Poitnlna olefane v ootovlni LfitO LVII V Uubliani. v oetek. dne 15 marca 1929 Št. 63 2. Izdala st. 2 oir Naročnina Dnevna izdojn za državo SHS mesečno 25 Din polletno 130 Din celoletno 3VO Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedeiHka izdala ceiole no v Jugo-Slavlf11ZO Din, za Inozemstvo 140 D VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« (/rednMlvo le v Koptianevi ulici Si. 6 lil Uokoplsl se ne vračalo, nelranMrana pisma se ne sprelemalo lireanIStva telefon St. 2050. uoravnlStvo St. 2328 Cene oglasov I stolp. peUl-vrsla mali oglasi po 130 ln 2 D, več |l oglasi nad 43 mm vitlne po Din 2-30. veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din n Pn vccicm 0 naročilu oopus Izide ob 4 zluiro) razen pondellka ln dnevo do orornlKu Uprava /e vHopliarlevi Ui.it.o Čekovni račun: Clubllana Stev. 10.650 tn IO.J49 xa Inseiate, SaralevoSi.7363, Zagreb St. 39.011. Praga In Uunat St. 24.797 Peter Struve:1 Lateranska pogodba Veliki zgodovinski dan 11. februarja 1929, ko je bil v papeževi lateranski palači podpisan sporazum med papežem in Italijo, nas spominja na Napoleonov sporazum s papežem leta 1801. Toda kako velika je obenem razlika! Ta razlika se more pojasniti z vprašanjem, če je katoličanstvo in papeštvo sedaj močnejše ali slabejše kakor v začetku preteklega stoletja. Na to vprašanje je mogoč samo en odgovor. Sporazum z italijansko državo ni samo ogromen uspeh papeštva, temveč tudi najzgovornejša priča o oni ogromni nravstve-nopolitični moči, katero sta si katoličanstvo in papež kot mednarodna svetovna sila pridobila od 1. 1801. Razvoj tega svetovnega ojačenja rimskega katoličanstva je neomajano napredoval v teku celega 19. stoletja. Vse konservativne svetovne sile so omahovale, omahnile in oslabele. Samo rimsko katoličanstvo je vkljub najstrašnejšim udarcem (n. pr. posledice poljske vstaj-i 1831 in 1863 v Rusiji, Bismarckov kulturni boj, protikatoliški valovi v Belgiji, Avstriji, Franciji, Italiji itd.) postajalo vedno močnejše in močnejše. Ne smemo namreč pozabiti, da je državna neodvisnost sv. Prestola bila 1. 1870. uničena prav za prav od narodnega italijanskega proti-papeškega gibanja. Padec papejkega Rima leta 1870. je samo zadnji vzlet ogromnih proti-katoliških valov, ki so se od 18. stoletja dalje po revolucijah zadnjih treh stoletij končno v našem stoletju razredčili v notranji slabosti in brezplodnosti francoskega radikalizma Com-besa in tovarišev. Katoličanstvo pa je v tej dobi pokazalo čudovito duhovno moč, spojeno s prav tako čudovito politično gibčnostjo. Začelo se je ono notranje ojačenje katoličanstva in ono vztrajno naraščanje papeš-kega ugleda in oblasti, ki je končno ovenčano letos 11. februarja. Ko je naš Dostojevski s svojo nebrzdano silo pobijal katoličanstvo in grmel proti papeštvu, primerjajoč ga s socialistično internacionalo, takrat se je že pripravljal, da stopi na pap. prestol Leon XIII., ta pristni obnovitelj ugleda in mogočnosti svetega Prestola. Ali je Voltčr, ko je izrekel svoj zloglasni izrek: »Uničite nesramnico« (katol. Cerkev), mislil, da v treh desetletjih 20. stoletja v nobeni kulturni in demokratični evropski državi ne bo mogoče vladati brez katoličanov? Vkljub vsemu namišljenemu protimoder-nizmu katoličanstva vendar vsa sodobna demokratična Evropa (in ne samo Evropa) računa z njegovim vplivom kot z nravstveno in politično silo, gotovo nič manj kakor absolutistična Evropa 17. in 18. stoletja. Metode verskega nasilja in pritiska (to piše Rus) so sedaj opuščene in nemogoče, toda od tega ima katoličanstvo samo dobiček in se je notranje okrepilo, in značilno je, da je katoličanstvo in vera sploh preganjana samo v dveh nekulturnih državah, ki preživljajo še poslednje izbruhe divjega protiverskega duha,« Mehika in Rusija. Leta 1801. je bil Napoleon morebiti bolj potreben papežu kakor pa papež Napoleonu. Sedaj pa je papež bolj potreben Mussoliniju kakor pa Mussolini papežu. To vprav zato, ker je papeštvo izmed vseh vlad na svetu najbolj trdno ustanovljeno, in zato je ta oblast najbolj trdna in trajna. Mi ne vemo, kaj bo v Italiji po Mussoliniju, dobro pa vemo, da menjavanje papežev nima odločilnega pomena za papeštvo. Gotovo pa je Mussolini previdnejši in modrejši kakor je bil Napoleon, ki je z nasiljem hotel ponižati papeštvo. Z druge strani pa je sedanje papeštvo kot čisto cerkvena neodvisna oblast po Svojem ustroju in po ugledu mogočnejše kakor katerakoli svetna vlada, celo močnejše kakor fašistična vlada. Za papežem stoji ves katoliški svet, vsa katoliška demokracija, tudi katoliška Francija, kar je Francija v dnu vedno bila in kar je tudi ostala. Sporazum Vatikana s Kvirinalom nikakor ni podvrženje papeža italijanski državi, na čelu katere stoji Mussolini, temveč samo končni vnanji pojav in izraz one notranje in vnanje okrepitve katoličanstva in papeštva, ki se je 1 Ta čianck slovitega ruskega znanstvenika in politika, člana petrograjske Akademije znanosti, je bil napisan v Belgradu po lateranskem dogodku, natisnjen pa v pariški reviji »Rossija i Slavjanstvo«, nHknder ga ie prevzela naša revija »Kraljestvo božje« (št. 4, 1929), po njej pa istočasno mi. Izvajanju ruskega misleca so tem večjega značenja, ker jc Struve, svoječasni ustanovitelj ruske socialdemo-kracije, po svetovnem nazoru daleč od katolicizma. Vrhovni zakonodajni svet na delu Otvoritvena seja - Zakona o odvetnikih in državnih pravdnihih predložena Belgrad, 14. marca. (Tel. »Slov.«) Danes ob eni popoldne se je pričelo zasedanje vrhovnega zakondajnega sveta, ki se je ustanovil dne 31. jan. kot posvetovalni organ vladnega pred-sedništva. Na podlagi uredbe ima vrhovni zakonodajni svet nalogo, da pregleda vse zakonske načrte, ki mu jih bodo predložili resorni ministri ,in da izrazi svoje mnenje za končno odločitev o zakonu. Prva seja se je vršila v poslopju zunanjega ministrstva v prostori''«, kjer so se vršile mednarodne konference. Navzoči so bili vsi člani, razen bivšega fin. ministra Bogdana Markoviča, ki je v inozemstvu. Seja je trajala od 10 do 1. 0 njej je bil izdan ta-le komunike: »Predsednik vrh. zakonodajnega sveta g. Mihajlo Jovanovič je ob 10 otvoril sejo z nagovorom, v katerem je pozdravil člane vrh. zakonodajnega sveta z željo, da bi imeli popoten uspeh pri svojem delu, oziroma, ko bodo dajali načrte in mnenja o bodočem delu. Prihodnja seja bo jutri dopoldne ob 10. Na dnevnem redu je advokatski zakon. Svet je sprejel dosedaj odvetniški zakon, zakon o državnih pravdnikih in zakon o šerijatskih sodiščih, da izreče o njih svoje mnenje.« Vsaki seji vrhovnega zakonodajnega sveta bo prisostvoval po en referent ministrstva, čigar zakonski načrt bo pred svetom. Ker so trenutno na dnevnem redu zakonski predlogi pravosodnega ministrstva, bo prisostvoval referent tega ministrstva dr. Ajsner. Zvedeli smo, da bo pri zakonu o odvetnikih povišana doba prakse na pet let. Razdelilo se bo področje odvetniških zbornic, oziroma kom-petenca pravosodnega ministrstva. Glede sprememb zakona o državnih pravdnikih smo že deloma poročali. Glavno načelo je stroga centralizacija te ustanove, enotnost ter nedeljivost ter hierarhijsika podrejenost, izenačitev s sodniki. Državni pravdniki bodo dobivali doklade 300 Din, njih namestniki 200 Dim. Načrt vsebuje prehodne naredbe, dokler se ves materijal ne uredi enotno. Tudi ta načrt ne vsebuje določb, da bi bili pri okrajnih sodiščih tako zvani »izvrševalci poslov drž. pravdnika«, pač pa je pravosodnemu ministru dano na prosto, da po krajevnih razmerah določa nagrade. Zakon določa moderno načelo inkvizitoričnega postopanja. Čin im pristojnost članov vrhovnega državnega sodišča sta izenačena s sodniki, in sicer državnih pravdnikov, razen na središču apelacijskega sodišča. Tudi namestniki državnih pravdnikov so izenačeni s sodniki okrožnega sodišča. Namestniki višjega državnega pravdnika in državnega pravdnika v središču apelacijskega sodišča so izenačeni s sodniki apelacijskega sodišča. Višji državni uradniki s predsednikom apelacijskega sodišča, namestniki vrhovnega državnega pravdmištva s sodniki kasacijskega sodišča. Vrhovni državni pravd-nik je izenačen s podpredsednikom kasacij-skega sodišča. Glede zakonov čisto strokovnega značaja, kot so obči drž. zaikonik, civilno-pravdni red in drugi, se lahko trdi, da bodo ti zakoni, ko pridejo pred zakonodajni svet, kmalu absol-virani. Več debate pa bo o zakonih organizatorne narave, kmetijskih, gospodarskih, socialnopoli-tičnih in splošno upravnih zakonih. Belgrad, 14. marca. (Tel. Slov.) Ukrepi avstrijske oblasti, s katerimi hoče onemogočiti izvoz zaklanih svinj in mesa v Avstrijo, so izzvali v gospodarskih krogih veliko vznemirjenje. Tako je reagiranje central industrijskih korporacij, ki je protestirala proti izigravanju trgovinske pogodbe od strani Avstrije, našlo mogočen odmev tudi na uradnem mestu. Tudi tu sc je sprejelo z istim čustvom, kot med zasebniki. Ta akt avstrijske vlade se smatra kot znak neprijaznosti. Nevarnost, če se uresničijo veterinarska določila, je tem večja, ker je bila Avstrija poslednji trg za naše zaklane svinje in meso. Avstrija in drugo države so nam v tem pogledu že preje delale velike težave. Posebno bi bile z avstrijskimi upravnimi odredbami upropaščene dežele, ki gojijo angleško pasmo svinj. Tako v zapadnih delih države in zlasti v Sloveniji, ki radi pomanjkanja želoda nima takih pogojev začela javno kazati vprav po političnem porazu papeževe svetne oblasti leta 1870. Zgodovinske resničnosti in nujnosti, o katerih priča veliki dogodek 11. februarja 1929, imajo velik pomen za ves svet in posebe za slovanske narode katerekoli vere. S temi resničnostmi in nujnostmi moramo trezno računati. Zakonski načrt o splošni upravi Izvedena bo decentralizacija uprave - Število oblasti bo znižano od 33 na 13 - Zedinjena Slovenija Belgrad, 14. marca. (Tel. »Slov.«j Posebna komisija v notranjem ministrstvu je dokončala načrt zakona o splošni upravi in samoupravah. 2e večkrat se je naglasilo, da se ima izvršiti decentralizacija uprave in pripomoči do tega, da se posameznim upravnim delom države pripomore do življenjske sposobnosti, da se povečajo kompetence velikih županov in okrajnih glavarjev in tako dvigneta njihov vpliv in iniciativa med ljudstvom. Mehanična razdelitev države na 33 velikih županstev je imela za posledico, da pri tem številu oblasti ni bilo mogoče organizirati aparata, ki je bil za upravo potreben. Velika županstva manjših oblasti so prav za prav le neke vrste večja okrajna glavarstva. Ker je bila državna uprava, kar se tiče področja, podlaga za samoupravo, je veljalo v bistvu tudi isto za samoupravno oblast. Zlasti se je opazilo pri srbskih in bosanskih oblasteh, ki so sc na novo Avstrija ovira naš izvoz mesa Neprijazne odredbe avstrijske vlade proti izvozu našega mesa in svinj - Carinska vojna? ustanovile, da so radi premajhnega delokroga izdajale vsaj polovico, če ne več, za osebne izdatke. Na splošno bi bila uspešna decentralizacija omogočena ravno z večjimi okrožji, ker lahko prevzamejo nase več poslov. Isti principi veljajo tudi seveda za samouprave. Zato je bilo od vsega začetka, ko so se dajala navodila za ureditev te materije, določilo, da se vršijo dela na organizaciji državne uprave in samouprav vzporedno. Poloficielno se ie že ponovno javilo, da se bo število oblasti znižalo nad polovico. 2e v prvih dneh, ko se je sestavila nova vlada, je bilo gotovo, da imamo računati z zedinjeno Slovenijo in vzpostavitvijo historičnih dežel tako, da bo število velikih županstev znašalo okrog 13. Ti navedeni principi in števila bodočih oblasti se nahajajo v načrtu o obči upravi. kot Hrvatska, da bi gojila drugačne vrste svinj. Silno je škodovala izvozu mesa, ki je ra-pidno padal od leta do leta, tudi dosedanja carinska politika. Z visokimi carinskimi postavkami na izvoz mesa se je onemogočilo in otež-kočilo izvažanje in napeljevalo vodo na mlin naših nasprotnikov, dočim so naša podjetja propadala. Od 18 mesnih tovarn jih je propadlo 15, 3 pa še obratujejo v državi. Če se uresničijo ukrepi avstrijske vlade, bodo še te poslednje cvetoče industrije propadle. Zdi se, da hoče Avstrija s tem korakom storiti to, kar je začela Avstro-Ogrska pred vojno z znano carinsko vojno s Srbijo. Gospodarski krogi z upravičenostjo pričakujejo, da se bo z naše strani, če Avstrija ne odneha glede navodil carinskim organom, odgovorilo z enako učinkovitimi ukrepi. Vsem velikim županom je notranje mini-nistrstvo poslalo ta-le razpis: Ministrstvo je dobilo več poročil, da so podrejeni organi pozabili na odredbe notranjega ministra od 9. aprila 1927. Na ta način prihajajo v ministrstvo pritožbe o mučenju živali vseh vrst. Razen tega se ne posveča dovolj pozornosti, da ne bi drobnica delala škode po pfjljih. Itd. Ministrstvo opozarja, da se mora naredba natančno izvrševati. Pirotsha konferenca Sporazum o zavarovanju mej Pirot, 14. marca. (Tel. Slov.) Dopoldne se je vršila seja mešane bolgarsko-jugoslovanske komisije. Obravnavali so vprašanje, kako uvesti red in varnost na bolgarsko-jugoslovanski meji. Izda! se je tale komunike: >Mešana komisija je obravnavala točke, ki so na dnevnem redu, zlasti o potrebnih ukrepih za zavarovanje meje. Sporazum se je v vseh točkah dosegeL Popoldne sta po dva člana delegacije ta sporazum potrdila.« Seja glavnega prosvetnega sveta Belgrad, 14. marca. (Tel. »Slov.«) Glavnemu prosvetnemu svetu, ki je imel danea sejo, je prosvetno ministrstvo sporočilo, da vrši nostrifikacijo madjarskih pravnih diplom samo pravna fakulteta v Subotici. Absolventom konservatorija v Pragi se prizna kvalifikacija I. kategorije le, ako so dovršili konservatorij in mojstrsko šolo na konserva-toriju, oziroma imajo srednješolsko maturo in mojstrsko šolo na konservatoriju. Glavni prosv. svet je obnovil načelni sklep, da se sme v prvih dveh razredih ljudske šole uporabljati samo abecednik oziroma berilo, si-I cer pa nobena druga knjiga. Ruplova >Srp-' sko-hr\atska vadnica« je končno dobila odo-j brenje prosvetnega sveta. Odobrile so se tudi razne druge neslovenske knjige. Seja se jutri, v soboto nadaljuje. Belgrujske vesti Belgrad, 14. marca. (Tel. »Slov.«> Kraljevski par bo, kakor fsako leto, tudi letošnje počitnice prebil na Bledu. Dvorna pisarna jc poslala upravi kraljeve vile na Bledu podrobna navodila. Računa sc, da bo bivanje kraljevega para daljše. Letos ga bo na potu prvikrat spremljala gočba, ki bo ves bivanja kraljevega para na Bledu ostala tam. Kmetijsko ministrstvo je prejelo od berlinskega poslanika Balugdžiča brzojav, da je v berlinskem zdravilišču umrl vodja živinorejskega oddelka v ministrstvu Mitrovič, ki je biil v službenih poslih v Nemčiji. Ministrstvo jc takoj odredilo vse potrebno, da se Mitrovičevi zemeljski ostanki prepeljejo v Belgrad. Pogajanja z Romunijo, ki bi se imela pričeti 20. marca, so se preložila na 8. aprila, ker še delegaciji nista postavljeni. Seja ministrskega sveta se je vršila popoldne ob 5. Posamezni ministri so predložili končno redakcijo svojega dela. Razpravljalo se je o končnoveljavni stiliz-aciji programa, ki ga bo celokupna vlada hkrati sprejela s proračunom. Zastopniki premogokopov so se zglasili v prometnem ministrstvu in mu predložili svoje vloge. S sprejemom so bili zadovoljni. Stanje vode. Na Savi in Donavi se led topi. Ponekod se je že popolnoma stajal. Lesna industrija trpi nekaj škode, ker je naraščajoča voda začela odnašati les. V belgrajski okolici sc led še ni pričel tajati. Zagrebške vesti Zagreb, 14. marca. (Tel. »Slov.«) Inten-dant zagrebškega gledališča Treščec se je vr-nil iz Belgrada. Glede svojega obiska v Belgradu je dejal, da je zadovoljen, predvsem 8 svojo misijo pri prosvetnem ministru. Treščec je izjavil, da ga je prosvetni minister pooblastil, da naj izjavi, da se prosvetni minister popolnoma strinja z današnjim načinom uprave zagrebškega gledališča. Nadalje, da se sploh ne bo zmanjšal proračun zagrebškega gledališča. Po njegovi izjavi torej niso resnične vesti nekaterih zagrebških listov, ki so po-I ročali, da namerava prosvetno ministrstvo sp. ! danjo upravo spremeniti. Zagreb, 14. marca. (Tel. »Slov.«) Pred kratkim je pričel izhajati list >Novo Vreme«, J ki ga ureja Širotič. Danes je izšla posebna izdaja, v kateri pravi, da je njihov apel na lir votski narod naletel na velik odmev. Pri bivšem narodnem poslancu dr. Milo-vanu '/»niču je osiješko orožništvo napravilo hišno preiskavo. Pri preiskavi pa se ni pri ' njem ničesar našlo. Pred ratifikacijo lateranshe pogodbe Rim, 14. marca. (Tel. Slov.) Včerajšnji ministrski svet je sklenil zakon o zaščiti pogodb, sklenjenih s sveto Stolico. Rim, 14. marca. (Tel. Slov.) Prihodnji kon-zistorij se bo sklical koncem aprila. Novih kardinalov ne bo imenovano več kot 5 do 6 Med kardinali se imenuje tudi apostolski delegat v Washingtonu mons. Fumasoni-Biondi. Na tem konzistoriju se bo tudi izvršilo imenovanje pomožnega škofa za ljubljansko dijecezo. Rim, 14. marca. (Tel. Slov.) Izmenjava rati-fikacijskih listin med Kvirinalom in Vatikanom bo, kakor se domneva, 5 maja. Nato bo sv. Oče, najbrže 9. maja, podelil blagoslov »Urbi et Orbi« na najslovesnejši način. Rim, 14. marca. (Tel. Slov.) Zatrjuje se, da bo po ratifikaciji lateranskih pogodb kongrega-cija obredov pristopila k beatifikaciji častitljive Marije Kristine savojske. (Marija Kristina je bila hči Viktorja Emanuela I. in Marije Terezije avstrijske in je bila rojena 1812. Poročena je bila s kraljem Ferdinandom obeh Sicilij in je umrla kot mlada žena 1. 1836 Bila je zgled mi-lobe in svetosti. Njene zadnje besede so bile: »O, koliko je lepše biti v paradižu nego na tej bedni zemlji!« Njeno truplo, ki ga ljudstvo izr redno časti, je pokopano v Napolju.) Rim, 14. marca. (Tel. Slov. )Danes opoldne objavljeno besedilo lateranskih pogodb ne pove ničesar bistveno novega. Kar se tiče naiodnih manjšin, se je za opravljanje božje službe v dru-gojezičnih pok/ajinah izbrala ista oblika, kakor v poljskem konkordatu. Glede določb o odpravi civilne poroke je treba še dostaviti, da bodo morali pripadniki drugih, v Italiji pripuščenih konfesij pri poroki zadostiti svoji dolžnosti nasproti državi s tem, da se bodo tudi morali versko poročiti pred svojim duhovnikom. Zastopnik države, ki bi bila z Italijo v vojnem stanju, dobe, če potujejo v vatikansko mesto, skozi Italijo prost prehod; letanje nad ozemljem svetega mesta je prepovedano po mednarodnem pravu. Obe pogodbi se začenjata z besedami: »V imenu sv. Trojice«. Silno obširni so razlogi, ki jih je podpisal Mussolini in jih povečini najbrže v glavnih točkah tudi sam sestavil, katere bodo dostavili vsem poslancem. Najbolj važno je, da se Italija ni odrekla nobenim pravicam suverenosti. Iz predzgodovine se navaja, da je sv, Stolica v začetku pogajanj mislila na to, da se ozemlju vatikanskega mesta priključi tudi znana vila Doria Anfilia. Italijanska vlada pa je izjavila, da je pripravljena k temu, da odda vilo z obširnimi vrti Vatikanu samo v večni najem proti plačilu letne najemnine 1 lire. Vatikan pa je to ponudbo odklonil, nakar se je ozemlje Vatikana skrčilo na najmanjšo mero. Mussolinijevo poročilo navaja še:Če bi bil Vatikan 1. 1870 pristal na to, da bi se pogajal na podlagi okrožnice, ki jo je razposlal tujim državam takratni zunanji minister Visconte Venosca, bi obsegalo ozemlje, ki bi mu pripadlo, tudi Borgo onkraj Tibere z Angelskim gradom. Vatikan nikdar ni zahteval izhoda na morje ali kake druge komplicirane koridorje in tudi ni nikdar prišlo do vmešavanja tujih držav v pogajanja. Realnost je končno zmagala nad formalizmom. Razlogi se končajo z besedami: Lateranske pogodbe so končno ustvarile mir med državo in Cerkvijo. Konkor-dat zagotavlja in urejuje njuno sodelovanje in otvarja novo dobo zgodovine Italije na korist moralične vzgoje italijanskega naroda, ki je temelj in potrebni predpogoj za njegovo veličino. Zmaga bane. vlade v kongreg. vprašanju Pariz, 14. marca. (Tel. »Slov.«) V boju za kongregacijske zakone je vlada danes dosegla veliko zmago, Na njen predlog je zbornica sklenila s 323 glasovi proti 254 glasovom, da se o kongregacijskem zakonu razpravlja že danes popoldne. Vlada že dolgo ni dobila tolike večine 69 glasov. Pariz, 14 marca. (Tel. Slov) Kakor je bilo pričakovati, je Poincarejevo ministrstvo zmagalo v borbi z opozicijo. Z glasovi desničarskih strank so glasovale za vlado tudi srednje republikanske skupine skupno z radikalno levico. Debata, v kateri je šlo samo za Poincarejev predlog, da se začne razprava o zakonskem načrtu o kongregacijah danes popoldne, je bila čisto kratka. Ministrski predsednik je svoj predlog utemeljeval s tem, da je naglašal težki položaj francoskih misijonskih redov, ki radi pomanjkanja zadostne, podpore vedno bolj izgub- ljajo tla, s čimer je zelo ogrožen francoski vpliv predvsem na bližnjem in daljnem vzhodu in v Južni Ameriki. Francoska vlada je prisiljena, da dela hitro, in zato ne more pripustiti, da bi se še dalje zavlačeval sprejem vloženega zakonskega načrta o misijonih. V imenu finančne komisije je potem zahteval njen predsednik, radikalni socialist, poslanec Malville, da se razprava preloži do sprejema naknadnega proračuna, ki se sicer ne bi mogel dovršiti pred 31. marcem, ki je zadnji termin za zaključek preteklega poslovnega leta. Briand je izjavil, da se je vlada odločila k hitremu delu radi nevarnosti za francoski prestiž v inozemstvu in da predlog ne krši zakonov o ločitvi cerkve od države. Poslanska zbornica je popoldne začela razpravo o tozadevnih desetih zakonskih načrtih. Z ozirom na obstrukcijsko taktiko levice bo razprava težko končala pred velikonočnimi prazniki. Križev pot Trockega Iziave sovjetskega diktatorja dopisniku „Siovenca" " »O _ _ W ••• v Nemčiji Želi bivati Proračunska seja mariborske občinske uprave Maribor, 14. marca. Župan dr. Juvan je otvoril sejo itt pozdravil velikega župana dr. Schaubacha, ki ]e nato pozdravil zbrane svetnike: V zgodovini vsakega naroda so dobe, ki so odločilne važnosti za njegov nadajnji razvoj. Iz naše domače zgodovine in zgodovine Srbov, Hrvatov in Slovencev vemo, da je tudi naš narod preživel težke dobe, o katerih moremo reči, da so iz-jfubljene, ker jih niso naši predniki razumeli Priti jc moral svetovni pokolj, priti je moral 1. december 1918. Z njim je prišlo desetletje, v katerem se je jwkazala stara naša bolezen. Vzplamtela je nesoga, izbruhnil je nesporazum, nerazumevanje skupnih interesov ter pomanjkanje državotvornih sil. In prišel je 6. januar 1929. Moral je priti. Napočil je ta dan, da se preuredi državna uprava tako, kakor to zahteva splošni ljud-ki blagor. Tako smo prišli v dobo, ki jo lahko označimo za zgodovinsko, ki bo globoko začrta a zgodovinski razvoj našega naroda. Kralj je v svojem nagovoru na ministre pojasnil, da išče sotrudnikov in sodelavcev pri tem velikem obnovitvenem delu. S tem ste bili tudi vi, gospodje, jx>klicani k sodelovanju. Vaše pooblastilo, pa tudi Vaša legitimacija in odgovornost sta drugačni. Dosedaj se je vsak izmed vas smatral odgovornega le svojim volivcem. Tudi sedaj ste odgovorni javnosti, toda Vaša odgovornost je še vse širša in večja. Vi ste namreč odgovorni.tudi činite ju, ki vas je na to mesto postavil. Vi ste odgovorni državi. Vašo odgovornost lahko označim kot zgodovinsko. Gospodje, zavedajte se, da je mandat Vas vseh istega izvora in da imate radi tega iste nalege. In če v teh razmerah zahteva vlada oa vseh funkcionarjev ]x>sebno prisego, |DOteni mislim, da ni hotela s tem te sankcije glede izvrševanja teh globokih dolžnosti, ampak da je hotela vsem poklicati v zavest velike naloge sedanje dobe Nato je odbornike nagovoril župan dr. Juvan: Smatram za potrebno, da se pri tej priliki v imenu občinskega odbora zahvalim na Najvišjem mestu, da se je zopet vzpostavil občinski odbor našega lepega mesta. Mislim, da govorim iz srca vseh občinskih odbornikov, če izjavim, da se povsem zavedamo važnosti prisege, ki jo bomo storili, in da bomo vse svoje dolžnosti v celoti izpolnjevali. S to prisego je vzpostavljena kontinuiteta sedanje občinske uprave. Nato je veliki župan zaprisegei župana. Po prisegi je veliki župan zapustil posvetova nico, nakar je župan dr. Juvan zaprisegel občinske odoornike. Nato je preš!o na dnevni red. Zupan je podal poročilo. Odbornik Zebot pride v I. odsek. Dalje poroča o gradbi no ega carinskega in jx>štnega poslopja na glavnem kolodvoru. Otčinsk: odbor je izvolil upravni odlor novega jx)kopališča: Stabeja, Ošlaka. Kejžaria in dr. JVHihleisna Nato je prišla na vrsto razprava o proračunu za leto 1929. Poročal je dr. L>ro!d. Redni proračun za leto 1929 znaša 14,114.427 Din in temelji na rednem kritju v znesku 4,591,977 Din ter izrednem kritju (davščine) v znesku 9,356.666 Din tako, da bi znašal primaniklaij 163.284 Din. Pri posameznih oddelkih se očrtuje sledeče proračunsko razmerje med izdatki in jx>kritjem: Splošna mestna uprava — izdatki 3,361.979, pokritje 521.900 Din; uprava mestne imovine — iz-datki 538.978, pokritje 531.378 Din; mestna podjetja Ln mestne davščine — izdatki 323.435 Din, pokritje 823.421 Din; občinski dolgovi — izdatki 2,160 517, ftokritje 829.458 Din; ceste, ulice, trgi in sprehajališča — izdatki 2.62P.621, pokritje 854.712 Din; gasilstvo — izdatki 122.250 Din; zdravstvo — izdatki 580.616, pokritje 371.560 Din; socialno skrbstvo — izdatki 2,031.398, pokritje 397.343 Din; šolstvo — izdatki 1,284.423, pokritje 237.974 Din; znanost, umetnost in prosveta — izdatki 404.380, pokritje 8.852 Din; obrt in trgovina — izdatki 149.700 Din; vojaštvo — izdatki 174.897, pokritje 1.938 Din; raznoterosti —izdatki 353.233. pokritje 13.441 Din. Zelo močno postavko predstavljajo v novem mestnem proračunu posamezne davščine. Tako se predvideva v svrho kritja proračunskega primanjk-jjaja 100-odstotno zvišanje doklad na zemljarino, 20-odstotno zvišanje dokiad za zgradarino. 50-odstotno znižanje dokiad na pridobnino in rentnino (davčna obremenitev obrtnikov). Davščine na vino. pivo, žganje, vozila, prenočišče, razkošje itd ostanejo v dosedanji izmeri. Tržnina se zviša za 100%, hišno-najemninske naklade pa za 18—20%. Pač pa se v proračunu za leto 1928 predvidena 4% naklada na požarne police zniža na 1%. Izredni proračun kaže visoko postavko 53,561.000 Din. Iz tega proračuna se namerava izvršiti adaptacija Kifimannove hiše za mestno knjigovodstvo, gradnja cest in kanalizacija v delavski koloniji, adaptacija mestne hranilnice za nastanitev šolskih prostorov, kitoniziranje in katraniziranje raznih cest in ulic (819.000 Din), popravila razpokanih hodnikov itd. Seveda se gradbeni program, kakor je zamišljen, ne bo mogel v celoti izvršiti, ne samo radi pomanjkanja finančnih sredstev, ampak tudi radi njegove obsežnosti. Tudi posnemamo iz poročila fin. odseka, da znašajo celokupni dolgovi mestne občine 50.265.492.15 Din; izplačilo anuitet znaša 6,442.592.42 Din. Ob zaključku lista razprava še traja. ' Proti makedonstvujočim Berovo, 14. marca. (Tel. Slov.) Prebivalstvo okraja Maleško je imelo velik shod vsega okraja, na katerem je protestiralo zoper plačane bolgarske bandite, katerim se ni posrečilo vršiti s terorjem nasilstva v južnih krajih naše države in ustvariti bolgarske manjšine v Južni Srbiji. Zbrano prebivalstvo enodušno protestira proti takemu delu. Odločno odklanja, da bi bile v južni Srbiji bolgarske manjšine, ter dostavlja, da daje na znanje, da bo vsak poskus enodušno odbilo. Sprejela se je resolucija, v kateri naglašajo udanost državi, kralju in vladi ter protestirajo »oper agitacijo makedonstvujuščih. Odprava potnih listov Milan, 14. marca. (Tel. Slpv.) Italijanska vlada je odpravila vizum potnih listov za potovanja in zdravljenje vseh inozemcev v novih italijanskih pokrajinah. Za jadranska kopališča, posebno za Opatijo in Lovrano se bon bogatim malerijalom, se pozivajo vsi interesirani krogi, tako hotelirji, parobrodska in vsa propagandna društva, da pošljejo čim prej Oficielnemu Turističkemu Biroju v Pragi svoj najlepši propagandni materijal, da bodo naši kraji in naša rivijera dostojno repre-zentirani med ostalimi razstavljal«. Jadranska Straža skupno s Ofic. Tur. Birojem priredi dnevno na razstavi predavanje o Jugoslovanski rivijeri. Kdor od interesentov bi si želel kupiti poseben prostor na razstavi biroja, naj se obrne na naslov: Oficijelni Turistički Biro SHS, Praha II, Panska ul. 1, Telegr. adresa Touristoffice Praha. Vsi, ki potujete na PVV, ne pozabite obiskati to razstavo. Kdor želi točnejših informacij, naj se obrne na imenovani biro. »9 BEN HUR" Sodeluje orkester »Sloge«. 70 letni starec zadavit volka Sarajevo, 13. marca. Na planini Nin pri selu Hutovo je pasel ovce 70 letni starec Pero K a i č. Naenkrat je volk napadel njegovo čredo in začel krvav pokolj. Starec je na vse grlo klical na j>omoč; toda kdo naj ga sliši na planini, daleč od vasi Medtem je volk klal ovco za ovco. Starec ves iz sebe, ko je videl pokolj ljubljenih svojih ovčk, se je vrgel na volka z golimi rokami. Ni imel pri sebi ne orožja, niti noža ni Stanovanjskim najemnikom Od društva stanovanjskih najemnikov smo prejeli poziv, iz katerega povzemamo: Zaščita najemnikov se je omejila, a stanovanj je še premalo. Kaj naj store vpričo tega brezsla-novanjci, deložiranci in stanovanjski najemniki? Njihovim resolucijam se bodo postavile nasproti protiresolucije. Ostaja pa naša pravica in dolžnost: Ce smo brez stanovanja, če smo deložirani, če se nam je naložilo, naj plačujemo stanarine, ki jih ne zmoremo, če smo strpani v neverjetnem številu v prostore, ki ne zaslužijo imena stanovanje, moramo to svetu in merodajnim činiteljem povedati, da bo vsakemu jasno, kako upravičeni so naši protesti. Zato prosim, da se obrnejo vsi, ki so brez stanovanja, ki so v nezdravih stanovanjih, ki so deložirani, ki so prisiljeni plačevati čezmerne najemnine, ki so priče izkoriščanja pomanjkanja stanovanj na spodnji naslov. V dopisu naj natanko opišejo svoj slučaj. Ako je mogoče, naj se najbolj kričeči slučaji stanovanjske bede tudi fotografirajo. Vsi slučaji naj se prijavljajo pismeno, ne os-jbno. Vsa javnost se naproša, da sodeluje pri tej akciji z zbiranjem slik in podatkov. Kdor bo pomagal sestavljati verno sliko težkega socialnega zla, ki ga povzroča stanovanjska beda, bo vršil socialno in humanitarno delo prve vrste, Ludovik Vencajz, predsednik društva stanovanjskih najemnikov, Ljubljana, Rožna ul. 23 Nevarna ciganska tolpa V Malem mokrem logu, v okolici Belgrada so zajeli orožniki te dni tolpo madjarskih ciganov, ki so v zadnjem času izvršili v Belgradu in okoliških vaseh večje število drznih tatvin. Dolgo časa niso mogli tatovom priti na sled, zapirali so razne sumljive elemente, naposled pa se je izkazalo, da so pravi krivci madjarski cigani, ki so se potepali čez dan po prestolici, ponoči pa odhajali v okolico na »delo«. Tatvine so izvrševali na premeteni ciganski način. Radi lepšega so ponujali ljudem v nakup svoje kovaške izdelke, pri tem pa kradli, kar jim je prišlo pod prste Ko so orožniki tolpo obkolili, so zagnali cigani glušeč vik in krik, da bi zmedli orožnike in v naglici poskrili nakradene stvari Pri zaslišanju sprva drug drugega niso ho- H. Magog: Dva strela Garnijel je pobral zajca, ki ga je ustrelil, porinil v puško zadnji dve patroni, ki ju je še imel za pasom, nato pa se je zadovoljno okrenil. Hotel je, da njegov uspeh ne bo brez priče. In res je videl lovca za seboj, edinega, ki je bil na vidiku; prav blizu je bil, le s hrbtom je stal obrnjen proti njemu. Da bi ga opozoril, je dvignil zajca in veselo zaklical: »Sijajen lov tukaj! Imel sem samo tri patro-ne. Ce bi se le dalo še ostali dve tako dobro izkoristiti ...!« Takoj jc utihnil, prekinjen v svojem navdušenju. Lovec se je obrnil, razočarani Garnijel je poznal Ašeraka, ki se ga je ves dan previdno izogibal, radi neprijetnega srečanja na shajališču lovcev, kjer sta se zjutraj videla. Obstojalo je med njima staro sovraštvo, neka hudobija Garnijelova, ki je Ašerak gotovo ni mogel pozabiti, ne odpustiti. Preteklo je sicer že mnogo časa od tistega razpora, toda Garnijel se je še vedno umikal svoji žrtvi, sluteč v njej stalno željo po maščevanju. Zato je mislil, da je pametno, če se boji srečanja ž njim. Ta trenutek pa stojita drug pred drugim na samem, na travniku, ki ga z vseh strani obkroža gozd, in v času, ko se mrači. Nobenega lovca nikjer, nobenega človeka, kakor daleč seže glas Izborna prilika za drznega in maščevalnega človeka s puško v roki, za človeka, ki morda samo čaka take prilike, da obračuna ž njim. Neprijetno je občuti! Gamiiel pogled Ašeraka, ki ga je molče meril. Da bi kaj rekel? Iz grla,' stisnjenega od strahu, bi prišlo kvečjemu ponižujoče jecljanje. Najbolje bi bilo dvigniti i -ke in opustiti vsak ponos. Garnijel jc poini- šljal, nazadnje pa se je obrnil in z naglimi koraki odšel. Toda zazdelo se mu je, da se mu noge tresejo. Ob vsako krtino se je spotaknil. Mrzel pot pa ga je spreletel po vsem telesu, ko mu je prišlo na misel, da sliši Ašerakove korake za seboj. Preplašen je obrnil malo glavo: res je bilo. Njegov sovražnik mu je sledil. To je Garnijela pošteno prestrašilo. Poble-del je od misli, ki mu jo je slikala razburjena domišljija: Ašerak bo najbrže izkoristil to pripravno samoto in sprožil nanj strel, kar bi se pozneje najlažje moglo pojasniti z nesrečnim naključjem na lovu. Prevzet od te misli, je stopil še hitreje in se s strahom oziral. Ašerak je bil stalno za njim. Vsaka njegova gesta je bila sumljiva. Strah jc vse boj rastel. Ašerak, ki je še malo prej nosil puško preko hrbta, jo je zdaj držal v roki. Zakaj bi tako uporno molčeč hodil za Garnijelom, če ne bi imel zlega namena? »Ubil me bo!« je jeknil lovec skozi škripajoče zobe. To ga je tako prevzelo, da je hotel pasti na kolena in prositi svojega sovražnika za milost. Potem pa mu je prišlo na misel, da bi se lahko branil. Tudi on je oborožen. »Imam pravico. Jaz sem v položaju pravičnega silobrana « je mrzlično razlagal samemu sebi. »Čemu bi čakal njegove krogle, ko vem, da me bo ubil?« Ta misel ga je tem lažje osvojila, ker i^tu je odpovedala že vsaka kontrola razuma. Vedno bolj se je čutil v razpoloženju preganjane zveri. »Pa, tem slabše za njega! Streljal bom! Zakaj pa hodi za menoj?« še par korakov, nato sc je obrnil, postal in dvignil puško, da nameri. Toda vrglo ga je nazaj od strahu in stal je kakor zakopan, predno je nameril. Ašerak ga je namreč prehitel in že držal puško naperjeno. »Vrzi puško stran!« mu je naglo zapovedal in se približal. Garnijel je spustil orožje, ki mu je padlo kraj nog. Nato se je odmikal Ašeraku, ki je prihajal bližje. »Nikar me ne ubijte!« je zajecljal drhteč. »Vrnil vam bom.« Ašerak se je sklonil in pobral Garnijelovo puško. Garnijel je takoj spoznal, da bo ubit s svojim lastnim orožjem in da se bo pozneje to pojasnilo kot usodna posledica nerodnosti. Grozen strah pred takojšnjo smrtjo mu je stisnil srce, pobledel je in omahnil na tla. Obležal je in zaplakal kakor otrok. »Usmiljenje! Ne bi rad umrl, ne bi rad —!« Obšel ga je predsmrtni znoj in Garnijel je zakril obraz z rokama, da ne bi na neizprosnem obličju videl svoje smrtne obsodbe. Po prvem strelu je Garnijel bolestno jeknil. Domislil se je, da ni zadet, ker ni čutil nobene bolečine. A potipati se, se ni upal. Počilo je drugič. Prevrgel se je na hrbet in se ni ganil. Nekaj ga je udarilo; sedaj je spoznal, da ni mrtev. Nehote je dvignil glavo in pogledal: kraj njega je padla njegova prazna puška, ki jo je Ašerak porogljivo vrgel od sebe. »Vzemi svojo puško, zajec!« mu je rekel oni. »Kar vzemi jo! Izpraznil sem jo, zato, da ne postaneš od samega strahu ubijalec!« Oprt na grudo zemlje z rokami, ki so sc še vedno tresle, je Garnijel neumne gledal za človekom, kako odhaja. Sram ga ni bilo. Ves blažen od radosti je drhtel: »Ni mc ubil! 2iv sem! Šc sem živ!« /Rteme^ vuiiiefc Vam jamči KAVA HAG brez kofeina. To je izvrstna in prava zrnata kava, ravnokar očiščena kofeina — strupa srca in živcev — ki tolikim ljudem škoduje, ne da bi se tega zavedali. Mnoge nerazumljive težave: nervoznost, trepeta-nje rok, slabo spanje i. t. d. so posledice uživanja kofeina. Poizkusite torej kave Hag. Pri nje uživanju Vam ne manjka ničesar, kar imate pri navadni kavi, nasprotno celo pridobite na zdravju in dobrem razpoloženju. Originalne zavitke po Din 14.— in Din 27.— dobite v vsaki boljši trgovini. V kraje, kjer se še ne dobivalo, jih pošlje , vsako množino Iranko po običajni ceni. KAVA HAG D. D.. Martičeva 14 b, ZAGREB. Vzorec pošljemo po prejemu Din U>0 v znamkah in priloženega bona. KAVA HAG JI VARUJE SRCE in ŽIVCE 11 teli poznati, svojih imen niso »znali« povedati, eden se je delal celo gluhega in nemega. Naposled pa so le jeli priznavati tatvine in padati v protislovja. Poln voz nakradenih predmetov so orožniki naložili in s cigani vred odpeljali v Belgrad. Med ukradenim blagom so bile obleke, svila, barhant, pernice itd. Pri nekem ciganu so našli tudi samokres, v pernici pa nekoliko velikih turških zlatnikov. Začetek in konec dveh črnogorskih hajdukov Kako sta bila ustreljena zadnja odmetnika. Te dni sta bila v vasi Ravni, blizu moračkega samostana v kolašinskem okraju ustreljena zadnja dva črnogorska odmetnika, brata Bulatoviča. Radoš in Drago Bulatovič sta bila nekoč ugledna kmeta v Smailagičevem polju, tri kilometre od Kolašina. V času avstro-ogrske okupacije sta zapustila dom in kmetijo ter se z nekoliko-sorodniki umaknila v gozdove ter postala komita. Ti ljudM so se borili za svobodo Črne gore in delali mnogi preglavice avstrijskim vojakom in častnikom. Pobijali so jih brez usmiljenja. V prvih časih Jugoslavije je bilo po vsej Črni gori mnogo komitov Po mestih in vaseh so nastopali kot nekaki osvoboditelji. Med vsemi je bil piebivalstvu v Kolašinu najpriljubljenejši Radoš Bulatovič. Separatisti in razni rovarji so mu obetali čast, visok čin in slavo, kar je iz Radoša napravilo kmalu največjega pobornika za samostojnost Črne gore. L. 1919. je prišel v nasprotje z oblastmi in bil neke noči obkoljen od orožnikov ter v borbi z njimi šestkrat ranjen. Vendar jim je ušel. Naše oblasti so mu prigovarjale, naj se prostovoljno vda, da za politična hudodelstva ne bo sojen, ker mu jih je spregledala amnestija. Dal se je pregovoriti, da je prišel nekega dne na dogovorjeno mesto, kjer naj bi se med njim in nekimi uglednimi možmi, večinoma Radoševimi bivšimi oficirji, sklenil sporazum radi vdaje. Radoš je zahteval, da se mu zagotovi nošenje orožja in da mu država izplača nekako odškodnino za njegovo bivanje v gozdovih. Ker mu odposlanci lega niso mogli zagotoviti, se je Radoš umaknil nazaj v gozd, kjer ga jo pričakoval njegov brat, nakar sta nadaljevala svoje komitovanje, ki pa se je od tega časa izprevrglo v pravo razbojništvo. Oblasti so ju jele vztrajno zasledovati in je bila na njuni glavi razpisana nagrada po 50.000 Din. Te dni so ju orožniki zasledili v vasi Ravni, kjer sta se skrivala na podstrešju koče nekega kmeta. Orožniki so kočo obkolili in pozvali razbojnika, naj se vdasta. Prigovarjal jima je tudi lastnik koče in celo kmetje iz vasi, ki so jih orožniki poklicali, naj dopovedo Radošu in bratu, da si rešita življenje in se prostovoljno vdasta. Neki kmet je celo prosil Radoša, naj gre za botra njegovemu vnučku. Kmet se je nadejal, da po starem običaju Radoš toga ne bo odklonil in da bo sprejel ponudbo v znamenje upanja v svojo svobodo. Toda Radoš se ni vdal. Ker je vse prigovarjanje ostalo brez uspeha, so orožniki zapovedali lastniku koče, naj spravi svojo otroke ven in prinese liter petroleja. Nato je moral kmet sam politi s petrolejem streho in jo zažgati. Orožniki niso smeli iz svojih kritij, ker bi bila katerega izmed njih lahko pogodila razbojni-kova krogla. Ko je bila koča v plamenih, sta razbojnika morala iz svojega skrivališča. Prvi se je pojavil na pragu Radoš in oddal nekoliko strelov na orožnike. Streli pa so zgrešili. Hip zatem se je zgrudil Radoš sam smrtno zadet. Brat njegov Drago je bil sicer tudi ranjen, vendar je še mogel bežati proti bližnjemu potoku. Na begu pa ga je prehitel orožnikov strel in sledil je bratu na oni svet. Pri raztelesenju trupel so ugotovili, da Radoš štiri dni že ni ničesar zaužil Tudi brat njegov je bil sestradan, toda neko malenkost je vendarle moral užiti. Pri njima niso našli ničesar razen puškin municije, ki sta jo imela še dovolj. Tako sla končala poslednja dva črnogorska odmetnika, ki sta bila nekoč spoštovana in ugledna vaščana v mirnem črnogorskem selu. N« mutltc svollh otrok z ribjim oljarn ampak datajte jim J* J**!,* ki ima zelo prijeten okus in vonj. otroci pa ga radi jemlje kot kal:o slaščico. Dobiva «e v vseh lekarnah v malih zavitkih po 25 Din In v velikih zavitkih po 42 Din Družinska žatoigra na Ižanskem Ivana Žagar iz Išhe vasi je bila ob tožena, da je v spanja s koso umorila svojega moža. - Porotniki so jo s 6 proti 6 glasovi oprostili vsake krivde Gripa jc tu! Ne čakajte, da rudi Vas popade, temveč oborožite se, da boste mogli že prve znake pobiti Izvrstno orožje so Aspirin tablete ker te olakšujejo glavobol, prehla-jenja, trganje po udih, revmatizem in nevralgične bolečine. Zahtevajte pristne Aspirin tablete v originalnem zamotu „&aye%M, katere se spozna po tnodro-beli-rdečivarstveni /T\ znamki. Osebne vesti iT Upokojeni učitelji. Z ukazom z dne 11. mar-ea t. 1. so stalno upokojeni sledeči učitelji: Ivan Gantar, šolski upravitelj v Orehovici. Janko Baraga, šolski upravitelj v Koroški Beli. Ivan H a b a h t, šolski upravitelj v Radmožancih. Peter L o p a r n i k , učitelj v Mariboru. Josip R a -kovšček, šolski upravitelj v Lembergu. Franjo Čuk, šolski upravitelj v Dolskem. Karolina Miku š, učiteljica v Mariboru. Ana K r u 1 c , učite-ljiva pri Sv. Marjeti. Angela Milčinski, šolska upraviteljica v Mariboru. iT V državno službo so sprejeti sledeči bivši kontraktualni učitelji. Josip R u p n i k k Sv Emi. Marija A ž m a n v Sto^ovce. Rafael Zazula v Polje. Fran L a s i č v Koroško Belo. Srečka C j a k v Martjance. Valerija Urban v Št. Jurij ob Taboru. Karolina Pahor v Cadram. Antonija Rup-nik-Terpin k Sv. Emi. Otilija Pivk v Čatež. Viljem K us v Črnomelj. Danica Mercina v Grahovo. Ljudevit Ta u čar v Rakitno. Klara Čok-Godina v Zagorje pri Kozjem Albert Čok v Zagorje pri Kozjem. Darinka Škerlj v Polje. Franc Kramar v Škalske Cirkovce. Ivan Culo! v Toplice pri Zagorju. Boris M ožin a v Ž vrče. ir Odvetniški iinit je napravil dr. Ferdinand Siegmund. odvetniški kandidat pri dr. Rajhu v Kočevju ir Premeščen je gimn. proi. g. Slavko Sila iz Murske Sobote v Maribor. Osfale vesti iT Naš novi roman »Na pomoč« začne izhajati v torek, 19. t. m. Naj nam to zamudo, ki je nismo sami zakrivili, p. n. naročniki oproste. ir Vreme. Včeraj je v Ljubliani ob 8. uri zjutraj kazal barometer 771.7 mm zračnega tlaka, termometer je kazal največ 10.6° C nad ničlo, najmanj pa —2" C. Ozračje je bilo mirno, nebo jasno. V Ljubljani vlada torej že pravo pomladansko vreme. — V Mariboru je k^zal barometer 770.8 mm, termometer največ +8° C. najmanj pa —1* C. Ozračje mirno, nebo jasno. Snežna pla9t je debela Se 10 cm — V Zagrebu je kazal barometer 771.0 mm, termometer največ +7° C, najmanj pa 0n C. Ozračje mirno, nebo jasno. — V Belgradu: barometer 769.1 mm, termometer največ +6" C, najmanj 0° C Mirno; napol oblačno — Sarajevo: barometer 770.4° C, termometer največ -f0° C, najin->nj —1°C. Mirno: oblačno. — Skoplje: barometer 767.0 mm, termometer +8° C, najmanj —2° C. Mirno, oblačno. — Split: barometer 766.1 mm, termometer naiveč -1-15° C. nnimani +9° C. Mirno, jasno. iT Mled, inteligenten Francoz išče pri večjem podjetju službo francoskega korespondenta. Vprašanja na uredništvo »Slovenca*. V službenih novinah od 13 marca t. 1. je objaviiena državna pogodba med kraljevino SHS in republiko Avstrijo o medsebojnih pravnih odnoša-jib svojih državljanov. Pogodba je natisnjena v službenih novinah v našem in v nemškem jeziku. ir Zrakoplovni promet med Zagrebom in Belgradom. Danes se otvori zrakoplovni promet med Zagrebom in Belgradom. Vsak dan ob dveh popoldne odplujeta istočasno iz Zagreba in Belgrada po en potniški zrakoplov, ki se bosta med potjo srečala. Vožnja bo trajala dve uri Kar se tiče otvoritve zračnega prometa z Dunajem, zadeva 8e ni končnoveljavno rešena. Razširjenje zrakoplov-ne vožnje v naši državi zaenkrat še ni aktualno. ir Kmetijskogospodinjski tečaj se je po prizadevanju župnega in šolskega urada vršil pred včerajšnjim v Stopičah pri Novem mestu. Predavala sta naša strokovnjaka referent g. Wer-nig in g inž. Kotlovšek. Z hvalevredno pozornostjo je zanimivim izvajanjem predavateljev sledilo do pozneira večera nad 60 gosoodini in deklet. ir Prepovedan inozemski tisk. List Hrvatska«, Id izhaja v našem jeziku v Zed. državah Sev. Amerike v Čikagu, je zabranjeno uvažali in razširjati y naši državi. Dovoljen pa ie v naši državi časopis »Der Bergsteiger«, ki izhaja v nemškem jeziku na Dunaiu, ker se bavi samo s propagando turizma in prinaša članke o lepolah naših pokrajin. ir Češkcslovenski slovar. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena v platno vezanemu izvodu Din 70.— Zbirka žepnih koledarjev in učbenikov, ki jih izdaja Jugoslovanska knjigarna je zopet za nov zvezek bogatejša. Prof. dr Bradač, je na podlagi dogoletne prakse sestavi! zelo priročen češki slovar, ki je stvarno navišku. Skupno s prof. Orožnovim učbenikom češkega jezika bo nudil ta slovar izvrsten pripomoček vsem Slovencem, ki se žele naučiti češčine. Slovar ima prav isto praktično obliko in zunanjo opremo, ki diči vse učbenike Jugoslovanske knjigarne. ir Pri odebelelosti naravna »Franz-Josef«-grenčica močno pospeši prebavo in napravi telo vitko. Mnogi prof. jemljejo »Franz-Josef«-vodo kot celo proti odebelelosti srca zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer po tretjino kozarca. Dobiva se v lekar-ssh, drogerijah in špecerijskih trgovinah, Ljubljana, 14. marca. ; Danes izgleda porotna dvorana kot resnična pozornica, kjer nastopajo vse osebe žaloigre, ki se je lani na vidov dan dogodila na Ižanskem. V kotu pred porotniki stoji velika črna tabla, kjer je s kredo narisano pozorišče drame. Na mizi ! pred senatom in jx)rotniki leži veliko kosišče z nasajeno koso, težak kmečki koc, modro žensko krilo, krvava srajca... Sodni sluga odmota koso, ki je bila s papirjem zavita čez rezilo in držaje, pa se pokažejo znaki krvavih lis... t)BT02ENA IVANA ŽAGAR sedi na zatožni klopi mirna, oblečena v navadno kmečko krilo, križasto kočemajko, na glavi črno ruto. Med čitanjem obtožnice sedi obtožena s sklenjenimi rokami v naročju, kot bi molila. — Za občinstvo so bile danes izdane vstopnice, ker je vladalo za ta slučaj posebno zanimanje. Senatu je predsedoval dr. Kaiser, prisednika sta bila svetnik kralj in sodnik Lederhas, zapisnikar dr. Benedik. Državno pravdništvo je zastopal dr. Lavrenčak, obtoženo pa ar. Krejči. Iz obtožnice posnemamo, da se je obtožena Ivana Žagarjeva poročila leta 1S95 z bajtarjem Antonom Žagarjem v Iški vasi. Bil je silno priden in tudi zelo skop za denar. Trikrat je bil v Ameriki, tudi na Hrvatsko je hodil delat, pa si ie mnogo prihranil in nakupil tekom let toliko zemlje, da je postal jx>sestnik četrtine grunta in male zidane hiše. V zakonu se je rodilo deset otrok, od katerih je živih še šest. Vsi so že odrasli. Zakon ni bil srečen ker je oče Tone v svoji skoposti otroke takoj podil služit, da ni bilo treba skrbeti zanje. Mati Ivana, današnja obtoženka, se je za otroke potegovala ter je vsled tega med zakoncema nastalo nasprotstvo in prepiri so postali sčasoma na dnevnem redu. Zadnjih 12 let so se vrstili prepiri in pretepi skoro sleherni dan Družina se je razdvojila. Na en: strani mati in otroci, na drugi strani mož in oče otrok, osamljen in obsovražen od vseh ostalih Zadnja leta očetu Tonetu tudi kuhali več niso, niti spal ni z drugimi, šel je v jx>dstrešje v mrvo in tjakaj se je odslej vračal sleherno noč. . oče, gospodar niše in poglavar družine. Sosedom se je Ione pritoževal, da domači ž njim slabo ravnajo. Zlasti žena ga je močno sovražila in je nekoč celo najela vaške fante ter jim obljubila pijače, če ga bodo enkrat fest pretepli. Nekoč mu je žena tudi dala »čmeriko«, da bi ga t njo zastrupila, pa je mož bruhal in vsled tega »čmerika« ni dosegla zaželjenega učinka. Mož Tone je tedaj imel polno vzroka, da se je žene bal ter je celo s seboj v mrvo jemal sekiro čez noč, kei se je bal napada in se ni upa! spati neoborožen. Cesar se je mož bal, se je res zgodilo lani 28. junija. Tisto noč je bil stari Žagar med spanjem na podstrešju napaden s koso ter je še tisto noč na posledicah tega napada umrl. Umora je bila obdolžena njegova lastna žena. Sosedje so tisto noč čuli okoli ' polnoči iz podstrešja obupne klice: »Jezus, Jezus...!« Prišla je žena, ki je poklicala tudi sosede, zlasti brata lonetovega, ki ga je težko ranjeni mož izrecno želel in klical. Ko je brat prišel, je koj obdolžil ženo zavratnega umora. Na ta strašni očitek je žena, ki je s svečo v roki klečala ob že mrtvem ! možu, molčala — le silno stresla se je po vsem životu. Komisija je našla mrliča ležečega na hrbtu, pokritega s kocem. Oblečen je bil v srajco, spodnje m vrhnje hlače. Na srajci in kocu se je lahko opazil širok okrvavljen prerez, ki je ja^no govoril ua je bil rajnki Tone udarjen s koso, ko je bil odet s kocem. i\ad zglavjem je ležala nasajena kosa s krvavimi madeži. Ker ni bilo znakov botbe, je jasno, da je bil Žagar udarjen med spanjem. Zdravnik, ki je pokojnega raztelesil, je ugotovil, da je bil Žagar ranjen med 6 in 7 rebrom na levi strani prs. kana je bila 3 cm dolga in 1 cm široka ter je segala 12 do 14 eni skozi levo prsno steno. Presekana je bila prsna prepona in krvna žila trebušne slinovke. Pretrgane so bile vrančne krvne žile ter je Žagar umrl vsled močne notranje krvavitve — nobena zdravniška pomoč bi mu ue bila mogla ohraniti življenja. Roki je imel Tone vse krvave. Očividno se je siromak umirajoč grabil za rano na prsih, da bi ustavil kri... Listnica, ki jo je pokojni vedno nosil na prsih skrito, je ležala po napadu izpraznjena v senu. Ko je prišel na podstrešje sosed t-ranče Škulj, ki ga je imel pokojni zelo rad, je bil Ione že mrlev. Zaman je stresal moža. Očital je nato ženi, zakaj ni prišla prej ponj, Obtožena Ivana je odvrnila, da je mislila, da očeta le kolje in da mu ni takšne sile. Sosed France je tistikrat tudi opazil, da obtoženka vleče umirajočemu koc navzgor preko prs. Io se mu je zde.o pozneje močno sumljivo, ko je zvedel, da je bil Tone ranjen s koso. Saj mu žena tega ni marala povedati, temveč je le venomer silila, naj bi jx>nesli moža kar v hišo, da bi ga prej dali na pare. On tega ni maral storiti sam ter je šel klicat še dva soseda. Od teh je šele zvedel, da je bil Ione Žagar ubit. Sumljive okolnosti. Preiskava je ugotovi a, da je imel pokojni tisto noč v listnici večjo vsoto gotovine. Ker je bila po napadu listnica prazna, se je smer poizvedovanja obrnila tudi za tem denarjem. Orožniki so pri obtoženi zaplenili 800 Din. Med tem denarjem je bil tudi en okrvavljen stolak. Ko sta orožnika zahtevala nato tudi moževo listnico, je žena-peljala orožnike na podstrešje ter tam sprva hlinila, kot da išče listnico med vzglavjem, potem pa je mahoma odšla na prostor, kjer jo je ponoči po napadu našel svak Martin, klečečo ob mrtvem možu. Bi!o je Io kakšen meter proč od prostora, kjer je ležal mrlič. Tam je koj izvlekla listnico iz sena, brez da bi jo prej iskala: »No vidite, tukaj pa je!« Listnica je bila prazna in z mnogimi krvavimi znaki. Pri iskanju sta orožnika pazila na ženo ter sta dobila vtis. da je morala že prej vedeti, kje leži listnica. Tudi na krilu je imela obtoženka krvave madeže. Izgledali pa so ti madeži tako, kakor bi si bila obrisala ob krilo krvave roke. Sumljivo ie dalje, da žena kljub moževim prošnjam ni poslala takoj hčerke k sosedu in k moževemu bratu Martinu, ki ga je pokojm tako silno želel. Oba je pokliea'a šefe, ko se je pokojni onesvestil. Obtožba trdi. da ie tako ravnala zato, da bi pokojni pač ne mogel uikomur povedati, da je ona morilka. Tudi je vseskoz zakrivala moževo prsno rano in samo silila, naj bi Toneta koj odnesli kar jx>kritegu doli v sobo. Obtožnica pravi, da je to de-slala zato, ker je računala, da se potem ua parah ne bo opazi o, da je bil mož umorjen Sumljivo je dalje, da obtoženka prav nikomur ni izdala da je mož ranjen, čeprav je to točno vedela. Zagovor ob tožene Ivane »No, Ivana Žagar, slišali ste obtožnico. Se čutite krivo?« Obtožena sklene roke in jih vije kvišku: »Bog in Mati božja ve da jaz nisem prav nič kriva in tudi nobeden od naše niše ne.« »Ampak, vse kaže na vas! — Kako sta se razumela z možem?« »Sprva dobro, dokler se nista z bratom Martinom bolj združila. Tedaj se je začelo... On me ni več maral, zmerja) me je.« »Pravijo, da mu niste bila dobra žena. Ze pred 12 leti Je «špampet» razbil in nista bila več skupaj!« »To ni res.« »Ali je zadnji čas kaj skrbel za hišo?« »Ja fronke je še plačeval.« Zakaj niste kuhali zanj?« Ker je rekel, da si bo sam. Tri mernike orehov je vzel, iz tega pa je tako prišlo.« »On je dejal ljudem, da je 6 let kuhal sam?« »To ni res. Samo cd jeseni, ko so bili orehi zreli.« »Tisti večer ste sama ležala, prej pa je navadno spala pri vas tudi hčerka Tončlotem?« »Potem ... (dekle v zadregi premišljuje). Potem sva šle z materjo pod streho in je oče dejal, naj grem po Franceta Skulja.« »Ali ste šla vi po svečo?« »Ne jaz, mati je šla ponjo.« »Kako je vendar s to svečo? V preiskavi ste dejala, da ste jo vi prinesla, zdaj pa pravite, da jo je mali?« »Bila sem čisto zmešana, da prav nič ne vem. Saj je človek kar brez glave.« »Ali ste očeta rada imela?« »Včasih rada, včasih tudi ne. Bil je trd z nami, zmeraj je koga zmerjal. Tudi stric Martin nas je sovražil. Tisti dan je mene kar udaril. Tudi mater ja bil udaril. Rekel je: zdaj ste ga pa požrli!« Umorjenčev brat Martin Žagar izpove večinoma obremenilno za obtoženo. Sovr* štvo kar vre iz moža. Mrzi vse, ženo in otroke bratove Pripoveduje, da so se med seboj slabo razumeli, zlasti zadnje čase. Dok'er je pokojni pošiljal denar, je bilo dobro, potem nič več. Pri hiši je bil večen kreg in pretep. »Ko sem prišel k bratu na mrvo v podstrešje^ je bil že mrtev. Bil sem hud in jezen, obenem pa mi je bilo hudo za bratom. Baba ie čejDela ob njem in me ni pogledala. Svečo je držala v roki, pa sem jo ozmerjal: »Kaj si naredila z bratom — zdaj boš pa še požgala.« Pa sem zavihtel palico in sem jo udaril!« Temelj vse tragedije. Pojx»ldne so bile zaslišane nadaljne številne priče, katere so v glavnem deljene v dva, popo noma si nasprotna tabora. Da ena in druga skupina v svojih izjavah pretirava, je več ko jasno. Dočim n. pr. ena skupina prvič trdi, da je obtoženka popolnoma verodostojna oseba, ki je vedno govorila resnico, nikdar lagala, se vseskozi dobro obnašala in je bila sploh najboljša ženska na Ižanskem; ki je bila le žrtev svojega moža, pred katerim je vedno in mnogo trpela — pripoveduje prav isto v podobni ali nekoliko drugačni obliki nasprotna skupina o pokojnem Žagarju. Izluščiti resnico iz vseh teh izjav, je silno težka stvar. Ubrati je pač srednjo pot, ki pa jasno in brezdvomno kaže, da se je polagoma naselilo v družino silno sovraštvo, ki je prišlo do izraza mnogokrat v najrazličnejših oblikah. To sovraštvo se je stopnjevalo vse bolj in bolj in končno je moralo priti do katastrofe v najstrašnejši obliki. In te številne priče, ki prihajajo druga za drugo, so tako medsebojno kakor tudi v odnosu do pokojnega ali obtožeuke navadno v neprijaznem razmerju. To dejstvo je povdarjeno prav pri vsaki besedi prav pri vsaki priči. V tem temelji vsa tragedija, ki se danes obravnava pred ljudskimi sodniki. Nič ni tedaj čudno, če je vladalo za potek razprave silno zanimanje med ljudmi, ki se je proti Koncu vse bolj stopnjevalo in izoblikovalo v pričakovanje krivdoreka. Tudi obtožena Ivana Žagar, ki se je cel ča9 zagovarja a z jokavim glasom, m skozi vse dejanje odločno zanikala ter jjovdarjala svojo nedolžnost, je proti večeru, ko se ie proces nagibal h koncu, začela kazati večje znake razburjenja in ie enkrat celo začela glasno jokati, ko se ji je očitalo, da cel čas od smrti svojega moža ni potočila niti ene solze. * Sodni dvor je stavil porotnikom eno samo glavno vprašanje o krivdi obtoženke. Govor državnega pravdnika in zagovornika ter obširna in temeljita razlaga predsednika o samem dejanskem stanju je trajalo izredno do'go: tri polne ure! Ob tričetrt na 10 jsonoči so se podali porotniki na posvetovanje. Obtoženka je vstala in viknila z pretresljivim glasom za njimi, dvigajo«! sklenjeni roki kvišku: »Gospodje porotniki, jaz nisem kriva...I Tudi mlajša hčerka, ki ie sedela zadaj med pri* čami, je krčevito zajokala ob trenutku, ko so oaha jali porotniki v posvetovalnico, odločevat o usodi njene matere .. Porotniki so vprašanje zanikali s 6 glasovi, nakar je bila Ivana Žagar oproščena ter se ie žena po 8 mesecih preiskovalnega zapora podala V spremstvu svojih treh otrok takoj domov Razprava se je končala ob 10.30. Ljubljana Nočna služba lekarn. Nocoj vršita nečno službo: Ramorjeva lekarna na Miklošičevi cesti in Trnkoczyjeva lekarna na Mestnem trgu. Ce je mlad postopač suh ... Sličicc iz socialnega urada, I. oDober dan, gospodje!« »Dober dan!« »Prosim, kje dajejo podpore?« »Kdo pa ste?« »Brezposelni trgovski pomočnik.« »Ste v Ljubljano pristojni?« »Menda ja.< >In kaj bi radi?« »V Skoplje grem v službo, pa nimam denarja za vožnjo.« Od Borze dela je pokazal »objavo« za polovično vožnjo v Skoplje in naslov podjetja, kjer bi dobil službo. 21 let je star, pristojen v Ljubljano itd. 190 Din so mu dali za polne stroške v Skoplje. Naslednji dan pa ga je videl eden izmed gospodov od socialnega urada na magistratu, kako se je zabaval v neki ljubljanski kavarni. Dva dni pozneje je zopet prišel in rekel, da je bilo s »tisto službo v Skoplju neko nesporazum-ljenje« in je prosil ponovno za podporo. Uradnik: »Saj niste bili v Skoplju.« On: »Sem bil, gospod « Uradnik: »Na lastne oči sem vas videl v kavarni.« On: »Nemogoče, gospod.« Uradnik: »V kavarni X ste bili, ob desetih zvečer.« On: »Pa naj bo, gospod, ampak danes sem zopet »suh«.« Uradnik: »Za popivanje si denar zaslužite! Socialni urad vam ne more dajati sredstev za ve-seljačenje.« On: »Moj Bog. in danes niti obedoval nisem.« Uradnik: »Ne morem pomagali. Enkrat ste nas potegnili, drugič ne gremo več na led.« Žalostno je pobesil glavo in šel. II. Imel je »objavo« za v Smederevo. »Prosim za vožnjo.« »Dobro. Vam kupimo vozni list ^k do tja.« »Ga bom že saui, samo denarja nimam.« »Kar k »Putniku« pojdite, vas ie čaka vozn» listek.« »Mi ne zaupate denarja?« »Imamo skušnje. Kar pri »Putniku« se ogla sitel« In je Sel. PRI ŠOLSKIH OTROCIH posaešuie naravno kre^Llno sredstvo ..OVOMALTlNE" rast. zvišanja teže In ausevnl razvoj. Nekoliko ur pozneje zabmi v socialnem uradu telefon. »Tisti, ki ste naročili vozni listek zanj za Sme-derevo, ponuja listek nazaj in zahteva denar. Mu ga damo?« »Ne. Vzemite vozni listek, a denar povrnite nam.« In tako se je zgodilo. 115 Din 75 p so potem razdelili med resnično potrebne brezposelne prosilce. --- V okolici Ljubljane strada vdova z desetimi otroci. Sedem jih je nepreskrbljenih. Ima Btalno podporo od socialnega urada. Po 50 Din za vsakega otroka na mesec. Po enkrat na dan Jedo, hodijo v pomanjkljivi obleki, žive od dobrosrčnosti tujih ljudi. S solzami v očeh prihaja vdova v socialni urad ln prosi kruha za uboge otroke. Dalmatinsko vino in luiblj. voda Vinska afera se razpleta. — Preiskava je še v teku. Po ljubljanskih krčmah imajo ljudje sedaj zopet novo važno stvar prerešetavati. Ravnokar razkrita vinska afera je sedaj prvi predmet razgovorov pri vsaki gostilniški mizi. Ljubite ji dobre kapljice se jeze: »Ti prevejani Dalmatinci ti, a tako so delali. Lejte, lejte, vse pa pride na dan.« Gostilničar pntr- s..:_. .. i- — „„, rv-itom knnlfiirira«. manipulacije raznih dalmatinskih vinskih trgovcev. Vsakdo odobrava energični nastop mestnega dohodarstvenega urada, o katerem je »Slovenec« prvi poročal. Včeraj se je zglasil naš poročevalec pri gosp. Zupanu, ravnatelju mestnega dohodarstvenega nrada in ga prosil za nadaljna pojasnila o tej aferi. O. ravnatelj Zupan je izjavil: Preiskava je še v teku. Že dosedaj je ugotovila, da je bila mestna občina pri teh manipulacijah znatno oškodovana. Skoda mestne občine je dosedaj popolnoma krita, tako z garantnimi pismi, ki jih je prizadeta tvrdka izstavila pri raznih ljubljanskih bankah ter z zaseženim blagom tvrdke. Moram pa reči, da še nismo ugotovili, za koliko je mestna občina bila oškodovana. Kazen še ni izrečena, utegne pa doseči ogromen znesek, saj je najmanjša globa določena v najmilejšem slučaju v šestkratnem iznosu prikrajšane davščine. Radi teh manipulacij ni bil še nihče aretiran. Lastnik tvrdke Jožo Ninič je sedaj v Sibeniku na svojem posestvu. Pok'ican je brzojavno v Ljubljano. Manipulacije v Ljubljani je izvrševal njegov zastopnik. 5 temi manipulacijami sta oškodovana mestna občina in gospodar Ninič. Ta vsaj za denarno globo, ki jo bo moral plačali. In ta ne bo majhna. Ugotovljeno še tudi ni, za koliko sta oškodovani oblast in država, če sta sploh oškodovani, kar pa ni izključeno. To bo ugotovila komisija, ki ima ravno sedaj sejo. Dosedanja preiskava kaže, da so dohodarstveni uslužbenci pri vsej stvari nedolžni, če so pa kaj krivi, so to radi svoje površnosti. Zadnje čase so bile neke spremembe pri uslužbencih, tako, da je težko dognati, kje je krivda. Preiskava bo traja a še nekaj dni in vam do tedaj v interesu preiskave same ne moreni dati na-daljnih pojasnil. Vendar se preiskava obrača v popolnoma novo smer.« © Umrl je v četrtek 13. t. m. za vnetjem ni ožgan učenec II. razreda drž. vadnice Darko Matjašič, edini otrok g. poštnega inšpektorja Mir-kota Matjašiča v Ljubljani. Deček je bil eden najbolj pridnih in nadarjenih učencev v razredu. Pogreb bo danes popoldne ob pol 8. uri iz splošne bolnice. — Spoštovanim staršem naše najiskrenejše sožalje. © Želja prebivalcev Žabjeka. Prebivalci Žab- Ijeka ponižno prosimo mestni magistrat, naj bi nam »ri voščil eno samo cestno svetiljko. Od 6 pa do utra je ves Zabjek zavit v temo, in človek ne vidi niti enega koraka pred seboj. Zadeva je nujna in prosimo, da bi se uredila. © Žene in tržno nadzorstvo. Prejeli smo: Tržno nadzorstvo nima v letošnjih zimskih mesecih preveč posla. Ni blaga, trg spi zimsko spanje, kakršnega ni spalo že dolgo vrsto let. Nadejamo se, da trg zopet oživi v par mesecih. Tedaj se bo prostrani prostor spremenil v živahen uljnjak. Mnogo bo prodajalk in blaga. Tržno nadzorstvo bo imelo zopet več dela. Jajca, mleko in mlečni izdelki, v prvi vrsti presno maslo ir. kisla smetana, vse to potrebuje posebno budnega očesa. Saj smo večkrat videle presno maslo polno črnih pik in prahu, v smetani raznih drobnih smeti, a blago se je prodajalo in gotovo tudi prodalo. Kdo naj se pri tem bolje razume nego žena, izkušena in izvedena gospodinja? In jeseni! Koliko je gnilega, pokvarjenega sadja, po katerem se nemoteno pase nešte-vilno muh, n se vendarle neovirano prodaja, seveda le bednejšim slojem, ki si ne morejo kupiti zdravega sadja. Žena, izkušena in izvedena gosDodinjn se po izkušnji spozna mnogo bolje nego moški, ki se je le teoretično poučil o stvari. Ako pripada ženi katero mesto, je to v prvi vrsti mesto organa tržnega nadzorstva. © Star račun. Koncem meseca januarja je zdravnik dr. Jemec vozil polagoma s svojim avtom po Tržaški cesti. Nasproti mu je prišel nelri voznik, Ki se je z vozom zadel v avto, mu odbil blatnik, nato pa odpeljal dalje. Dr. Jemec ga je nato skupno a stražnikom zasledoval notri do Trnovega ni ga pa mogel naj«. Dr. Jemec ie dal avto popraviti in je plačal račun v znesku 917 Dm. Predvčerajšnjim pa ie nekdo voznika spoznal in ustavil. Mož je priznaj, da je s svojim vozom poškodoval avto in je izjavil, da bo škodo poravnal. Ko mu je dr. Jemec poslal račun, pa se je mož uprl in pravi, da tako visokega računa ne bo plačal. Kdo bo plačal, bo odločilo sodišče. © Ogenj v menjalnici. V noči od srede na četrtek je stražnik opazil, da se vali iz mcnialmce Rajka Turka v Prešernovi ulici gost dim. Obvestil je gasilce, ki so takoj prispeli, vendar pa niso intervenirali, ker je bil ogenj že poprej pogašen. Vnel se je zaboj s smetmi. © Cestno nadzorstvo prosimo prebivale! za Bežigradom, naj se nas vendar usmili in nam spravi hodnika nn Dunajski cesti v stanje, da bomo mogli priti v mesto po suhem. Hodnika nista samo blatna, ampak stoje na njih cele mlakuže. — 7, enako prošnjo so prišli tudi ljudje, ki uporabljajo Vošnjakovo ulico. © Llzol jc nevaren strup. Včeraj popoldne te bila ljubljanska rešilna postaja obveščena tele-onično iz Medvod, dn je tam neko dekle Izpilo več o količino lizola. V Medvode Je takoj odšel rešilni nvto in od tam odpeljal v ljubljansko bolniS- 01 Mno Antonijo Mlakar, služkinjo pri trgovcu" Francetu Sajevicu. Mlakarjeva je popoidno h-pila Izredno veliko količino lizola in J« bila nato ves čas nezavestna. Njeno stanje je zelo nevarno. Kai ie vzrok Doizkušensaa samoumora. ni znano. Maribor □ Vsako leto priredi mariborska orlovska podzveza na Jožefovo svojo akademijo " veliki dvorani »Union«, ln vsakokrat z velikim vnpehom. Tudi letošnja akademija ima na sporedu prav izbrane telovadne točke, ki jih izvajajo posamezne mariborske orlovske edinice. Novost bo zadnja točka sporeda, kjer nastopijo člani z »marzeljoeo«. Ker je bila običajna vsakoletna akademija mariborskih orlovskih edinic na tehnični višini, je razumljivo, da povprašujejo Mariborčani že sedaj po vstopnicah, ki se dobe v obeh prodajalnah Tiskarne sv. Cirila. □ Usposobljenost« izpiti za učitelje in učiteljice osnovnih šol se bodo vršili na drž. moškem učiteljišču v Mariboru od dne 2. maja t. I. dalje. Redno opremljene pfošnje za pripust k izpitu morajo priti v roke izpraševalni komisiji za osnovne in njim sorodne šole v Mariboru najkasneje do dne 20. aprila L 1. po uradni-poti (upraviteljstvo, okrajno glavarstvo). Pirmeno bodo obveščeni samo taki kandidati in kandidatke, ki ne bodo pripuščeni k izpitu. □ Hišni posestniki v Mariboru se pozivajo, da prijavijo tekom 8 dni davčni upravi v Mariboru tiste stranke svojih hiš, ki oddajajo opremljene sobe v podnajem. V prijavah je navesti: ime in priimek najemnika in podnajemnika, ulico ter hišno številko stanovanja. Po možnesti naj se tudi navede višina podnajemnine ter poklic najemnika. Zadostujejo prijave na dopisnici. □ Iz mestnega avtobusnega prometa. Na Jožefovo bodo vozili vozovi mestnega avtobusnega prometa v Studence v pomnoženem obsegu. Avtobusi bodo vozili do žel. prehoda in sicer po Ruški cesti, mimo kor. kolodvora in po Črtomirovi ulici, ker bo vožnja po Aleksandrovi cesti radi prevelike gnječe nemogoča. Če bo kazalo bodo vozili avtobusi po označeni progi že v nedeljo in ponedeljek, sigurno pa v torek na Jožefovo. □ Smrtna kosa. Umrli so: 56 letni Josip Tur-činovič, uradnik pri velikem županstvu. Pogreb danes ob 16 uri. — Margareta Kraner, posest, hčerka, stara 5 let. Pogreb danes ob tričetrt na 16. — Ana Celan, zasebnica, stara 71 let. Pogreb jutri ob pol 16. uri. — Jakob Tajhman, viničar, star 69 let. Pogreb ju'.ri ob pol 18. uri. — Pija Kormanova, hčerka uglednega posestnika Ivana Kormana v Ruti na Pohorju, stara 17 let Prepeljali jo bodo k Devici Mariji v Puščavi. — V Gradcu pa je umrla soproga tukajšnjega uglednega trgovca g. Kormana. Prepeljali jo bodo v Maribor. Pogreb bo jutri ob 16. □ Trgovski gremij v Mariboru opozarja svoje člane in občinstvo mesta in okolice, da so trgovine po ministrski uredbi na Ježefovo samo dopoldne, na Marijin praznik, dne 25. marca pa celi dan odprte. □ Enodnevni tečaj za cepljenje trt se vrši v petek, dne 22. marca t. 1., na oblastni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk Je teoretičen in praktičen ter traja od 8 do 12 in od 14 do 18. Potrebni, ki izkažejo to s potrdilom pristojnega občinskega urada, dobe prispevek za hrano. □ Mladeniška Marijina družba frančiškansko župnije priredi v nedeljo, dne 17. marca, poučno predstavo »Sv. Vid«. Prireditev se vrši v Narodnem domu s pričetkom ob pol 17. □ K ropu na Meljski cesti. G. Raiko Ločnik se je vrnil Iz Gradca, .kjer si je ogledal slike osumljenih roparjev. Ker pa datirajo slike iz 1 1922 se identifikacija ni mogla ugotoviti. G. Ločnik poj.le v kratkem zopet v Gradec, da se bo izvršila konfrontacija z osumljenima zločincema. □ Na dna. Tukajšnja policija je prišla ua sled pravcatemu brlogu nemorale v Židovski ulici. Tam je namreč v nekem stanovanju gnezdila preko zime družbica sumljivih ptičic, ki so se preko dneva tiščale doma, zvečer pa so sprhutale v prosto naravo. Sedaj pa so organi javnega reda pogmntall smer njihovega leta ter jih zaenkrat predali v bolnico. Pozneje pa se bodo izročile državnemu pravd-nišlvu v evidenco. □ Iz gledališke pisarne. Pri včerajšnji objavi gledališkega repertoirja se je vrinila neljuba pomola, da gostuje pri jutršnji uprizoritvi »Poljske krvi« gdč. Lubejeva. Naprcšeni smo, da popravimo označeno pomoto v toliko ,da gostuje gdč Lubejeva pri večerni nedeljski uprizoritvi »Bajadere«. gospodarstvo Celjje & Mojim bolnikom v vednost. G. dr. Anton Schvvfib nam sporoča, da je bil sicer preveden v višjo stopnjo kot sreskt referent. Imenovan pa je že pred 30 leti. Da se izogne nesporazumljenjem in gmotni škodi in odvajanju bolnikov, izjavlja, da ima kot uradni zdravnik popolno pravico do privatne prakse in da jo izvršuje nepretrgoma tudi glede zobozdravništva, plombira in ustavlja umetna zobovja še dalje kakor poprej. 0 Za veliko orlovsko akademijo, ki se vrši v nedeljo, dne 17. marca 1929 v celjskem mestnem gledališču, je na razpolago le še nekaj vstopnic v Slomškovi tiskovni zadrugi. 0 Za pet let ne sme v celjski okraj. 70-Ietna nejjoboljšljiva beračica Marija jerin iz Kamnika. Tako je odredilo celjsko srezko poglavarstvo. 0 Prekinjenje električnega toka. Mestna elektrarna sporoča, da bo v torek, dne 19. marca t. j. na Jožefovo vsled snaženja transformatorskih postaj v Celju prekinjen tok od 7 do 15. Na srcu in živčno belnim priporočamo našo Kofeina prosto praženo kavo. Sveže čalno maslo in pristne kranjske klobase stalno v zalogi. - ANTON FAZARINC, CELJE. I IZKAZ O STANJU NARODNE BANKE 1 Z dne 8. marca 1929. (Vse v milj. Din; v oklepajih razlika napram izkazu z dne 28 februarja 1929.) Aktiva: Kov. podlaga 289.7 (—4.6), posojila: menična 13771, lombardna 258.5, skupaj 1635.7 (+21.7), saldo razn. računov 880.8 (—85.8); pasiva: bankovci v obtoku 5252.3 (+93.6), drž. terjatve 8213 (+6.8), obveznosti: žiro 896.9, razni računi 1S3.9, skupaj 580.8 (+168.7); ostale postavke neizpremenjene. BILANCE IN POCJ OVNA POROČILA Srbsko-švlcarska banka, Belgrad, ima pri kapitalu 10 milj. 5.3 (5.1) vlog ln 22.4 (251) tek. računov, čisti dobiček znaša 1 (1) milj. Din. — Meinl, d. d. v Zagrebu izkazuje pri kapitalu 1 milj. Din 0.08 (0.02) milj. čistega dobička - Premogovniki v Alcksincu dele za 1927/28 zopet 100 frk. dividende. — Dunajski Bodencreditanstalt. Kapital 55 milj. šilingov, vloge 75.5, upniki 687 4 milj., skupaj 712.9 (718.7), čisti dobiček 10.7 (10.7) milj. šilingov, divldenda zopet 15%. • * »Kristal«, d. d., tovarna ogledal in brušenega stekla v Mariboru, je ustanovila, da zadostuje zahtevam domačih trgovskih in obrtnih krogov, v Ljubljani VII (Šiška), Medvedova ccsta 38, podružnico, ki je povsem moderno urejena in ki že obratuje. Nadejati se je, da bode tudi poslovanje podružnice odgovarjalo dobremu imenu, ki ga ima naša domača, renomirana tvrdka »Kristal«. Produkcija premoga v drž rndnikih je znašala lani 1 5 milj ion; zalogt so znašale koncem leta 29.000 ton. Največ premoga so porabile železnice (36.5%), potem privatna industrija (22.8%), in državna industrija 13.4%). Fuzija v hrvatski lesni industriji. Na občnih zborih bo predlagana fuzija med Narodno šum-sko industrijo in Domovinsko proizvodnjo lesa v Zagrebu. — Narodna šumska ima glavnice 12 milj. Din, dobiček 1928 0.3 (1927 0.04) milj., Domovinska pa 5 milj., izguba za 1928 0.1 milj. Din (1927 0.3). Domovinska je itak bila večinski delničar Narodne šumske, ki je tako bila v glavnem pod vplivom budimpeštanskega kapitala. Tudi belgrajski »Trgovinski glasnike je (najbrže po vLloydu«) prinesel dosloven prevod našega članka »Papir v letu 1928.«; seveda Je prevod brez navedbe vira, kar ne smatramo za korektno časnikarstvo. Kartel donavskih paroplovnih družb. Že ; dalj časa so se vršila pogajanja med donavskimi ! paroplovnimi družbami glede enotnih tarifov. Naj-! prej so se kartelirale: Južnoameriški Lloyd in ! Bavarski Lloyd, donavska paroplovna družba na ; Dunaju in ogrska r^čna plovba. Sedaj se pogajajo i tudi s Čehi, Romuni in Jugoslovani. Tako bo od- E' adla medsebojna konkurenca; tarife za navzgor odo ostale neizpremenjene, za navzdol po Donavi pa se zvišajo za 10%. General motors kupuje Opela. Vrše se pogajanja med General motors in vodilno nemško avtomobilsko tvrdko Opel za nakup nemške tovarne za 125 milj. mark (75% delnic) Nova podružnica Hmeljarskega društva. V smislu novih pravil Hmeljarskega društva v Žalcu, se ie ustanovila podružnica Hmeljarskega društva za Polzelo. Pristopil' °o skoro vsi bivši člani društva, pa še precej novih, tako da šteje podružnica že nad sedemdeset članov. Število še vedno raste V sedanjih težkih časih bodo hmeljarji našli pomoč le v pravi stanovski organizaciji. Predsednikom podružnice je izbran Vinko Zagoričnik, posestnik v Podvinu, tajnik Franc Turnšek mlajši. Mednarodni velesejem v Bruslju se vrši od 10. do 24. aprila t. 1. Znano je, da se belgijska industrija z velikim uspehom uveljavlja na svetovnem trgu. Obiskovalce iz naših krajev bo zlasti zanimala obsežna razstava tekstilne industrije, stekla, kemične industrije, puškarstva in strojne industrije Legitimacije se dobe pri belgijskem konzulatu v Ljubljani. Borza Dne 14. marca 1929. DENAR Devizni promet se je danes gibal v srednjih mejah: Narodna banka je intervenirala v devizah 1 Praga, Newyork in deloma Curih, dočim je bilo j nekaj privatnega blaga zaključenega v devizah i Dunaj, Trst in,deloma Curih. Zagreb. Amsterdam 2279.50—2285.50, Berlin 1350.50-1353.50, Budimpešta 991.87 -994.87, Curih 1094.40-1097.40, Dunaj 79894-801.94, London 276 18 - 276.98, Nevvvork 56.76—56.96, Pariz 221.55-223.55, Praga 168.33-169.13, Trst 297.35 —299.35. Devizni tetajl na ljubljanski borzi 14. marca i '29. povpraš l)OU. srednji sr 13 111. Amsterdam _ 2M2.10 nerlin — 1362.- _ 1352.— Bruselj — 790.90 — — Budimpešto — 993.37 — 993.— Curih 1094.40 1097,41 1C96.9( 1095.90 Duuaj 798.94 801.94 800.44 800.44 London — 276.58 — 276.56 ^ew,ork 50.76 66.96 56.86 — Pariz — 222.55 _ — Praga 168.33 Ib«.i3 168.73 168.75 Trst 297.35 299.35 298.35 — Spori DAMSKI ŠPORT V MARIBORU. Po osvojitvi naslova državnega prvaka v ha-zenl po ISSK Mariboru se je zanimanje za damski šport v Mariboru zelo dvignilo. Na iniciativo »Maribora« se bodo v tekočem letu oprijeli tudi drugi mariborski športni klubi damskega športa. >Rapicu je osnoval damsko sekcijo, ki pa bo gojila predvsem lahko atletiko, dočim se s hazenosportom ne bo taavlla. »Železničar« namerava letos pričeti s hazeno, kar bi bilo pozdraviti, ker sicer »Maribor« v Mariboru ne bi imel za svojo družino konkurenta. Nadejimo se, da nc bo ostalo snmo pri besedah! ISSK Maribor je Imel pred kratkim sestanek damske sekcije, ki se ga je udeležilo preko trideset novih dam, ki žele gojiti damske športe. Število udeleženk je presenetilo še tako optimistična pričakovanja. Na sestankih so se deflnitivno določile postave treh hazena-družln. Prva družina bo ostala ista kot lani z eno edino spremembo: v golu bo nastopila zopet Zora StirČeva, talentirana vratarica, ki se je povrnila iz Ljubljane. S tem bo odpravljena edina hiba državnega prvaka, knjti prejšnja vratarica Sehwel®<>rjeva nikakor nI bila dorasla svoji nalogi. Družina bo morala letos prelomiti marsikak trd oreh. Boriti se bo morala »a barve svoie driave večkrat s tujimi klubi In bo v državnih Belgrad. Amsterdam 2279.50—2285.50, Berlin 1350.50-1853.50, Bruselj 789.40—792.40, Budimpešta 991.87—994.87, Curih 1094.40—1097.40, London 276.18 -276.98, Newyork 56.76—56.96. Pariz 221.55-228.55, Praga 168.33—169.13, Trsi 297.89-299.39. Curih. Belgrad 9.125, Berlin 123.85, Budimpešta 90.625, Bukarešt 3.095, Dunaj 73.04, London 25.285, Newyork 520, Pariz 20.305, Praga 15.39, Trst 27.25, Sofija 3.75, Varšava 58.30. Diunr notira: na Dunaju (deviza) 12.4976 (valuta) 12.44, v Londonu, Ne\vyorku in v Pragi neizpremenjeno. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditni 126 den.. Praštediona 850 den. Kred. zavod 170 den., Vevče 120 den., Ruše 260—280, Stavbna 50 den., Šešir 105 den. Zagreb. Drž. pap.: voj. škoda ar. 424—425.50 kasa 424 425.50, termini: 3. 423.50, 4. 428.50— 429.50 (429.50), 12. 457.50-461, 7% invest pos. 90-91 (90—C0.50), agrari 53-54.75 (54). Bančni pap.: Ilipo 56—56.50 (56), Poljo 17.50—18.50, Kreditna 93 d., Jugo 94—96, Lj. kr. 126 d., Medjun. 57, Nar. 7125—8150, Prašted. 850 860 (850), Srp ska 156—160 (156), 7.em. 140—142. Ind. papirji Outmann 200—205, Slavonia 5-5.50, Slavex 10C —101 (100), Danica 155-165, Drevo 460 b„ Šeče-rana 465—475 (470), Osj. ljev. 180-190, Brod. vag. 300 b., Union 194.50—195, Isis 20 -24, Ra-gusea 500—505, Trbovlje 465-470 (465), Vevče 120 d., Piv. Sar. 215 d. Belgrad. Narodna banka 7125, 7% inv. pos. 90.50—91, agrari 54-55, vojna škoda 424—425.50. 4. 431-440, 5. 434. Dunaj. Podon.-snvska-jodran. 80.25, Wiener Bankverein 24.50, Bodencredit 108.90, Creditanst. 58.50, Esrompteges. 28. Živno 139, tJnion 90.85 Aussiger Chetnische 250, Slavonia 0.59. Mundut 186, Alpine 40.10, Trboveljska 58, Kranj, industr. 36.90, Prager Eisen 491.50, Leykam 8.50, Rima Murany 118 75. Les Na ljubljanski borzi sta bila zaključena dva vagona bordonalov. Tendenca neizpremenjena. (j Žit« Hosa se danes ni nadalje razvijala, tendenca' je pa še nadalje čvrsta in za pšenico se zahteva 255 na gomjebaških postajali. Koruza se trguje pt 277.50 v Bački ln Sremu, medjimurska inzulanka velja 290 nakl. post. Nabavi se laplatska koruza za julij-avgust po 800 Rakek ocarinjena. Promet je v splošnem precej živahen. Tudi za pšenično moko se zanimanje veča ln cena je poskočila za srednje-dobro baško znamko na 355—360 nakl post Otrobi bnški neizpremenjeno kotirajo 185—190 nakl. postaja V Ljubljani notirajo: Deželni pridelki (vse samo ponudbe, slov. post., plač. 30 dni, dob. prompt): pšenica bč. 806 —807.50, marec 805—307.50, april 310—312.50, maj 315—317.50. moka Og vag bi. fko Ljubljana plač. po prejemu 420—425, bč. času prim. suha 317.5C —820, april 330-335, amer. Jellow 325; ječmer bar. 345-347.50, bč 830—332.50, oves bč. 305-310. Zaključen je bil 1 vagon moke. Tendencc čvrstejša. Novi Sad. Pšenica bač. 250-250.50, par. Vršac 242.50 - 245, sr. 250—255, oves 252.50—257.50. koruza 272 50—275, bač. 4. 285-290, sr. 272.50-275. ječmen 255—260, pol. 270—280, moka 0g 84J —855, št. 2 325—885, št. 5 305-815, št. 6 282.50— 287.50, št. 7 270—280, št. 8 210—215, otrobi 185— 190. bnn. 182.50—185. Promet: 87 vag. pšenice, 10 koruze, 22 moke, 2 otrobov. 1° reprezentančnih sama zastopala našo državo. Že v Binkoštih bo nastopila proti reprezentanci ČSR. Tekma se bo vršila v Mariboru. Družina namerava prirediti turnejo po naši državi Razen tega Be bo odzvala pozivu praške »Slavlje«, ki Jo je na lanskem gostovanju po Jugoslaviji povabila ua turnejo po češkoslovaški. Poleg hazene bo gojil ^Maribor« tudi druge damske športe predvsem lahkoatletiko. Vse članice se bodo udeleževale tedenskih ritmičnih vaj pod nadzorstvom strokovnjakinje gdč. Pečnlkove Program prvaka države je vsekakor zelo obširen in bo zahteval mnogo žrtev za dosego čim častnejših uspehov, ki mil jih iz srca želimo. Službeno iz LNP. Dvigne se z današnjim dnem začasna zabrnna igre SK Celja, objavljena dno 16. februarja, ker je klub medtem poravnal naloženo mu globo. — Odobri se prijateljska tekma Ilirija : Rapid dne 17. t. m. v Ljubljani. - Novi naslov SK Natakarja: Kavarna »Emona«, g. V. Roje. — Seja upravnega odbora se vrši danes, v petek ob 20 v kavarni »Emona«, I. uadstr. — Tajnik I. Smuška tekma prvakov ▼ Bohinju, ki se vrši dne 17 t. m., bo največja tekma v letošnji sezoni. Poleg številnih prijav naših najboljših prvakov se udeleže tekme tudi naši vojaški smučarji ter se računa s startom skoro 50 smučarjev. Za tekmo-velce so predvidena krasna darila In originalne diplome. Tekmam bodo prisostvovali poleg predsedstva Saveza tudi komandant dravske divizijske oblasti general Nedič in komandant obmejne čete podpolkovnik Ožegovič. Start Je določen na pri-llčno pol 8 zjutraj, vsekakor pa po prihodu tržaškega brzovlak«, s katerim se Blejcl In Jeseničani lahko »e pripeljejo. Proga bo Šla no Nemški rovt pod Ribniško planino, čez Strma planino in nkn*i Strže na Bistrico. Start in cilj bosta pri žagi Ibuml KRALJ ROČKE NA DUNAJU Te dni, soboto in nedeljo, gostuje na Dunaju Rigoulot, najmočnejši atlet, kralj ročke imenovan. Žc kot amater je s svojimi dvigi vzbujal vseobčo pozornost, kot profesional (od 1. 1925. naprej) je šel na svojih uspehih kar skokoma kvišku. Danes sc vsi svetovni rekordi v potegu njegovi in prav tako absolutni svetovni rekord, obojeročni sunek. Z levico je potegnil 100.5 kg, z desnico 115.2 kg, z obema rokama 141 kg, obojeroeno je sunil 182.5 kg. Ta sunek je bil prost; to se pravi: Rigoulot je dejal tc ogromno breme na prsi brez postanka ob pasu in je sunil ročko kvišku. Kje so mu meje I Pojdi in poskusi in dvigni 180 kg 1 decimeter visoko, pa boš videl, kaj je to! Dunajčan Svoboda Je sunil svoj čas 185.6 kg, a je ob pasu postal. Rigoulota more prekositi samo še Rigoulot, kakor je pred 80 leti mogel prekositi Ttlrka samo Ttirk in pozneje Steinbncha samo Stelnbach ter Svobodo samo š< Svoboda. Visok je Rigoulot 180 cm, težak 104 kg; prav dosti Je težak, da je še prožen, ln prav dosti, da pod bremeni ne omaga. — Na Dunaju hoče zboljšati zopet dva rekorda. Doslej Je še zmeraj besedo držal. ZBOROVANJE ŽENSKE VESLAŠKE ZVEZE V BERLINU. Nemška ženska veslaška zveza je zborovala v Berlinu. Ugotovili so, da je potovalno veslanje zelo naraslo. Sklenili so, da postavijo tekmovalno oziroma dirkalno veslanje žensk na širšo podlogo. Ce ni dosti dirkalnih čolnov, naj se vršijo v čolnih tipa gig. Zvezo bodo smotrenu razširili pc vRej Nemški državi. Izbrali so delovni odbor za po tovalno veslanje, regatnl odbor Itd. V športnem programu za letošnje leto je jubilejna regata, 16. Junija in od 5. do 17. avgusta veliki veslaški učni tečaj za žensko veslanje v stadionu v Grtlne-waidu. \veh iivlmhh vrvenjem V boljševishem raju Gospa Thompsonova je napisala zanimivo knjigo o Rusiji. Bila je tudi na vasi in z nepopisnim začudenjem opisuje, kako se preganjajo kmetje, če zaslužijo petdeset dolarjev letno kot — buržuji! Geslo: »Ne sme biti kmetije brez konja!« je še vedno med zračnimi gradovi. Pošastni vtis naredijo dolge vršile žensk, ki se nastavijo pri zdravniku, da jim odpravi plod: za to je tudi potrebno spričevalo revnosti. Šolstvo, vojska, na tleh ležeča industrija, neštevilna podivjana deca — vsa ta vprašanja so obdelana v posebnih poglavjih, ki ovrižejo uradne številke sovjetov, ki varajo svet o resničnih razmerah v Rusiji kakor je svojčas varal Evropo caristični režim. Posebno poudarja pisateljica splošni strah pred vojno, posledico »duševne osamljenosti sedanje Rusije«. Obenem s strahom pred Politično, povsod navzočo Upravo ali tajno policijo je strah pred vojno najbolj značilen za sovjetsko Rusijo našega časa. Kakor mrko humoresko popisuje vešča poročevalka »New York Evening Post« moskovski Grami Hotel, kjer se nastanijo tujci. Natrpan je z dragocenim pohištvom in bronom iz nekdanjih palač, toda ni mogoče dohiti snažne brisače namesto nepopisno umazane, ki tudi kaže vezeno krono, spomin na nekdanjega lastnika. Pri pojedini v zunanje komisarijatu so priredili gostom razstavo — ruskih ikon. Uradnik, ki je razkazoval tujcem svete podobe, je posebno hvalil neko starinsko Kristusovo sliko, poudarjal je njene »valutne prednosti«. Ameriški ljubitelji bi za njo plačali, kolikor hočemo, se je pobahal. Knjiga »apiBsti globok vtis. Omenim še obupno krvavo rusko knjigo J.Bezsomova »Dvajset šest ječ in beg iz So-lovk«. Avtor, kateremu se je posrečilo zapustiti obupni »otok solza«, popisuje svoje sotrpine v temni, ledeni, smrdljivi ječi ob tečajnem krogu in posebno omeni skupino telesno in duševno krepke zdrave mladine, katero je tam našel. »Zakaj so vas zaprli?« sem jih vprašal. »Mi nismo proli revoluciji, temveč samo proti materijalizmu. Nismo ne rdeči, ne beli, sinji smo, Kristusovi... Sledili smo saaio Kristusovim naukom. Nas je veliko, in vemo, da bo drugače, ko se zedinijo vsi Rusi, doma in v tujini, s Kristusom... Saj se bodo še komunisti skesali in se povrnili k Odrešeniku. Ne more biti drugače! Naj reče vsakdo: »Kristjan sem!«, potem: »Rus sem!« in šele nazadnje: »Jaz sem republikanec ali monarhist!« Ko bodo vsi to storili, takrat napoči nova doba in pres.ane Rusija svojo krvavo preizkušnjo.« Pred kraitkim so objavili ruski judje v Ze-dlnjenih državah protest zoper versko preganjanje na Ruskem. Komunistična Evsekcija (judovski odsek lnternacionale) je odgovorila i ukrepi zoper judovsko nacionalno in versko življenje. Umetniki znanega gledališča Habirne (nastopalo je tudi v Zagrebu), ki se nahajajo na inozemskem gostovanju, niso dobili dovoljenja za povratek na Rusko in so zdaj obsojeni na emigracijo. V Kijevu so razpustile oblasti judovsko versko občino in odpovedale stanovanja vsem štirim mestnim rabincem. Istočasno je bil zaprt ešibot (bogoslovje) v Nevalju, edino talmudistično semenišče na sovjetskem ozemlju. Peterica rabincev: Polockoj, Levitan in drugi je prejela obtožnico, ki jim očita rovarjenje zoper sovjete, »pokvarjanje mladine s prepovedanim veronaukom« in hujskanje prebivalstva. Te odredbe so izzvale veliko razburjenje med dobrimi judi v tuzemstvu in inozemstvu. Pisatelj Harder, baptist, ki se je rodil na Ruskem in tam bival 40 let, je napisal knjigo »Religija v rdeči Rusiji« (Wernagerode ani Harz, 1929), ki je vse kaj drugega ko sovje-tom neprijazna. On prinaša grozovite številke o propadanju šolstva, s katerim se boljševiki tako bahajo. Pretresljivi in iz globine življenja zajetji so Harderjevi podatki o ženskem in otroškem vprašanju. Navaja tako strahovita dejanja, da se jih sploh ne upamo ponoviti. V Moskvi je n. pr. neki srednješolski profesor skuhal hladetino iz človeških kosti, da prepriča dijake o »bedastoči pravljic, ki se nanašajo na tako zvano dušo«. Nekaterim otrokom je slabo prihajalo po tem kosilu, a vendar so izjavili predstojniki, da dela nastop modernega ljudožrca vso čast njegovemu prepričanju! Borba proti tipom „iz nižin življenja" v sovj. Rusiji V svoji drami »Iz nižin življenja« je Maksom Gorici ovekovečil tako imenovane »huligane«, to je najbolj pokvarjene tipe v človešlki družbi. Takih tipov ne manjka tudi v Sovjetska Rusiji. Nasprotno, vojna, slabe letine so število »huliganov« tako povečale, da so postaili splošno zlo v Sovjetski Rusiji. Časopisje se zelo bori proti temu. Rezultati te borbe pa so zelo mali- V nekem časopisu opisuje avtor tipe sedanjega časa in način borbe proti njim. nov«. To organizacijo so že leta 1925. ustano- i vili akademiki. In ona je hotela izdajati svoj | list, ki bi se imenoval »Fata morgana fata mor-gani«. Marx, tako je pisano v njihovem programu, je apostol ponižanih in razžaljenih. Mi pa, dekadenti, smo njegovi učenci in imamo aristokratski značaj. Iz tc organizacije so se razvile še druge. Zelo pogosto najdemo organizacije potepuhov, ki imajo tudi stvoj »osrednji odbor potepuhov«, ki ie svojim članom izdajal posebne legitimacije. Policija je samo lansko loto zaprla 100 000 potepuhov, ki so imeli te legitimacije. Sodišča brezobzirno kaznujejo vsakega člana. Vsestranski pustolovec Pred sodiščem v Kornneuburgu je te dni stal 37 letni mož Anton Jakob. Ta možakar tekom vsega svojega življenja ni nikdar prijel za nobeno delo. Zato pa je tem bolje razumel, živeti na stroške lahkomiselnih ljudi. »Deloval« je skoraj v vseh balkanskih in srednjeevropskih državah. Letošnjo jesen pa je bil v Avstriji. Ima zelo dober, sugestivno deluvoč nastop. Svoje žrtve si je izbiral najraje v akademsko naobražemih krogih, v katerih se je s ponarejenimi dokumenti predstavljal kot štirikratni doktor. Po politični pripadnosti svojih žrtev je uravnaval tudi svofe prepričanje, pa je enkrat nastopal kot navdušen socialdemokrat, drugič kot Velenemec ali krščanski socialist. Protestantsko duhovščino je iznena-di'l s podrobnim poznavanjem Luthrovega življenja. Pri katoliških duhovnikih se i« navduševal za katoPško vero in namigaval na resno volno, konvertirati Godbenikom ie znal pripovedovati o vseh mogočih mojstrih. Gospodarskim krogom je obljubljal velike izvozne zaslužke. Itd. Izdajal se je za veleposestnika. Na podlagi, seveda ponarejenih pisem dokazoval Poroka udeleženca Nobilejeve ekspedicije Zappi-ja se je vršila dne 9. marca v Lausanni. Kakor znano se je Zappiju očitalo, da je zakrivil smrt šve lskega raziskovalca Malmgrena. Govorilo se je celo, da je pustil Zappi Malmgrena nagega na ledu. Mariano, ki je oba spremljal, je dosedaj o takratnih dogodkih molčal. Sedaj se je udeležil Zappijeve p >roke kot priča. Vidimo ga na levi sliki z bergljami, ker so mu po ekspediciji morali odrezati nogo. Na desni sliki Zappi z nevesto. Voditelja »Krasinove« ekspedicije v Berlinu. Levo profesor Samojlovič, poveljnik »Krasina«, ki je rešil po nad vse požrtvovalnem boju z ledom Nobilovo ekspedicijo; na desni pa pilot čuhnovski, ki je na svojem poletu odkril »rdeči šotor« Nobila. Dopis pričenja z opisovanjem karakteristične slike iz petrograjskega predimetja: Brleča luč, katere svetloba sc odbija od nečitljive firme male krčme, Le malo osvetljuje blatno ulico. Pust, teman in žalosten večer mestne periferije. Na trotoarju odseva klina finskega noža in rdeča kri je razlita. V mraku se čuje žvižg sovjetske garde. Svet se pričenja zbirati: ubili so človeka. Mnogo se govori o ruskih apaših, o pro-pajlih ljudeh Ln potepuhih, ki ne dajo miru nobenemu človeku, napadajo jiih in zelo pogosto ubijejo prvega, ki je prišel mimo njih, Ln to brez vsakega vzroka, samo iz želje, da ubijajo. Taka razbojmištva so se pričela najbolj razširjati v 1. 1926. Od takrat se »hubganstvo« stalno razvija im postaja veliko socialno zlo, ki zahteva odločno borbo. Kljub organiziranemu odporu se ti zločini še vedno množe, in celo mnogo stražnikov je padlo kot žrtev teh zločincev. Zelo p>ogo