor tudi na podeželju. Po kvaliteti je milica mnogo napredovala. Mnogo koristi priliv novih miličnikov, demobiliziranih iz vojske. ■Številčno pomanjkanje premaguje milica z zaposlovanjem pomožne milice. Popolnoma nova je formacija industrijsko-za-vodske milice. Mnogo se dela na izpopolnitvi gasilske službe. Dejal je: »Ko govorimo o milici, bi opozoril na majhno primerjavo z našimi sosedi. Dočim število stalne narodne milice v LR Sloveniji še ne dosega števila 2000, pa ima danes Trst 11.000 oboroženih članov tako imenovane civilne policije. To more biti najjasnejši primer globoke razlike med demokracijo novega tipa, ki ima svoje varnostne organe organizirane na vseljudski osnovi in ima zato razmeroma majhno število
Nadaljevanje na S. strani
| F I Z K U L T U RA
Ob organizacifi okrajntii fizkulturn h odborov
Z novo teritorialno razdelitvijo Vzhodno primorskega okrožja na nove okraje je treba prilagoditi tudi organizacijo okrajnih fizkulturnih odborov ter ukiniti delovanje okrožnega fi'z-kulturnega odbora. Fizkulturno delovanje stoji danes na pragu nove sezone in v zvezi s tem pred nalogami, ki jih je postavila fizkulturna skupščina Slovenije in I. fizkulturni kongres Jugoslavije v Beogradu. Ker so te naloge velikopotezne in obširne in ker je z nastalo situacijo odveč vsako posredovanje okrožnega fizkulturnega odbora, ki je imel premalo pogleda v delovanje fizkulture na vasi, je nujno potrebno, da prevzamejo vso iniciativo organizacije fizkulture v okraju novo ustanovljeni okrajni fizkulturni odbori.
Najaktivnejši člani fizkulturnih društev po okrajih so že dobili direktive za organizacijo fizkulturnih odborov in priprave so že povsod v teku.
Naj omenim samo i. okrajno fizkulturno skupščino v Idriji, ki se bo vršila v nedeljo, dne 20. aprila in okrajno fizkulturno skupščino goriškega okraja, ki se bo vršila v soboto, dne 19. aprila. Pred to skupščino oziroma pred sekretariate okrajnih fizkulturnih odborov pa so že postavljene naloge, h katerim je treba takoj pristopiti', če hočemo, da bo uspeh letošnjih prireditev kvantitativno in kvalitetno boljši. Med temi nalogami naj omenim samo organizacijo in tehnično izvedbo Titove štafete ter okrajni fizkulturni zlet 1. junija in administrativno organizacijsko ureditev fizkulturnih aktivov v šoli, na vasi in v tovarnah.
Te tri naloge so danes najvažnejše za uresničenje v obdobju dveh mesecev in to mora biti tudi dvomesečni plan okrajnih fizkulturnih odborov v sklopu celotnega fizkulturnega načrta za delovanje okrajnega odbora.
TEDEN ZA FIZKULTURNI ZNAK OD 18. DO 25. APRILA
Že iz dela prvega kongresa FISAJ-a je razvidno, da je v novi družbeni ureditvi v času preusmeritve vsega gospodarstva in velikega poleta naše industrije tudi fizkultura dobila nov smisel. Zajeti slovenskega delovnega človeka, ga vzgojiti v vsestransko razvitega in zdravega graditelja nove družbe, to so cilji ljudske fizkulture, ki jih bomo dosegli samo z masovnim tekmovanjem za fizkulturni znak.
iz Idrije, ki je dosegel tudi najlepše uspehe tako pri poedincih kot pri moštvenem tekmovanju.*
Rezultati tekmovanja so naslednji:
Člani 5.000 metrov: Grabar Franc — Kladivar 19:09,1; Faiduti Umberto — Trst 19:12,4; Štajner Valter — Kladivar 19:25,4,
Članice 1.000 metrov: Jošt Zofka — Kladivar 4:35,4; Perhavec Vera — Polet 4:44,1; Grabar Silva — Kladivar 4:46,4.
Mladinci 1.500 metrov: Prelog Vinko — Kladivar 5:53,4; Kos Marjan —
Polet 6:02,2; Tratnik Slavko — Rudar 6:03,2.
Moštva: 1. Kladivar 13 točk, 2. Rudar Idrija 29 točk. 3. Železničar 36 točk.
Mladinke 800 metrov: Zamuda Marija — Kladivar 3:08,6; Repuš Milica — Kladivar 3:11,2; Permozer Lavra — Rudar 3:13,4.
Moštva: 1. Kladivar 16 točk, 2. Rudar Idrija 24 točk, 3. Železničar 38 točk.
To tekmovanje je bila zadnja preizkušnja naših tekmovalcev za državno prvenstvo Jugoslavije, ki bo čez teden dni v Osijeku.
TEKMOVANJE V GROSSU FD RUDARJA V IDRIJI
V nedeljo 7. aprila je priredilo fizkulturno društvo Rudar iz Idrije izbirno društveno tekmovanje v krosu za sestavo društvene ekipe, ki se je udeležila federalnega prvenstva Slovenije v krosu v Mariboru.
Rezultati so naslednji:
Člani 2 km: 1. Brus Marjan 12,17; 2. Majnik Stanko 12,23; 3. Kokalj Rajko 12,26.
Mladinke 1000 m; 1. Permozar
Lavra 5,44;	2. Karpentieri Marija
5,49; 3. Tušar Tončka 6,43.
Mladinci do 16. leta 1000 m: 1. Albreht Jelko 5,23; 2. Stekar Milan 5,37;
3.	Krčnik Jože 5,45.
Mladinci do 18. leta 1.500 m: 1. Tratnik Slavko 7,40; 2. Škarabot Renat 8,13; 3. Tratnik Marjan 8,23.
Pionirji 300 m:	1. Kanduč Albin
2,14; 2. Velikajne Anton 2,15; 3. Tratnik Stanko 2,16.
FIZKULTURNI DAN V ILIRSKI BISTRICI
Eden najvažnejših sklepov 1. kongresa FISAJ-a je izvedba tedna fizkulturnega znaka. Namen velike enotedenske akcije je okrepitev in poživitev tekmovanja, izpolnjevanja norm in propaganda, ki bo približala to tekmovanje delovnemu ljudstvu. Predvsem moramo v tem tednu kritično pregledati naše dosedanje delo ter ga izboljšati. Teden pa ne sme samo razgibati fizkulturnike po društvih in aktivih,
temveč moramo stremeti predvsem za tem, da si pridobimo čim več novih tekmovalcev ter jih vključimo v redno fizkulture. Čas za prijavo tekmovanja je podaljšan do 1. maja Fizkulturna društva in okrajni odbori naj sestavijo tekmovalne komisije, katere bodo skrbele za izpolnjevanje norm. Organizirati moramo predavanja o znaku po vaseh, šolah in tovarnah, na sestankih množičnih organizacij ter tako seznaniti naše delovno ljudstvo s tekmovanjem. Pridobiti čim več tekmovalcev in izpolniti vsaj tri norme v tem tednu, naj bo naša naloga. S pomočjo vseh množičnih organizacij moramo dati tem dnevom vseljudski značaj, ki bo pomenil v našem fizkulturnem življenju pohod na vas, v tovarne in obrate. — Z dobro uspelim tednom bomo dosti pomagali splošnemu razvoju fizkulturnega gibanja in obenem k boljši izgradnji naše domovine.
V PRVENSTVU SLOVENIJE V GROSSU SO SE NAŠI TEKMOVALCI DOBRO POKAZALI
V nedeljo 15. aprila se je vršilo v Mariboru prvenstvo Slovenije v krosu, ki se ga je udeležilo 115 tekmovalcev in tekmovalk. Tega tekmovanja so se letos prvič udeležili tudi lahkoatleti iz Primorske, ki so dosegli na tekmovanju lepe uspehe v primeri
s fizkulturnimi društvi, katerih lahka atletika je že dolgoletna društvena tradicija. Poleg FD Kladivarja iz Celja, ki je nastopil z najmočnejšo ekipo, so se tekmovanja udeležili fizkul-turniki iz Goriškega okraja iz aktivov Miren, Bilje, Prvačina ter FD Rudar
Dne 13. t. m. se je v Ilirski Bistrici vršil fizkulturni dan. Že ob zgodnjih jutranjih urah se je začelo živahno pripravljanje. Mladina in borci Jugoslovanske armade so masovno nastopili v lepi spomladanski fizkulturni manifestaciji.
Ob 9.30 dopoldne se je zbrala velika množica fi'zkulturnikov, ljudstva ter borcev JA pred sedežem okrajnega ILO v II. Bistrici. V prisotnosti 2000 gledalcev se je začel pomladanski tek
čez drn in strn. Prvi so nastopili mladinci izpod 18 let, ki so v teku na 1000 metrov pokazali požrtvovalnost in dobro pripravljenost. Najboljši uspeh je dosegel mladinec Milostnih Ado, ki je pretekel progo v 3 minutah 29 sekundah. sledil mu je Muka Janko 4.4 min. — Borci JA so progo na 1000 metrov pretekli' v bojni opremi. — Mladinke so se dobro odrezale, na progi 600 m je dosegla najboljši uspeh Kunčič Damjana, ki je progo pretekla v ča-
DOPISI
MLADINA POSTOJNSKEGA, TOLMINSKEGA BISTRIŠKEGA OKRAJA JE VOLILA
Že predpriprave za mladinske volitve v Postojnskem okraju so bile slovesne. Mladina je sprejemala obveze, ki jih že izvaja v dejanjih. V Stari Sušici je mladina žrtvovala 370 ur za popravo poti, v Matenji vasi so uprizorili igro »Zelena vrvica« in denar bodo vložili v gradnjo mladinskega doma. V Slavini so z zelo dobrim uspehom zaključili večerni tečaj. Na žagi v Belskem mladina drži produkcijo v obratu na najvišji stopnji. V Senožečah so sodelovali z 1500 delovnimi urami pri popravljanju poti in veliko pažnjo nudijo vzgoji ter fizkulturi. Skupno je
V boj za gospodarski napredek
rabipanje sjnole, ki se nujno potrebuje tol su rovina za razno kemično indu-
SETVENA KAMPANJA V SEŽANSKEM OKRAJU
Sonce ogreva zemljo in naši kmetje so se s podvojeno silo lotili dela in po nekaterih krajih obdelujejo zemljo celo v nedeljo. Po poročilih, ki jih je okrajna setvena komisija za Sežansko dobila od krajevnih komisij, je razvidno, da bo v sežanskem okraju zorane in obdelane zemlje 1.300 ha; do sedaj je zorane in ponekod tudi posejane 744 ha.
Kmetje prejemajo v nabavno prodajnih zadrugah semenski krompir, ječmen in druga semena ter gnojilo. Ne dobivajo sicer v taki količini, kot bi bilo potrebno, to pa zaradi lanske zelo slabe letine. Obveze, ki so jih kmetje sprejemali na predvolivnih zborovanjih o izvedbi in prekoračen ju _ petletke na vaseh, se sedaj že pričenjajo izvajati. Po nekaterih vaseh že delajo poizkuse z industrijskimi rastlinami. Tako so kmetje v vasi Pliskovica za poižkušnjo sejali lan in z njim posejali 2000 kv. metrov zemlje. V Odolj-nem na državnem posestvi" so vsadili 16.000 sadik tobaka. V Klancu je ustanovljena drevesnica, da bodo lahko zopet pogozdili razno zemljo, kjer so bili gozdovi med vojno uničeni. V ob-
Nadaljeoanje s ?. strani-
stalnega oboroženega moštva, zapad pa ustvarja od ljudstva čisto ločeno policijo, ki bo v Trstu celo organ guvernerja in ne tržaške vlade in ki je organizirana ne v zaščito ljudstva, ampak z namenom zastraševati ljudstvo. Ta dejstva naj si ogledajo tisti, ki nam tako radi očitajo nedemokratičnost in ki kažejo pri tem na zapad.«
Končno je tovariš Kraigher spregovoril še nekaj besed o kazenskih zavodih in o vprašanju kriminalitete. Poudaril je, da gre največ kriminala na račun špekulacije, je pa povezano na sabotensko delovanje zunanjih sovražnikov.
Ob zaključku je tovariš minister dejal: »Ves boj za boljšo bodočnost naše domovine je odvisen od tega, koliko bomo uspeli v vseh pogledih osamosvojiti se in v koliko bomo uspeli do kraja razkrinkati ostanke stare družbe, ki skušajo izkoriščati mednarodno situacijo in naše težave v boju za čim hitrejšo združitev vseh delov jugoslovanskih narodov. Predpogoj za uspeh v tej borbi je gospodarska okrepitev Federativne ljudske republike Jugoslavije. Proračun, ki je predložen skupščini v odobritev, je zgrajen pod vidiki mobilizacije vseh sil zato,^ da bonm čimprej postali ne samo družbeno-poli-tično, ampak tudi po svoji tehnični moči ena najnaprednejših držav Evrope.«
Ljudska skupščina je z odobravanjem sprejela govor tov. Borisa Kraigherja.
močju KLO Ocizlje so kmetje kljub dosedanjemu slabemu vremenu posadili 850 sadnih dreves, od katerih so jih samo v Prešnici nasadili 250 in v vasi Ocizlji 200. Kmetje v Petrinjah so tudi sklenili, da bodo pričeli s poizkusnim sejanjem tobaka. Po mnogih vaseh tudi delajo v vinogradih. V gozdu Herpelje-Rodik se vrši akcija za
m
kol strijo.
Pri setveni kampanji vsi kmetje medsebojno pomagajo. Zelo aktivna se je pokazala mladina, ki je po nekaterih vaseh ustanovila svoje delovne čete. Veliko pomoč nudijo enote naše Armade, ki z vprežno živino vozijo gnojila in orjejo v tistih vaseh, kjer živine primanjkuje.
POMLADANSKA POLJSKA DELA NA TOLMINSKEM
Po dolgotrajni zimi in deževju je zadnje lepo vreme omogočilo kmetovalcem na Tolminskem, da so pričeli z oranjem in prekopavanjem zemlje v višinskih in nižinskih legah hkrati. Predvideva se, da bo setev na Tolminskem zaključena v tem mesecu. Ljudske oblasti so potom Naproz poskrbele za zadostne količine semen, semenskega krompirja, ki' so ga odkupile od kmetovalcev in ga selektirale v semenski in potrošni krompir za prehrano. Višinski krompir so zadruge porazdelile med kmete nižinskih leg za posevek, a z nižinskim so oskrbele potrebe drugih okrajev: največ so ga izvozili v
V nadaljuj i diskusiji so govorili še naslednji ljudski poslanoi: minister za ljudsko zdravje dr. Marjan Ahčin, minister za kmetijstvo in gozdarstvo inž. Jože Levstik, Giace i Alojz, Petejan Jože, Simonič Franc, UIrih Tone, Ribič Lojze, Maležič Matija, Kimovec Franc - Žiga, dr. Anton Melik, Jakac Božidar in Reberšek Karel. Vsi govorniki so se izjavili za predlagani proračun. Nato so z glasovanjem sprejeli soglasno proračun za leto 1947 s finančnim zakonom.
Naslednja točita dnevnega reda je bila razprava in sklepanje o predlogu zakona o zaključnem računu LRS za proračunsko dobo od 1. julija 1945 do 31. decembra 1945. Predloženi zakon je bil soglasno sprejet.
Ljudska skupščina LRS je sprejela pomembne zakone.
LJUDSKA SKUPŠČINA LRS JE SPREJELA POMEMBNE ZAKONE
Na naslednji redni seji je Ljudska skupščina sprejela predloge sledečih zakonov: Zakon o volitvah odbornikov ljudskih odborov, zakon o Prezidiju Ljudske skupščine LRS, zakon o pooblastilu Prezidija LS LRS za reševanje prošenj in pritožb, poslanih LS LRS; poleg tega so potrdili ukaz Prezidija LS LRS o razrešitvi Janeza Hribarja in postavitvi inž. Jožeta Levstika za ministra kmetijstva in gozdarstva; izvolili so tudi nove odbore.
Slovensko Istro.
V predelu tolminskega okraja v coni B bo obdelano približno 1000 ha zemljišča, ker je svet gorat in prikladen za živinorejo in planšarstvo. Nasadili bodo okrog 500 ha krompirja in 300 ha raznih žit, pri tem je všteta tudi ozimina, ki kljub dolgotrajni zimi in moči kar dobro kaže. 200 ha bo posejanih z raznimi kulturami in koruzo.
Ljudska oblast je tudi rešila vprašanje vprežne živine na ta način, da je konje, ki jih je dala na razpolago vojska, porazdelila v bližnjih vaseh v območju vojaških enot, ki so dale konje na razpolago. Kmetske konje pa so porazdelili v oddaljenejše kraje in delno v višinske lege, kjer je možno oranje. Do sedaj je bilo v nižinskih legah obdelanega in posejanega 50% zemljišča.
Okrajna setvena komisija je na svoji seji sprejela tudi sklep, da se mora Tolmin in okolica osamosvojiti in rešiti vprašanje povrtnin in zelenjave. Pristopili so že h konkretnemu delu ter preorali z vojaškimi konji 150 ha zemljišča živinorejske mlekarske šole. Zemljišče je že tudi obranano ter bo v najkrajšem času posejano z raznovrstnimi solatami, začimbami, zgodnjim krompirjem in drugim.
OBDELOVANJE ZEMLJE NA GORIŠKEM
Tudi kmetje Goriškega krasa pravijo, da mora biti obdelan in posejan vsak košček zemlje, zato izkoristijo vsak trenutek lepega vremena za obdelavo svojih polj. V veliko pomoč jim je pri tem traktor, ki so ga nabavili v dobi prvomajskega tekmovanja. Traktor je namenjen predvsem tistim vasem, ki so bile požgane in najbolj prizadete v vojni. Sedaj dela v Komnu, je pa še veliko vasi brez vprežne delovne živine. Okrajna Naproza je nabavila v srednji in gornji soški dolini večjo količino semenskega krompirja, ki pa še daleč ne krije vseh potreb, zato pomaga vas vasi in sosed sosedu s potrebnim semenom, da bo posejana vsaka ped rodovitne zemlje, kot so si zastavili v načrt prvomajskega tekmovanja, katerega mislijo dosledno izpolniti.
mladina v predkongresnem tekmovanju napravila že 3458 delovnih ur pri čiščenju pašnikov in sadnega drevja ter 4800 delovnih ur pri raznih gradbenih delih. V nedeljo so se volitve v sekretariate aktivov in v okrajni plenum zaključile po vaseh že ob 10. Od 64 -mladinskih aktivov so v 50. volili 100% in 57 vasi je poslalo poročila s štafetami.
Tudi v Tolminskem okraju se je mladina na predvolilnih sestankih temeljito pripravila. V večini vasi so bile volitve do 8. ure že končane. 100-odstotno so volili skoraj v vseh vaseh.
V	Sv. Luciji so bile volitve zaključene s 100% udeležbo že ob 6.45 in po končanih volitvah so se udeležili teka čez drn in strn. V Šentviški gori so po končanih volitvah s 100% udeležbo imeli lepo uspelo prireditev. Iz Poljubina se jo mladina po končanih volitvah s 100-odstotno udeležbo zbrala in poslala pozdravno pismo koroški mladini.
Tudi mladina iz najzahodnejše vasice Jevščak v Tolminskem okraju, kjer jo fašistične tolpe stalno ovirajo, je v odlično okrašeni dvorani volila 100% in nad voliščem so visoko plapolale naše zastave. Najboljše so volili še v vaseh: Slap, Idrija pri Baču, Soča, Tolmin, Staro selo in Ponikve. V štafetah, ki so prinesle porčila na okraj, je bila prva vas Zadlaz-Žapče.
V Bistriškem okraju so se v vasi Prelože zbrali na volišču že ob 4. zjutraj in so volili v eni uri 100%; po zaključenih volitvah so nesli poročilo na okrajni odbor in v vas Celje, kateri so napovedali tekmovanje; v Celiali so volili 100% ob 7. uri zjutraj.
V	Sušaku so volitve zaključili ob 6. uri 100%. Na Golcu je najmlajši mladinec zaigral ob 7. uri zjutraj budnico in s 100% udeležbo so bile volitve ob 8.30 končane. V Gradišču so volitve zaključili 100% že ob 7.15. Tudi v Pod-stenjah so bile volitve končane ob 7.30 100%. Iz Erjavč pa je dospela štafeta na okrajni odbor s poročilom o 100% udeležbi že ob 9. uri, čeprav je vas oddaljena tri ure. 100% so volili tudi v Novokračini, Ostrožnem Brdu, Zabičah, Podgrajah in v drugih vaseh. Na voliščih so sprejemali tudi delovne obveze. Poleg mnogih uspehov pa v nekaterih vaseh, tako v Baču, Sabonjah in Zarečju udeležba ni bila polnoštevilna; ti mladinci naj si vzamejo za zgled ostale vasi.
Mladina se je ob volitvah pokazala vredna besed svojega ljubljenega maršala Tita, ki je rekel: »Narodom, ki imajo tako mladino, se ni treba bati za svojo bodočnost.«
V NOVOKRAČINAH JE
ODBOR 0F POSTAL VODNIK VSEGA DELA
Ciani OF v vasi Novokračine v okraju Ilirska Bistrica so takoj pristopili k izvedbi' sklepov seje Glavnega odbora OF. Krajevni odbor OF je že prevzel vodstvo pri gospodarskem, političnem in kulturno-prosvetnem delu na vas-i. Napravil je načrt setvene kampanje. Ker nimajo dovolj semenskega krompirja, bodo, da bi zemlja ne ostala neposejana, ostalo zemljo zasejali s koruzo. Zavedajo se, da ne sme noben košček naše zemlje ostati neobdelan in n epos e jan. Za obnovo so že končali vse predpriprave. Očistili so ruševine, navozili kamenja in drugega materiala kar so pač mogli po svojih močeh. Šli so tudi v sosednjo požgano vas očistit ruševine. Ta teden so pa že pričeli z gradnjo prvega gospodarskega poslopja. Izvolili so tekmovalno komisijo, ki bo ocenjevala in primerjala usjiehe.
Študij OF imajo redno vsak teden. Na študijskih sestankih so ljudstvu že
su 2,18 minut, sledila ji je Mršnik Marija z 2,20 min. — Na progi 1500 metrov, ki so jo pretekli mladinci' izpod 18 let, sta dosegla najlepši uspeh tov-Novak Alojz s 5,25 min. in tov. Morano Emil z 6,41 min. — Na progi 3000 m je dosegel najboljši uspeh tov. Marinič Božo, ki je pretekel progo v 12,47 minutah, sledil mu je pa tov. Braz Ignac s 15,38 min.
Ob 11.50 sta nastopili v odbojka moštvi ekipe JA in FD H. Bistrica. Po živahni igri, ki jo je spremljalo nad 500 gledalcev, je zmago odločila ekip3 Jugoslovanske armade.
Ob 14.30 se je pričela ob prisotnosti 1500 gledalcev nogometna tekma. Nastopili sta moštvi FD II. Bistrica in JA-Kljub ne ravno ugodnemu zemljišč" je bila tekma zelo živahna. Tudi tu je s svojim močnim nastopom odločila tekmo ekipa JA, ki je zmagala nad moštvom FD II. Bistrica z 6:1. Med prvim in drugim polčasom se je vršim stezanje vrvi med ekipami JA. V Jem času se je vršila tudi predaja diplom vsem zmagovalcem v pomladnem crossu.
Ob 17. uri se je pričel ping-pong turnir, katerega se je udeležilo II. Bistrica in borci JA. Turnir se je končal z zmago FD II. Bistrica.
To je bil prvi fizkulturni d_an m prva fizkulturna manifestacija, ki se je v letošnjem letu vršila v II. Bistrici io pri kateri so sodelovale vse masovne organizacije. Posebna zasluga pri izvedbi tega dneva gre LMS iz okraja II. Bistrica in borcem JA, ki so pri^0’ delovanju nudili vso pomoč. Kritično
pa je bilo gledati neiniciativnost
ESZDN, ki se kljub večkratnemu pozivu niso udeležili niti z nastopom ene same podružnice.
razložili pomen našega petletnega plana. Da so ljudje razumeli vlogo Dr pri izvedbi Titove petletke, dokazujejo volitve v odbore OF, ki so se izvršile s 100% udeležbo.
Da bodo tudi pred javnostjo razkrinkali vse tiste elemente, ki bi ovirali naš napredek, so sklenili, da bodo napravili »Stenčas javne kritike«. Na njem bodo objavljali primere poizkusov oviranja dela.	,.
Okrajnemu odboru OF so posla*1 poročilo in načrt, v katerem se oh" vezujejo, da bodo storili' vse, da h0 odbor OF postal žarišče vsega dela na vasi.	Tine.
PRIPRAVE ZA PRVI MAJ V MAREZIGAH
Še dober mesec nas loči od našega velikega praznika 1. maja. V veliko večjem številu se ga bomo to leto udeležili V ta namen smo na sestanku Prosvetnega društva izvolili pripravljalni odbor, ki si je zadal nalogo, da se bo z vso resnostjo lotil dela, tako,
da bo udeležba res polnoštevilna-Sprejeli smo tekmovalni načrt pripravljalnega odbora Marezige in tudi sami sklenili napovedati tekmovanj6 vasem Cezarji—Pobegi,	, ,
Mladinci posebno pa mladinke pridno vadijo in tudi že dobro obvla dajo telovadne vaje. Enako nočejo z3" ostati pionirji, ki kažejo viden napredek. Pevski zbor je vložil ve« svoj trud, da bo nastop čimbolj
OBJAVE
IZGUBLJENO
Tov. Smerdelj Andrej, bivajoč v T°' stojni, Tržaška ulica 2, je izgubil osebno izkaznico štev. 967, izdano od MO Postojn ter jo s tem proglaša za neveljavno. .
Tov. Semenič Viktor iz Št. Vida Pj* Vipavi štev. 99, je izgubil osebno izkaznico, izdano od Krajevnega odbora Št. Vid ter dovolinico za moško kolo za leto 1947 t®* s tem preklicuje navedene dopumente neveljavne.
Proglašam za neveljavno osebno izk»2" nico štev 888, izdano od PNOO na i® Ažman Jože, učitelj, Ajdovščina, Vilharjeva ulica št. 2.	T
Tov. Sanj Ivana. roj. 30. III. 1913 v J**" riščah št. 78 in tam bivajoča, je dne 9. *• m. izgubila osebno izkaznico VUJA št. na poti iz Postojne proti domu ter jo “ tem proglašam za neveljavno.
OBVESTILO
Uprava Pokrajinskega avtopodjetja obvešča, da je vse najdene predmete na busih izročila Mestni postaji Narodne lice v Ajdovščini, kjer se lahko dvigQOJ0,
POZIVI
na ustanovno skupščino nabavno-prodaj^ zadruge dne 20. aprila 1947 v Kopru Ljuds-ki dom ob 8.30 s sledečim dnevni® rodom:
1.	otvoritev,
2.	poročilo pripravljalnega odbora,
3.	čitanje pravil in sprejem istih,
4- volitev novega upravnega in nadzo*' nega odbora,
5.	določitev kredita za obremenitev druge,
6.	slučajnosti.	„
Pripravljalni odbor
POZIV UPNIKOM. Okrajna gospodarska zadruga z o. j. v Kopru je pristopi* k decentralizaciji ter poziva vse svoje ul' nike, da prijavijo svojo terjatve napra*J, njej v roku 14 dni po objavi toga P026;?' Na poznejše prijavo se ne bo oziralo. *-*' enem poziva vse svoje dolžnike, do. v isto* roku izpolnijo svojo obveznosti napram nje^ Za upravni odbor: Keber Drago, tajnik. Pečarič Srečko, predsednik.
Okrajno podjetje
„Naša knjiga"
v Postojni
Pri nas dobite vse novo izšle knjige, šolske in pisarniške potrebščine in časopise
»Primorska borba« izhaja tedensko ? Ajdovščini. — Urejuje uredniški odbor.