182. številka Ljubljana, v sredo 12. avgusta. XVIH. leto, 1885. I f haj a vsak dan ave^er, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejoman za avstri j sko-ogorske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., »eden mesec 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gid. 30 kr., za jedon DMMO 1 tfld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae 10 kr. za mesec, po .0 kr. za Četrt leta. — Za tuje driele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje ae od četiristopue petit-vrste po 6 kr., če ae oznanilo jedeukrat tiska, po 5 ar., če ae dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole irankovati. - Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo jo v Rudolfa Kirbiša hiši, »Gledališka stolba". U pravni št v u naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativno stvari. Jeden ali dva kluba. Ker je jako važno, znati, kakih nazorov so naravni naši zavezniki v državnem zboru, priobču-jemo v naslednjem, kar v tej zadevi piše „Narodni list", glasilo dalmatinskih poslancev: „Živahno se razpravlja že nekoliko časa po končanih državnozborskih volitvah, bodo li konservativni zastopniki takozvanih nemških planinskih dežela zopet ustopili v klub desnega centra, kateremu grof Hohenvvart predseduje, ali pa osnujejo poseben klub. Razprava vrši se osobito mej nemškimi konservativnimi listi Tirolske, Solnogradske in Štajerske; tudi slovenski, češki in poljski listi izrekli so se v tej zadevi, vsak s svojega posebnega stališča. Ćas je, da i mi svojo povemo v tem vprašanji, ki je jako važno za bodoči položaj desnice državnega zbora in za njen odnošaj proti vladi. Naših devet zastopnikov, voljenih na temelji jednega načelnega programa, bode precej znatna številka omenjene večine. Začetkom poslednjega zasedanja sedeli so v klubu pod predsedstvom prehvaljenega državnika vsi nemški konservativci, in ta klub bil je po številu tretjina vse desnice, tako da je v odboru petnaj-sterih bil zastopan s petimi člani. Po triletnem složnem delovanji odcepi se h krntu od njega četa konservativnih zastopnikov Štajerske, Gorenje Avstrije in Solnograške in iz te navstal je nov klub, klub središča, pod predsedstvom princa Lichtensteina starejega. Nikako načelno vprašanje, nikak razdor pro-vzročen po različnosti mnenja o gotovem predmetu ni dal nikakega povoda tej secesiji. Osebna trmoglavost in nekaj tudi prevzetnost nekaterih največ solnogradskega poslanca Lienbacherja bila je vsemu uzrok. Slednji se tudi v tem klubu ni dobro počutil in je izstopil, postal, kakor se pravi v parlamentarnem jeziku, divjak. In od tega časa je skušal v vsakem važnejšem vprašanji upirati se desnici in ščuvati poslance središča, da se jej tudi upirajo. On je sedaj najjačji zagovornik posebnemu klubu in ta načrt nahaja največ podpore pri štirs-kih konservativcih. Posebnemu klubu središča hočejo dati ime k a- toliški klub in ga postaviti na katoliški temelj, kakor je oni v nemškem državnem zboru. Tak klub — recimo odkritosrčno — v Avstriji nema zmisla. Nemška je protestantska država in tam z dobro znanimi majskimi zakoni zatirajo katoliško cerkev. Potrebno je tedaj bilo, da se vsi katoliki vkupe postavijo v bran brez ozira na politiško mnenje v druzih vprašanjih. Avstrijski narodi so pa v velikej večini katoliki, ravno tako tudi poslanci v državnem zboru. Dobro znana pobožnost in vernost Rimu vladajoče rodo-vine in ravno tako religijoznost ogromne večine vseh narodov so dobro jamstvo, da se nikaka pogibelj ne pripeti katoliškej cerkvi. Sedanja vlada se jej kaže prijazna, pa tudi prejšnja ustavoverna vlada je vkljub ščuvanju v odnošajih proti cerkvi postopala z blažjo prakso, še celo tam, kjer bi jo bila beseda zakona vezala, da drugačo postopa. Pametna politika, katera zahteva, da v vseh važnejših, cerkvi in državi skupnih vprašanjih, v spora-zumljenji druga z drugo postopata, in da so njima v interesu društvenega miru in reda, odnošaj i iskreni in prijateljski, najde zagovornike pri velikej večini poslancev državnega zbora broz razlike stranke. Pa tudi poseben konservativen klub ni potreben. V socijalnem vprašanji — dan danes more se reči najvažnejšem — veliko večino državnega zbora vodi konservativni duh; pa tudi v politiškem in narodnem vprašanji se ni bati prenagljenja, ker konservativni življi odločno uplivajo na desnico in levico. In kaj nnj stori novi državni zbor, da desnica izvede svoj program in izvrši svoje namene! Vsak mora priznati, da treba v tej polovini cesarstva — ko je zrušeno gospodstvo nemških ustavovereev, — krepke in odločne vlade, ako se hoče zgladiti pot k uresničenju narodne jednako-pravnosti, katera bode v svojem delokrogu odpravila upravnim potom vse zapreke omenjenemu uresničenju, od kojih največja je birokracija nastavljena in utrjena po prejšnjih strankarskih vladah. Od vlade in od upravnih naredeb zavisi zagotovljenjo samostalnosti posamičnih dežel. Več koristi samostalnosti, ako upravna oblastva spoštujejo sklepe deželnih zborov, nego ko bi se pa tem zborom razširil postavodavni delokrog. Pogoj, obstanku in delovanju take vlade je močna in disciplinovana veČina v državnem zboru, na katero se more vsak čas opirati, in ž njeno podporo izvesti važne naloge. V bodočem zasedanji spadajo mej take v prvej vrsti: obnovljenje nagodbe z Ogersko, ravnotežje v državnem gospodarstvu, nadaljevanje in končanje začetih socijalnih preosnov. Srečno in koristno more vlada izvesti naloge le, ako jo podpira trdna in zanesljiva večina. Da bode pa večina taka, treba jej je dobre organizacije, tedaj dobro disciplinovanih in dobro vojenih klubov. Taka sta poljski in češki klub; tak more biti klub desnega središča, ako se v njem spoje vsi ostali življi, kateri po svojih načelih in po piošlosti pripadajo desnici. Slovenci, Dalmatinci, Rumuni, konservativni Italijani in konservativni Nemci s Tirolskega ostati mu hočejo verni. A kjer so nemški konservativci s Tirolske, zakaj bi pač ne mogli biti oni s Štirske, Gorenje Avstrije in Solnogradskega, saj imajo jednaka načela in težnje. Jedno konservativno nemško glasilo, nasprotno posebnemu katoliškemu klubu, pisalo je nedavno, da konservativci goje še nekoliko opravičenih želj, katere treba vsekako zadovoljiti. Dobro! Nam so zdi, kolikor poznamo delovanje koservativnjh krogov, da to zadovoljenje zavisi bolj od vlade in upravne oblasti, kakor pa od zakonodavstva. Ako bodo konservativci vlado v njenih potrebah dobro podpirali, bode vlada že zaradi lastne podpore šla njim na roko. Vsakdo se še spominja od zadnjega zasedanja glasovitih predlogov Lienbacherjevih v šolskej stroki. Ti predlogi so žalostno propali, dokler so izhajali iz parlamentarne inicijative. Šolska novela je pa bila vspre-jeta in je zakon postala, ko jo je predložila vlada. Nemški konservativci naj pomislijo, kaka usoda je zadevala klub središča, ko se je sam za se ustanovil. Ker ni Imel za podlago nikakih načel, katera bi ga bila označevala in članove mej seboj vezala, manjkalo mu je vsake discipline, vsak član je glasoval, kakor se mu je zdelo. Tej nebrzdanosti ima se pripisovati predlog Kula o pristojbinah, škandalno glasovanje o kongrui, Severnej železnici, nemškem LISTEK. Za dragocenim korenom. (Iz življenja ^ltajelcili. pog-ozcirLllEov-.) (Povest A. Ja. MakBimova, posl. I. P.) (Dalje.) XIII. Zasledovanje Seo-kvi-ja. Trudi" iskatelji spali so krepko do zoro, ker jih ni ničesar motilo. Prvi ustal je Lonhou. Čudno se mu je zdelo, da je pogasel ogenj, in da ni nikjer Seo-kvi-ja. Nikakor ni mogel umeti, kje je Mand-žur, kam je zginil. „ Ali je tudi Seo-kvi-ja kaka zver pograbila po noči!" Ko se je to domislil, mu je kri zastala po žilah. — Ej, ustanita! zakričal je glasno starejšina. — Nova nesreča! Iskatelja skočila sta kvišku in osupnena uprla oči v surovi, bledi obraz Lonhou-a. — Kaj!? . . . Kaj se je zgodilo!? . .. vprašal je Ki-se in jezik se mu je spodtikal od strahu! — Seo-kvi je izgubljen! objavil je lakonično starejšina in pazno ogledoval tratino. Nikjer ni bilo videti niti Bledu kake borbe. Nobene kaplje krvi ni bilo na bujni zeleni travi. Lonhou vrnil se je k tovarišema prestrašen od nepričakovane novice in zaječi jal je z začudenjem . .. — Sam vrag ga je snedel! . . . Kam se je utaknil? ... Pa saj ni ubežal!? .. . Polastila se ga je vznemirljiva misel Kri mu je udarila k srcu. Na čelo so mu stopile kaplje mrzlega potu. Lonhou je hitro posegel pod pazuho in izvlekel kozulj*) z prejšnji dan najdenim korenom žen-šena. — Ne, vsi so še! zamrmral je in ložje se oddahnil, premišljujoč, kako se jo nepričakovano izgubil Mandžur? — Gcj! vidva! zakričal je Lonhou k svojima tovarišema. — Ali še imata ves žen-šen? Pa ga saj ni ukral Seo-kvi. — Še! odgovorila sta iskatelja žen-šena, pozorno ogledujoč iz pod pazduhe izvlečena kozulja. — Vrag ga vzemi!. . . Pohodi ga jelen v rebra! .. . Smodnikovega roga nemam! Zaklical je Li-fu, zaman tipajoč pas, na katerem so viseli samo odrezani jarmeni namesto smodnikovega roga. Lon- *) Navadno najdene korene žon-Šena skrbno polože V posebne kozulje, katero napolnijo s črno prstjo. Poslednjo menjajo pogostem. Neobhodno jo treba za oliraneiije nenavadni.' nežnega koreua, da je prst v kozuljih vedno sveža m vlažna« hou je mehanično posegel s svojo roko po svojem pasu. . . — Poganski pes! nesramni razbojnik! zaupil jo z divjim, piskajočim glasom. Na ustnih so se mu pokazale pene. V oči mu je udarila kri. Zgrabila ga je divja jeza. ^ — Da bi ga raztrgali rudoči volkovi! . . . Malopridnež ! . . . ZanikerneŽ! . . . začel se je jeziti Lonhou, in v resnici začel ruvati si ščetinasti sive lase. — Ukral je, pes, ukral! tulil je z obupnim glasom. — Ušel je kanalja, kakor zanikam strapo-petnež!. . . Naj le pride v mojo roke: živemu ode« rem kožo, počasi ga bodem spekel na ognji, vse laso mu bodem po malem poruval! . . . kričal je Lonhou in zagrozil s pestmi okružajočemu grmovju. Dosti je tulenja . . . Seo-kvi še ne more biti daleč — lahko ga še dohitemo, rekel je Ki-se, ko se je malo oddahnil od strahu. — Da, lahko ga še dotečemo! pritrdil je starejšina, ki se takoj pomiril. — Da, tovariši, mi moramo ujeti zanikrnega Mandžurja .. . Pobral je seboj ves smodnik . . . Kajti v gošči smo izgubljeni brez smodnika. Če ne pomrjemo za gladom, ali pa nas zveri pojedo.. . Ujeti moramo Mundžurja! Po-jejta malo in hajdi za njimi . . . jeziku. Vsled te uebrzdanosti je desnica bila oslabela, more se reči, da večine več ni bilo in prošlo zasedanje ostalo je neplodno. Spojenje vseh nemških konservativnih in manjših narodnih življev v jeden klub pod vodstvom zastopnika Ljubljanskega mesta in bolje sporazum-Ijenje mej tremi velikimi klubi desnice je pogoj za vspešno delovanje državnega zbora, pogoj za odločno in trdno vlado, pogoj za uresničenje glavne točke programa desnice: ravnopravnost avstrijskih narodov. Ali žele konservativci planinskih dežel iskreno in odločno to ravnopravnost? Ako jo hočejo, tedaj naj se brez obotavljanja povrnejo tja, kjer so bili do novembra leta. Pivka jama. —*— Naša svetovno znana Notranjska obogatela bode, ako se sedaj pričeto delo posreči, za novo podzemeljsko čudo, kojemu j ednakega ni v Evropi. Opozorjen po časniških noticah, porabil sem priliko, ko sem bil v Postojini, da si ogledam interesantno jamo, katera je pod imenom „Pivka jama" ondotnen u ljudstvu že dolgo, — širšemu svetu pa le vsled del, pričetih ondu po avstrijskem klubu turistov, torej še le malo časa znana, a dosedaj že do 700 metrov daleč pod zemljo brez posebne nevarnosti pristopna. Po znakih na primernih krajih iz Postoj ine proti Planini po veliki cesti in potem na levo roko proti „Črni jami" v generalštabnem zemljevidu tudi napačno zaznamovana „Magdalenen Grotte" (slednja jama je v druzem kraji pod hribom, na katerem je nekdaj stala cerkev sv. Magdalene), najde se Pivka jama prav lehko. Uljudnosti g. Frana Krausa, znanega preiskovalca podzemeljskih jam, kateri vodi sedaj dotična dela In preiskave, zahvaljujem o tej jami sledeče podatke: Dne 22. julija t. 1. zbrala se je v Postojini komisija obstoječa u g. dvornega svetnika Bau-erja, g J. Szombathy-ja, njegovega assistenta, g. Hof-mana, ravnatelja dvornih muzejev in g. Frana Krausa. Poleg teh vnanjih gospodov udeležili so se komisije gosp. okrajni glavar (ilobočnik in pa gg. Burger in Petrič iz Postojine. Dne 23. julija preiskovala je ta komisiju v Postojinskj jami znano „Tartarovo jamo" drugi dan pa Št. Kancijansko .jamo, mej Uncem in Cerknico, doline ondot, požiralnike Cerkniškega jezera, Planinske jame in požiralnike. Ko se je napravil komisijonalni zapisnik tega pohoda, premerila sta dne 20. julija g. S/.ombathy in Kraus „ Pivko jamo" G. Kraus premeril pa je Pivko še posebe, ker je vanjo pal — k sreči brez druzih nasledkov, kakor da se je zmočil. Že 27. julija pričelo se je delo, koje se sedaj vsaki dan nadaljuje, kadar ga deževje, vsled katerega Pivka silno narašča, ne ovira. Po potrebi dela 10—20 delavcev, večina možje Z Otok;-, kojim so podzemeljske jame skoro bolje znane, nego površnji svet. Preplazili so že poprej vsa brezina in votline, iskajoč lepo kamenje in pa .človeško ribico" ali kačo „Protevsa". Pivka jama je To /// globoko brezdno s strmimi stenami in čeravno so nekateri domačini že preje brez vrvi prišli na dno, v katerem šumi mej skalovjem deroča Pivka, se človeku nekoliko tesno dela pri srci, ko stopa po lesenih, precej solidno izdelanih stopnicah naravnost ob steni v otlino. Most, ki je napravljen sredi dna čez derečo Pivko, pokvarila je nekoliko pri zadnjem deževji navstala velika voda, a popravljen je bil, da smo mogli čez. Držeč svečo v roki, prehodi se nekoliko nevarna soteska nad vodo in dalje 150 m dolgi suhi pot mimo prvega jezera do druzega, po katerem se prepelje v čolnu. Potem zopet suh pot do tretjega jezera. Tukaj je stranska jama, imenovana „gotiški dom" v kateri se vidijo blesteče beli stalaktiti in v kateri je tudi pristanišče četrtega jezera, katero je največje in najglobokeje. Do sedaj imeli so na razpolaganje le dva čolna, a v kratkem dobijo še štiri, da bode v vsakem jezeru po jeden čoln in jih ne bode treba prenašati po suhem iz prvega v druzega, kakor do sedaj, — ker se je v četrtem jezeru pri« tok Pivke izgubil, ponižali so „niveau" mej III. in IV. jezerom za 2 m in tako odkrili otlino, iz katere dere Pivka iz Postojinske jame. Ker pa je tu prostor le majhen, prestrelili bodo steno in si tako odprli daljši pot pod Magtlalenin hrib, od koder dospejo vozeč se po podzemskih jezerih v sijajno razsvetljeno Postojinsko jamo! Da se bode to delo, če ne bode deževja, v prav kratkem času (g. Kraus meni v 8—14 dneh) izvršilo, o tem ljudje, kojim so podzemske jame znane — ne dvomijo. G. Kraus pa misli, da dospejo preje še do slapa, kajti, akoravno je Posto-jinska jama blizu, cenijo vender, da je mej Pivko v četrtem jezeru Pivke jame in pa v Postojinski jami Še vedno nad 100 metrov strmeča. Klubu avstrijskih turistov, osobito pa požrto-valnosti g. Krausa gre za ta dela vsa hvala. Razen tega kluba, ki je privolil 500 gld. v ta namen, podelilo je poljedelsko ministerstvo za sedaj 500 gld. in južna železnica 500 gld. Ako se ta prvi poskus posreči, nadeja se g. Kraus tudi deželne podpore v ta namen, da se drugo leto otvori pot iz „Crne jame" do Pivke jame in potem iz Planinske jame, kajti prekopavati se mora proti vodi, da se jej tok ne zapre. Praktični pomen tega dela pa obstaje v tem, da bi se (po mnenji strokovnjakov) utegnile preprečiti povodnji Cerkniških, Planinskih in Loških dolin. Bog daj srečo! Politični razgled. AU»traflijc dežele. V Ljubljani 12. avgusta. V kratkem bode imenovanih več novih članov I gospodske Bboratce. Kakor se govori, štirinajst. Mej njimi bodo privrženci vseh strank. Najbrž bodo imenovani bolj zmerni možje, da tako vladna neodločna politika dobi več podpore v gospodske j zbornici. Hruški Nemci neso strpeli, da bi zopet ne pokazali Cehom svojega sovraštva. Mestni zbor izrekel se je namreč proti osnovi češke šole v notra- i njem mestnem okraji. Čehi morajo v Brnu vsako novo šolo s težavo priboriti. Nemci se še le tedaj I udajo, kadar se nemajo nikamer več pritožiti. Na 11 u n;i|i so že po novem zakonu proti 4lrloiiiMv.ii i m ljudem 388 osob zaprli in izročili sodniji. To se je zgodilo po letu, ko se revščina j še ložje skriva, drugače bode gotovo po zimi Tedaj pa, kakor se misli, ne bode dosti prostora v ječah, Iskatelji so hitro pozajutrkovali, pobrali seboj ostanke mesa in hitro se odpravili zasledovat ga. Lonhou je po kratkem, a skrbnem ogledovanji določil, na katero stran je bežal Mandžur. Iskušeno oko ga ni varalo. Ni še naredil deset korakov, kar je zagledal na trnovej veji kos obleke. — Po tej stezi je bežal pes! rekel je Lonhou in pokazal tovarišem kos modre dabe. Haj da I. . . Ilajda! l*n starejšimi šel je hitro naprej. Cim dalje so sti iskatelji žen-šena, tem bolj so se preverili, da gredo po sledu Seo-kvi-ja. Zdaj so na jedne j, zdaj na drugi vejici viseli koščki obleke neumno bežečega Mandžurja . . . Približalo se je poludne... Pustolovci šli so hitro dalje po zvijajočej se zverin-skej sezi. Pot jim je tekel od nagle hoje v debelih kapljah, pa vendar neso čutili trudnosti. Želja po maščevanji podpirala je njih moči. In na nekem mestu se je Lonhou hitro nagnil in pobral nekako stvar, katero je bila očividno Seo-kvi-jeva. — Pipo je izgubil! povedal je lakonično svojima tovarišema, pazno gledajoč po njegovih stopinjah. Pipo je starejšina spravil v žep. Nekaj korakov dalje se je starejšina zopet pripognil. — Mehur in kresilo, rekel je z ravno takim ravnodušnim glasom, in oboje utaknil v svoj široki žep. Pustolovci so še hitreje šli po stezi. Najdene stvari so dokazovale, da je Seo-kvi hitro tekel. Treba je bilo tedaj hiteti. Mandžur je mogel biti za pet ur spredaj. Treba je bilo pridobiti zamujen čas, naj stoji, kar hoče . . . Solnce se je že bilo začelo nagibati k zapadu, ko so iskatelji žen-šena prišli do tega mesta, na katerem je pal v travo utrujeni Seo-kvi. Skušeno oko Lonhou-ovo se je hitro spoznalo. — Tu je ležal! rekel je starejšina in pokazal tovarišema na močno pomečkano travo. Tu v rebro je zlezel pes! . . . S težavo so jeli lesti po stermem klanci. Mehka vlažna črna zemlja so zamenila trda tla, iz peščenika in apnenika. Vsa steza bila je posuta z mnogimi majhnimi, ostrimi kamni. Hoja je bila nenavadno težavna. Prekanjen, neutrudljiv Lonhou lezel je po rebru z mladeniško urnostjo. Njegove jeklene mišice delale so z energijo, kakor se je videlo, neso čutile utrujenosti. Manj vajena in utrujena Ki-se in Li-fu začela sta pa ustavljati. Bpodtikati in oddihovati se, hrapela sta kakor parni stroj. (Dalju piih.) da bi pospravili potepuhe in prosjake. Jednaka po« ročila prihajajo od drugod. Čuti se, da treba novih prisilnih delavnic, a o tem bodo govorili še deželni zbori in gotovo mine še jedno leto, predno se začn6 graditi. Kaj pa hočejo začeti tačas z delomrzneži, ali jih hočejo držati v ječah, kjer že dostikrat za zločince primanjkuje prostora Sicer se pa v nekaterih krajih prikazuje še drug slab nasledek novega zakona. Mnogi, katerim se je zabranilo prosjačiti, začeli so posegati po tujem blagu. Kak upliv bode sploh imel nov zakon, treba je še počakati. Revnejše dežele bode hudo zadelo grajenje prisilnih delavnic Hrvatsko vladno stranko je hudo pretresla afera, da je vlada tebi nič meni nič odposlala ka-meralne listine v Pešto. Res skušajo njeni listi opravičevati vlado, a to ne gre lahko. Več poslancev, ki so do sedaj vlado podpirali, spoznava, da tako postopanje banovo vendar že presega vse meje. Pa tudi ban čuti, da se stvar ne bode dala tako gladko poravnati. To kaže njegova izjava na konferenci narodne stranke v Zagrebu. Rekel je, če sabor sklene, da se naj Hrvatskej povrnejo one listine, ki se tičejo izključno Hrvatske, bode on podpiral ta sklep. Tako podpiranje bi pa v Pešti težko kaj izdalo. S tem hoče ban le sebe obdržati na svojem sedeži. Vsi listi narodne stranke vabijo k jedinosti in slogi. To je znamenje, da sloga ni več posebno trdna. Predsednik sabora, ki je bival v Djakovem, pripeljal se je danes v Zagreb in povabil vodji opozicij Starčevima in Mazuro k sebi, da se dogovori, kdaj naj se sklče sabor. VnaiU^ tflr/ttve. Nek Berolinski list pravi, da se shod avstrijskega cesarja in ruskrga carja v Krome-riži samo zato ne bode razširil v shod treh cesarjev, ker visoka starost in zdravje nemškemu cesarju ne dopušča, da bi se udeležil tega shoda. Verojetno so pa Giers snide z Bismarckom v Fridrichsruhe ali Berolinu, ko se bode vračal v Peterburg. Nekateri listi pa trdijo, da se pozneje snideta še nemški cesar in ruski car kje v Nemčiji. Kraj in čas za to pa sedaj še ni določen. Več znamenj kaže, da se na ItiiEkumi nekaj pripravlja. To slutijo tudi na Nevi. Ruski zastopniki pri balkanskih državah prišli so namreč v Peterburg, kamer so bili najbrž poklicani. To so: poslanik v BukareŠtU, knez Urusov; poslamk v Belem gradu, Persiani; ministerski rezident v Črnej gori, Argiro-pullo; in ruski ministerski rezident in generalni konzul v Vzhodnjei Rumeliji, Sorokin. Ta prihod diplomatov na Nevo gotovo ni le slučajen, ampak ima kaj več pomena. Hlrjnarortiio brzojavno koiifereiico otvoril je dne 10. t. m. v Berolinu državni tajnik dr. Stephan. Na tej je zastopanih 33 držav in 17 kabelskih društev. Vseh zastopnikov je 72. Na predlog angleškega zastopnika izvoljen je Stephan predsednikom in generalni brzojavni ravnatelj llake podpredsednikom. Potem sta se izvolili dve komisiji, jedna za tarife, druga pa za obrat in tehniko. Posvetovanje bode trajalo gotovo več tednov, ker se je nakopičilo mnogo gradiva. Predno je sir H. Drumond-\Volff odpotoval iz Londona, imel je pogovor s francoskim veleposlanikom M. \Vaddingtonom. Zagotavljal mu je neki, da bode Anglija v egiptovskej politiki tudi ozirala se na francoske koristi. Nova angleška vlada dobro ve, da bi jo baš Francija utegnila najbolj zavirati v egiptovskej politiki, zategadelj se bode skušala sporazumeti ž njo. Z daljnega vzhoda prihaja vest, ki bode v Parizu in Londonu morda zopet napravila mnogo skrbij. Znano je, da Kitajci neso vselej mož beseda. Tako so tudi Kelung, katerega so bili v 22. dan junija izpraznili, takoj zopet poseli, ko so odšli Francozi. Hiše evropskih trgovcev so oropali. Angleški trgovci zahtevajo odškodovanje od Kitaja. Ne ve se še, ali so vojaki kitajski to storili na povelje Pekinške vlade ali pa je kak mandarin na lastno odgovornost poslal jih ropat. — Škof t,)uinlionski pa javlja, da so v provinciji Bindinh in Phuven Quin-hon prebivalci pobili pet misijonarjev in več druzih kristijanov. 80UO kristijanov bežalo je na (Juinhon-sko ozemlje, katero imajo Francozi zasedeno. General Prudhomme je odpotova v Quinhon. Dop JISl. I/, (»orice 10. avgusta. [Izv. dop.] Priobčili ste že članek „Goriški Kuchelbad", a škodovalo ne bode, ako Vam še jaz opišem Ajševiški dogodek, o katerem se pri nas toliko govori. Oujte toraj: Neki gospodič bil je neizrečeno vesel, da je dovršil zrelostni izpit na c. kr. gimnaziji v Trstu, ker dotično spričevalo odpre mu pot do najvišjih mest, ako bo znal po nji hoditi. Ker je gospodič tudi premožen, ni hotel obraniti veselja za se, ampak zbral je okolu sebe 15 tovarišev, ki naj bi se veselili ž njim. Tovariši so večinom vseučiliščniki, vender so mej njimi tudi nekateri, ki so vseušilišče že dovršili in drugi, ki so si zbrali kak opravek, predno so prišli do vseučiliških študij. Ker je Gorica po letu vroča, včasih soparna, dogovoril se je omenjeni gospodič z očetom Komelom na Ajševici pri Gorici, naj pripravi 30. julija popoludne južinc ali večerjo za 16 osob na njegove stroške. Oče Korcel se temu ni ustavljal, ker je miren človek in za dobro plačilo vsakemu rad postreže, naj bo katere koli narodnosti. Narodnih prepirov on ne pozna, in se v nje ne utika, če tudi je po rojstvu in po svojem prepričanji dober Slovenec, Živeč na slovenskih tleh po stari slovenski šegi. Komelova krčma na Ajševici je dobro znana: radi zahajajo v njo Goričani na kozarec vina, ker ondašnje ljudstvo je mirno, ki nikoli ni nadlegovalo ljudij, naj so prišli od koder koli. Krčmar je pa tudi pri domačinih na dobrem glasu in domači fantje priredijo vsako leto velik ples pred to krčmo, ko preteče osmina sv. Magdalene. Letos bi bil imel biti ples 2. avgusta, torej v nedeljo po onem četrtku, ko so bili Goriški nadobudni mladiči na Ajševici. Na Ajševici, kakor tudi v drugih krajih v Goriški okolici je navada, da se javni ples cel teden prej naznani. Oznanilo obstoji v tem, da se na bodočem plesišči ali na kakem javnem kraji, ki je potnikom odprt, razobesi zastava. Vihrajoča zastava mej tednom pomeni: pri nas bo v nedeljo ples. Frirejevanje plesa in razobešanje zastave je stvar fantov dotične vasi. Bog varuj, da bi jim kdo pri tem kluboval; pokažejo mu koj, po Čem da je olje ali špeh. Tako se je godilo tudi na Ajševici. Domači fantje razobesili so na velikem hrastu blizu Ko-melovn krčme, pod katerim je bil nameravan ples, veliko narodno zastavo, ki je imela kazati, da tu bivajo veseli slovenski fantje, ki se hočejo po domače veseliti. Ker pa spada Ajševica pod Goriško mesto in ker prihajajo Goričani radi na Ajševico, pridejali so fantje narodni trobojnici tudi mestno belo modro zastavo, ki je plapolala vštric narodne trobojnice. Fantje so strogo pazili, da se njih početju kaj ne prigodi ali da kdo ne pokvari njih truda. Tako je bilo tisti popoludan, ko je oni gospodič z izbranimi tovariši korakal skozi Kronberg za Panovcem proti Ajševici. Dva tovariša bila sta na Vitovlji, kjer imata žago; prišedša do Komelove krčme, izročita voz in konja klapcu, ki je peljal les v mesto, ter ostaneta tam kot deležnika napovedane svečanosti. — Mladiči so bili veseli, ko so korakali za Panovcem pod Kronbergom; prepevali in uriskali so tako glasno, da jih je bilo slišati daleč po Kronbergu. Nekateri kmetje so mislili, da marširajo vojaki, drugi so pa po glasu sodili, da so to Goričani, kajti glasovi so bili prav taki, kakor se slišijo po Goriških ulicah ob nedeljah zvečer. Mej petjem razlegalo se je tudi upitje; „evviva*, „evviva Italia" in jednako se je baje dobro razločilo. Ko pride vesela družbe do Komelove krčme, izbere si prostor pod hrastom, na katerem je vihrala slovenska zastava. Ko jo mladiči zapazijo, začnejo nosove vikati, nepotrpežljivi biti ter zahtevajo od krčinarja, naj odstrani slovensko zastavo. Krčmar jim odgovori, da zastava je ondašnjih fantov, ter da je ne sme sneti. Nevolja mladičev postaja vodna večja, zabavljajo čez Cirile, ščave, ban-dero russo itd. Mej tem so začeli piti in vino je blagodejno ogrevalo njih srca. Glavni predmet pogovora bila je slovenska zastava ter naklepi, kaj z njo storiti. Slednjič navduši ogenj italijanstva tri mladiče, ki se ustopijo okolu hrasta, a četrti zleze jim na hrbet in na hrast, kjer odreže zastavo, da pade na latnik. Tedaj nastane neznansk vrisk in pisk mej nadobudno zbrano mladino. Gospođica, ki je zastavo snel, vzdignejo drugi, ter ga nosijo okolu in mu upijejo evviva, da so ga morala ušesa boleti. V bližnji njivi je delal domač fant. Ko je videl, da je zastava sneta in kaj se je ž njo godilo, vzame potrebnih bek, gre pod hrast, vzame zastavo, gre na drevo in priveze zastavo. Ko je delo dovršil in ko ga je izvrševal, posvaril je Goriške goste, naj se spodobno vedejo, ter naj več ne nagajajo, naj pustijo zastavo pri miru, da se jim kaj ne zgodi. Mestni fantini so pa drzno odgovarjali, da ne preide 5 minut, da bo zastava zopet na tleh in da jo torej bodo rabili namesto papirja, ko pojdejo na stran, ali pa da zavijejo v njo kako glavo. Domači mladenič je videl, da mestni gospođici nemajo mirne krvi, zato jim je zažugal, da naznani fantom, kaj se godi z njih zastavo. Mladiči odgovorijo predrzno, da so ne bojijo, če tudi pride sto straž in da svoj namen izvršijo. To se jo godilo pod noč okolu 7. ure. Na sporočilo dotičnega mladeniča pride zares nekaj vaških fantov, da bi varovali zastavo pred napadi tujih gostov. Poskrili so se po polji, pa tako, da jih je bilo videti, in da so Goriški mladiči lahko spoznali, da to velja njim in njih žuganju zaradi zastave. Veseli mladiči so pili naprej, da so imeli dovolj; na 16 osob je prišlo baje 28 litrov vina. Mali želodčeki mestnih gospodičev niso vajeni držati toliko tekočine v sebi, za to so kar čez usta vrgli iz sebe, kar jim je bilo preveč. Upili so tako močno, da so jih slišali celo v Kronberg, posebno, ker se je bil mej t-m že mrak storil in je bila noč na-! stopila. Najbolj je odmeval klik „evviva P Italia", pa tudi drugi klici so se pogostem čuli. Bilo je tako, da se ne da lahko popisati. Fantje so bili j že bliže in so odgovarjali, da neso Rusi, da sloven-i ska zastava je avstrijska itd. Ko so fantje gor in j dol hode prepevali slovenske pesmi, rugala in pa-, čila se jim je Goriška družba ter zabavljala: m.... ; agli sciavi, m- al Cirillo, m- ai Cirillos, m- ali' Au-j stria, evviva Italia, evviva Garibaldi, evviva re d' Italia, acqua ai Cirilli. Osobe, ki so bile v bli-• zini, slišale so te glasove prav razločno in so pri-1 pravljene, potrditi jih s prisego; a slišalo se je to j upitje tudi dalje, celo v Kronberg, ker mladiči neso ! upili posamič, ampak skupno in v koru so tulili in I rjuli. Prepevali so tudi italijanske pesni, katerih j besede se pa neso vse razumele Ti protislovenski in nepatrijotični klici so slovenske fante jako dražili ter vzbujali v njih ogenj, kateri navdušuje bivše in bodoče avstrijske vojake. Mladiči so se dogovarjali po italijanski, kaj storijo in kaj naj bo. Dolgo so se obotavljali; slednjič je nekdo mislil, da je prišel pravi čas, ter skoči k hrastu, da bi šel nanj po zastavo. — Zdaj mu zastopi fant, ki je bil blizu, pot ter mu reče: pusti našo zastavo, kaj ji hočeš? Goriški mladič ga na to namesto odgovora udari s palico čez nos. j Domači fant ne bodi len, začne se s pestmi braniti, j Ko mladič očuti pest, začne upiti na vso moč: aiuto, j aiuto. Tovariši prihitijo k njemu s palicami, na-I slonjali in z deščicami, katere so polomili tam, kjer so sedeli. A fantje, ne bodite leni, priskočili so tudi oni od druge strani s palicami in koli, s katerimi so bili oboroženi, ter začnejo lučati v Goriške mladeniče, kar so imeli. Pri tej priliki dobil je vsakdo svoje, kar je nanj priletelo. Goriški junaki, videč nasledke svojega zabavljanja, zletijo, kolikor jih noge nesejo v Komelovo krčmo ter zaprejo vrata za seboj Od krčmarice zahtevali so ključ, da bi se s ključem zaprli, a ker ga ni imela, zaprli so vrata s pabom. Oče Komel se temu ustavi ter pravi, da njegova hiša se ne zapira, da on se ne boji nikakega napada. Jeden mladičev prime Komela za prsa, da bi se nad njim znosil, češ, da drži s fanti. Komel se ga otrese kakor mravlje, ter zapove mir v svoji hiši. Mej tem je bil odprl vrata, ker v naglici so biH zaprli Goriški mladiči jednega tovariša zunaj, in z njim je bila tudi hišna dekla zunaj ostala. Ko krčmar vrata odpre, plane gospodič, ki je trepetal od strahu pred vrati, s tako silo v hišo, da se prevrže (ker so stopuice), pade in se močno rani na sencih ob kameniti mizi in ob nje kameniti nogi. Ko so mladiča pobrali, bil je ves krvav. Od zunaj ga nikdo ni pahnil v hišo, ker fantje niso bili prišli k hiši, dekla se pa nič ni mešala v pretep, ampak priča, da je bil mladič zunaj zdrav. Ko so Goriški mladiči davili očeta Komela v njegovi hiši, je ta zaupil, kakor človek, ki išče pomoči. Ta stok slišal je njegov sin, ki je bil ravno v hlevH, kjer je pokladal živini, ter pribiti v hišo. Videč, kaj se godi, prime za stolico ter zažuga vsakemu, kdor bi si upal kaj storiti njegovemu očetu. Mladiči so se kmalu streznili in so začeli premišljevati svoj žalostni stan: prosili so krčmarja, naj bi no povedal, kar se je prigodilo. Potolažil jih je, naj se njega ne bojijo. Potem so ga prosili, naj jih spravi domov, a vprašali so ga večkrat, ali jim zagotovi, da ne bodo nadlegovani, da pridejo mirno v mesto Odgovoril jim jc, da jim zagotovi, da pridejo srečno domov, nko ostanejo mirni, ako ne bodo dražili domačih fantov. Mladiči so to obečali; oče Komel zapreže svoj veliki voz ter odpelje 1 (5 gospodičev v Gorico. Vsem gre precej dobro razen onega, ki se je udaril v sence. Tako pripovedujejo celo dogodbo oni, ki so bili zraven pri tem dogodku. Soduijska preiskava se je i začela in ona pokaže natanko, ali je vse tako ali ne. Drugi dan bili so na Ajševici žandarji in so ' povpraševali, kako je bilo; pozneje došel je ukaz, naj se trije fantje zaprejo, ki so zdaj pri sv. Antonu v Gorici. Domače stvari. — (Z zabavnim vlakom v Prago), kateri, kakor znano, odrine dne H. t. m. ob 3. uri popoludne iz Ljubljane, odpelje se mej mnogimi drugimi odličnimi romarji, naš slavni pesnik g. Simon Gregorčič in g. profesor Janez Trdina. Od odbora, ki je ta vlak priredil, pridružili se bodejo slovenskim izletnikom, trije gospodje in sicer: Ivan Hribar, Anton Trstenjak in Vojteh Valenta« Vse gospode, kateri pojdejo v Prago, opozarjamo, naj vzamejo za gledišče črno obleko s seboj. — (Pevski koncert.) Še jedenkrat opozarjamo s'avno občinstvo na ta koncert, katerega prirede s pomočjo vojaške godbe jutri večer v Či-talniški restavraciji gospodje pevci, ki so namenjeni v Prago. Ker so na programu iste pesmi, katere bodejo omenjeni pevci peli v Pragi, nadejati se je obilne udeležbe. — (Slavnost v čast v Prago potujočim Slovencem) priredilo bo slovansko pevsko društvo na Dunaj i v soboto 15. avgusta v hotelu „Goldenes Kreuzh VI Mariahilferstrasse 99. Iz posebne prijaznosti sodeloval bode pri tej slav-nosti pevec hrvatske opere Ivan pl. Hreljano-vič. K slavnosti povabljena so vsa Dunajska slovanska društva: O prihodu Slovencev na Dunaj pozdravi jih deputacija slov. pev. društva. Skoro vsi Dunajski dnevniki omenili so potovanja Slovencev v Velehrad, Brno in Prago, nekateri seveda s pikrimi opazkami, kakor o slovanskem Dunaji, o pobratenji Slovencev z Dunajskimi Čehi itd. Kolikor je na Dunaji živečih Slovencev vsi se zanimljejo za svoje rojake, potujočo v Češko. Nekateri so prostovoljno ponudili stanovanje. Tudi pri slavnosti bode slovenska kolonija na Dunaji gotovo častno zastopana. — (Premožni Slovenci.) Kakor smo že poročali, je zanimanje mej občinstvom jako živahno in knjižice za nabiranje doneskov za „Narodni Dom" se pridno razpošiljajo. Oglasilo se je mnogo poverjenikov, kateri nas podpirajo pri tem podjetji ter nabirajo male krajcarske doneske pri svojih znancih in prijateljih. Res je, da se po t^j poti veliko nabira, in v teku nekaj let dobimo potrebno svoto za zgradbo „ Narodnega doma. Tako so ravnali vsi narodi, kateri so s svojimi močmi hoteli doseči kak naroden namen. Toda povsod so je tudi čulo o večih svotah, katere so narodni voditelji, veljavni in premožni narodnjaki prostovoljno položili na altar domovine. Zakaj bi se tudi pri nas to ne moglo zgoditi. Sicer ni toliko kapitala v narodnih rokah, da bi kakor naši bratje Čehi in Hrvatje po tisočakih nabirali, vender lahko z manjšimi svotami pričnemo. Recimo, da je 1000 premožnih rodoljubov na Slovenskem. Od teh si gotovo sleherni more kupiti celo knjižico z lkrajcarskimi doneski, oziroma plačal bi za 1 leto 12 gld. Svota bi -znašala na leto 12.000 gld., katera bi se po tej poti nabrala, in prepričani smo, da bi nihče od vseh teh 1000 premožnih rodoljubov ne občutil zaradi tega kakega pomanjkanja. Ko se je sprožila misel „Narodnoga doma" v Ljubljani, oglasilo se je mnogo rodoljubov, kateri so prostovoljno donašali po 5 gld., po 3 gld. na mesec. Zaspala je pa ta lepa ideja in preteklo je že leto dnij, ko so ti doneski izostali. Zakaj! Gotovo ne, ker neso dotični mogli uplačavati, nego zaradi mlačnosti do tega narodnega podjetja. Toda vse se še lahko popravi, poravna. Pot, po kateri odpade vsako poverjeništvo, vsako posamično mesečno nabiranje, ter ob jednem sigurna kontrola je ta, da se dotični rodoljubi blagovolijo oglasiti potom dopisnic, da žele jedno celo knjižico s krajcarskimi doneski, oziroma, da plačajo 1 gld. na mesec. Pošlje se jim potem knjižica, za katero se plača na jedenkrat 12 gld, za celo leto, gotovo za premožno rodoljube ne preveč. Kdor pa hoče kaj več žrtovati, slobodno mu, ter so bo zahvalno vsprejelo. Tedaj premožni rodoljubi, žrtvujte 12 gld. na leto, saj pridejo komaj 3 kr. na dan, in pripomogli bodete k našemu narodnemu podjetju, k „Narodnomu domu", z izdatno svoto. Prosimo Vas, oglašajte se kmalu pri podpisani podružnici, kajti rbis dat, qui cite dat". Krajcarska podružnica Narodnega Doma" (Dr. Jos. Starč) v Ljubljani. — (Imenovanje.) Začasna učitelja na čve-terorazredni ljudski šoli v Kamniku gg. Ignacij T ram te in Avgust Stofančič imenovana sta stalnima učiteljema. — (Birmovanje) bode v Trebnjem dne 30. avgusta, v Št. Rupertu 31. avgusta, v Mokronogu 1. septembra, v Št. Marjeti 2. sept, v Rudolfovem 3. septembra, v Mirni peči dne 5. septembra, v Toplicah 6. sept, v Žužemberku 7 sept, na Krki 8. sept., v Dobrepo-ljah 9. septb. — (Z Rake) na Dolenjskem piše se nam: Silna nevihta in toča v Raški občini zlasti po krajih Žarovnik, Koritnica, Hruškovec, Jelenek, Celine, Podulce, Podvrh, Vinivrh, Raškivrh, Videm, Slinovce, Gradišće, Reber, Sejevice preteklo soboto 8. t. m. sadje, polje, vinograde deloma popolnem uničila. Pač žalostno, ker je pred dvema letoma po nekaterih letos poškodovanih krajih tudi hudo toča bila. — (Razpisane) no učiteljske službe: v Orehku in v Šent Vidu nad Vipavo (po 450 gld.), v Razdrtem in v Senožečah (po 400 gld. in stanovanje), v Slavini, v Št. Petru, v Vremah in v Ustji (po 400 gld.) Za Št. Vid in Senožeče imajo prednost orgijanja vešči, za Slavino, Št. Peter in Vreme se bode oziralo na učiteljice. Prošnje do 1. septembra t, 1. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Berolin 12. avgusta. Kalnokv zjutraj semkaj dospel, po 8. uri odpotoval v Varzin. Veliki Varadin 12. avgusta. Škof Li-povniczkv umrl. London 12. avgusta. Parlament se v petek ali v soboto zaključi. Angležka vojska v Indiji pomnožila se bode za blizu 6000 mož. Madrid 11. avgusta. Včeraj na Španjskem 3725 ljudij za kolero zbolelo, 1886 umrlo. Nadškof Seviljski tudi za kolero umrl. Marseille 11. avgusta. Včeraj tukaj 35 osob za kolero umrlo. Gibraltar 11. avgusta. V tukajšnji bolnici koleri podoben slučaj. Španjska oblastva potegnila so kordon. Kronstadt 11. avgusta. Car in carica vrnila sta se s potovanja po Finskej. Razne vesti. * (Mala loterija) ni nikjer tako razširjena, kakor v svojej domovini v Italiji. Niti avstrijska država ne more se jej primerjati in vender se zastavi pri nas nad 20 milijonov goldinarjev na leto v malo loterijo. Kakor v Italiji v loterijo stavijo, je že grozno, bolezni podobno. L. 1884 zastavili so v italijanski kraljevini 234 milijonov lir. Ta številka je tem pomenljivejša, ker broji Italija le 28,173.000 prebivalcev. Najstrastneje stavijo na Napolitanskem v malo loterijo. POZOE! Oni udeležitelji gledališčnega vlaka v Prago, ki so „Sokoli", naj vzorno seboj tudi sokolsko obleko, da lahko pozdravijo najstarejega „Sokola" Praškega. Odbor. Zdravljenje pospešuje. l*ri odprtih ranah, oteklinah in ulesih se z Moloviin „Francosk im žganjem" odpravi prisad in s tem vidno pospeši zdravljenje. V steklenicah po 80 kr. Po poštnem povzetji ga razpošilja vsak dan A. Moli, lekar, c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuch-lauben 9. Po lekarnah in špecerijskih prodajalnicah na deželi zahtevaj izrecno M o 11 - o v izdelek z njegovo varstveno znamko in podpisom. 2 (11—6) Zahvala. Slavna kranjska hranilnica podarila je „gasilnemu drnštvu za Borovnico in okolico' petdeset goldinarjev za društvene namene. Za lepi ta dar se v imenu društva najtopleje zahvaljuje V Borovnici, 11. avg. 1885. Josip VerblČ, načelnik. Eksckiitiviic dražbe. (Iz uradnega lista.) 1. eks. držb. poa dominika Lovšina s Hriba, 4860 gld., 5. oktobra v Ribnici. 3. eks. držb. pos. Ignacija Ulija iz Radeč 28 avgusta v Radečah. 1. eks. držb. pos. Antona Intiherja iz Velikih 151ok, 1220 gld., 26. avgusta v Loži. 3. eks. držb. pos. Antona Perka iz Parja, 1760 gld. 2. okt. v 111. Bistrici. 1. eks. držb. pos. Martina Kusiča iz Gorenje vasi, 1660 gld., 22. avgusta v Trebnjem. 1. eks. držb. pos. Martina Kastellca b lirega, 1200 gld,, 25. avgusta v Žu-ženberku. 8. eks. držb. p<»B. Frančiške Skrbeča iz 1'oddoba, 340, 450 in 1760 gld., 26 avgusta v Loži. 1. eks. držb. pos. Frana Furlana s Podbrega. 259 gld., 30 septembra v Vipavi. 1. eks. držb. poB. Josipa Veršiča s Soz. 9. oktobra v 111. Bistrici. Tržne cene v IJuhlja -vi dne 12. avgusta t. 1. Tlljcls 11. avgusta. Pri Slona: Paradeiser z Dunaja. — Jankovic iz Karlovca. — German iz Trsta. — Schutler z Dunaja. — Ranzinger iz Kočevja. — Pekeč iz Pulja. Tri Ifsdiclt L Telečje n „ — M 5 41) Svinjsko „ „ -66 3- Koštrunovo n „ — 86 8 - -2H 8 - -Jl7| 8 5i Seno, 100 kilo . . 169 -90 Slani;«, „ „ . . 1 69' — 88 Drva trda, 4 □ nietr. 7 4 8. uri zvečer. Dnevni red: 1. Poročilo o društvenem delovanji v pretečenera letu. 2. Odobrenje proračuna za prihodnje društveno leto. 3. Sklepanje o nasvetih odbora in društvenikov. Odbor kranjskega ribiškega društva, v Ljubljani, dne 3. avgusta 1885. 3Dr, ICapler, (468-2) predsednik. 500 hektolitrov lastnega prid.ells:a se ceno prodn pri J. Bruckiier-ji v Zagrebu, Ilica št. 41 (gostilna „Prl zamoroi"). (470-2) Podpisani si usojam uljudno naznanjati, da sem P otvoril g sladičarski obrt j na Turjaškem trgu št. 1. Ko sem že več let delal pri najboljših obrtih take , j vrste, morem svojim čestitim p. n. naročevalcem zagotavljati, da se bodem prizadeval opravičiti z dobrini, lepim in con i m blagom zaupanje, ki se bode v mu stavilo. — Častitim trgovcem priporočam se za izdelovanje mellsnih Jagod, redklnlh in penastih bonbonov in vsoh druzlh aladičarlj. — Kavno ? tako bo priporočam za naročitve tort in tortnlh naklad, kakor tudi vseb sladičarskib pekarstev in vsakovrstnih bonbonov. Proseč za mnoge naročbe, so znamenujem z velespoštnvanjem «m JOSIP TRAMPUŠ. L. V Ljubljani v avgustu 1885. Dr. Frano Radaj, c. kr. notar v Mariboru, dajo v svojem in v Imenu svojih otrok Karol, Frano, Janez, Ludvik, Konstantin, Ciril In 1 erdinand, žalostno vest o smrti pre-Ijubljene soproge, oziroma matere, gospo HELENE RADAJ, roj. LATTERER pl. LINTENBURG, ki jo danes zjutraj oh jedni uri, previđena s svetimi zakramenti za umirajoče, po dolgi, težki bolezni, v 44. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspala. Trupi» predrage umrlo se bode preneslo v četrtek dne 18. avgusta ob 6. uri popoluduo na pokopališče v Mmibor. Sveto mašo za ranjlo se bodo brale v petek 14. avgusta ob !). uri v lanu cerkvi gradskoga predmestja. t473) Leitersberg pri Mariboru, 12. avg. 1885. Hisa mm pr Na jednoj jako obljudcnej predmestne)' cesti v Ljubljani produ mc majhna hiša z dvema stanovanji, hlevom, šupo in obširnim podstrešjem ter lepim sadnim vrtom pri hiši z ugodnimi pogoji, ali pu odda na več let v najem. Kaj več so izve od 10. do 12. uro dopoludne in od 2. do 5. ure popoludne v Gledaliških uliculi si. 10, I. undfclr 'Pi«. (469—2) Tliill pi, v trgovini s špecerijskim, manufakturnim in železnim blagom (mešana trgovina) dobro izurjen, za kar ima dobra spričevala na razpolaganje, iftce službe. — Naslov pove iz prijaznosti upravništvo ^Slovenskega Naroda". (464—2) l)r. Spraii|rerrl Zlatem orlu, ■m l*rcHirnoveiii tr^u. (716—63) Kri čistilne lcrogljice ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se že tisočkrat sijajno osvedočiie pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skafto-nem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih; v škatljah a 21 kr.: jeden zavoj s 6 Škatljami 1 gld. 5 kr. — Manj kot jeden zavoj se s pošto ne razpošilja. (402-6) ► ► ► ► ► ► ► 1 prima kvaliteto, iz najboljših štirskih gorskih malin ^ in s odlično aromo. S svežo vodo in nekaterimi kap-a ljami Hallerske kislino zmešan jo odlično sredstvo * proti vročini, navalom krvi in slabemu želodcu in 4 okrepčujoča zdravilna pijača uon plus ultra. 1 kilo 2 80 kr., •/« kilo 40 kr. 1 Prodaja in vsak dan razpošilja zdravila s pošto > na deželo: j „LEKARNA TRNKOCZY" ► 2 zraven rotovža v LJubljani. F 1 fluid pomnoženi, tudi konjski cvet X& imenovan, rabi za drgnenjo v krenilo udov pri konjih. Ta cvet, inuogo let po izkušonin živinozdravnikih in praktičnih poljedelcih fdedo učinka kot izboren skušen ter priznan kot najboljši zdravilen in krepilen, obrani konja do pozno starosti, eolo pri največjem trpljenji vztrajnega in pogumnega, zabranjuje otrpnelost konjskih udov ter služi v krepilo pred in v restitucijo (očvrstenje) po kakem trudapolnem delu. Dalje rabi kot podpiralno n ozdruvljujočo sredstvo pri pretoku žil, otekanji kolen, kopitnih boleznih, otrpnenji v boku, v križi i. t. d., otekanji nog, mehurjih na nogah, izvinjenji, tišitinji od sedla in oprave, pri sušici i. t. d., b kratka skoro pri vseh vnanjili boleznih bikih. 1 steklenica z rabilnim navodom vred stane 1 gld., 5 steklenic z rabilnim navodom vred samo 4 gld. Prodaja in vsak dan razpošilja zdravila s pošto na dežolo: (403-3) ,LEKAKNA THl\liOt1ZY' zraven rotovža v Ljubljani. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Želcznikar. Lastnina in ti«k ..Narodne Tiskarno'