KRANJ, torek, 27. 3. 1984
CENA 17 din
(Savni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek
0b 35-letnici izdajanja odlikovan z Medom zaslug za narod s srebrno zvezda
Št. 24
LETO XXXVII
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
ZA GORENJSKO
Dela je dovolj, vendar ne za vse poklice
Gorenjskem je konec lanskega leta iskalo delo 1071 brezpo-*hih — Tehnik, Železarna, Peko in še vrsto drugih tovarn za-i iščejo delavce
Lani je bilo na Gorenjskem povratno brez dela 1025 ljudi. Leto prej je bilo 905. Na Jesenicah je tako i iskalo delo 37 več brezposelnih • leto prej, v Kranju 79, v Radovlji-31 in v Tržiču 6. V Škof j i Loki pa 1 j« število brezposelnih znižalo za
Obisk
*z pobratenega Brusa
^Badovljica — Na dvodnevnem v radovljiški občini je bila [^nec minulega tedna delegacija ^pobrateneobčine Brus. Delega-1 Irk* so sestavljali predsednik ob-f2*~* skupščine Brus Milenko U^JBdžić, predsednica občinske ence  Socialistične zveze Lazarević, predsednik \ra Zveze komunistov Radojko Kojič in di-tovarne Brusjanka Alek-' Saulovič. ^'ftek, 23. marca, dopoldne so ^•»Oeiz Brusa s predstavniki •»Jiske občinske skupščine Jptaizacij pogovarjali o go-■►skem sodelovanju, popold-pa so si ogledali del proizvodnji Vde^0Vni organizaciji Elan.
tej priložnosti so se v Elanu Jjgovarjali o gospodarskem so-^vanju in montaži opreme za ndnico v Brusu. V soboto in $o so si gostje iz Brusa sku-* predstavniki radovljiške ob-skupščine  ogledali tudi *rske skoke za svetovni po-v Planici.
'zen   delovne organizacije so v razgovorih o gospodar-sodelovanju  poleg pred-Jtov občinske skupščine so-vali tudi predstavniki delov-organizacij Almira, Kemična Podnart in Žito tozd Golta Lesce. Delegacija iz Brusa v nedeljo popoldne končala ; v radovljiški občini.   A. Ž.
Konec lanskega leta je bilo v Skupnostih za zaposlovanje prijavljenih 1071 iskalcev zaposlitve: na Jesenicah 240, v Kranju 430, v Radovljici 256, v Škof j i Loki 90 in v Tržiču 55. Dobra polovica brezposelnih je ženska Na Jesenicah je med iskalci zaposlitve kar 76 odstotkov žensk, v Kranju 47, v Radovljici 56, v Škof j i Loki in Tržiču pa 44 odstotkov. Manj kot predlani pa je bilo med iskalci zaposlitve ljudi s strokovno izobrazbo, kar pomeni, da so delovne organizacije lani zaposlile več pripravnikov.
Med tistimi, ki zaman čakajo na delo, je dokaj visok delež tako imenovanih težje zaposljivih ljudi. Teh je med brezposelnimi kar 27 odstotkov. Med vzroki, da za te ljudi ni dela, so največkrat bolezen, osebne želje, invalidnost in oddaljenost od primernega delovnega mesta.
V vseh občinah, razen v Škofji Loki, v zadnjem času brezposelnost nekoliko narašča, vendar pa je število
Gorenjske
krajevne
skupnosti!
V sleherni številki Glasa namenjamo problematiki krajevnih skupnosti na Gorenjskem domala celo Gla-sovo stran. V minulih letih smo najbrž že večkrat obiskali vse krajevne skupnosti, a prepričani smo, da so še naselja, vasi in zaselki, v katerih smo se zelo malo mudili ali pa sploh ne.
Številna problematika, številne zanimivosti, mnenja in pobude, življenjski in delovni jubileji zaslužnih krajanov naj bi tudi v prihodnje našli odmev na naših straneh. Zato vabimo vse krajevne skupnosti na Gorenjskem, naj nam sporočijo, o čem bi bilo dobro pisati, koga obiskati, katero naselje ali zaselek predstaviti... Veseli bomo vsakega sporočila, vas obiskali in predstavili našim bralcem.
brezposelnih precej pod slovenskim povprečjem.
Po določilih zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti   je tisti, ki izgubi delo brez svoje krivde, upravičen do denarnega nadomestila. Dobi ga, če je delal najmanj devet mesecev brez presledka ali 12 mesecev s presledki v zadnjih 18 mesecih. Ko pravica do nadomestila preneha, lahko brezposelni zaprosi za denarno pomoč,' če njegovi dohodki skupaj z dohodki članov ožje družine na osebo ne presegajo zneska, ki je enak višini minimalnih življenjskih stroškov. Denarno nadomestilo znaša 60 odstotkov povprečnega osebnega dohodka, ki ga je imel brezposelni za delo v polnem delovnem času v letu pred prenehanjem delovnega razmerja, vendar ne sme biti nižje od ugotovljenih minimalnih življenskih stroškov in ne višje od povprečnega osebnega dohodka v Sloveniji. Skupaj je lani na Gorenjskem dobivalo denarno nadomestilo 70 ljudi brez dela, 37 pa jih je dobivalo družbeno pomoč. Iz tega je razvidno, da ima komaj   10  odstotkov brezposelnih pravico do nadomestila ali pomoči. To je vsekakor veliko manj, kot je pogosto slišati v raznih razpravah in med ljudmi. V ta namen so lani na Gorenjskem porabili 15,5 milijona dinarjev.
Število prejemnikov nadomestila in višina sredstev v ta namen pa bi bila še precej nižja, če ne bi spremenjena zakonodaja dala pravico do nadomestila vsem pripravnikom na katerikoli stopnji, ki so uspešno zaključili pripravništvo in niso bili sprejeti na delo za nedoločen čas.
Hkrati pa velja poudariti, da bi bilo nezaposlenih veliko manj, če bi bili vsi pripravljeni prijeti za delo, ki se ponuja. Tako so, na primer, v škofjeloškem Tehniku povabili na razgovor 25 ljudi brez dela, odzvalo se jih je dvanajst, zaposlila pa sta se dva, medtem ko jih ie devet delo odklonilo. V jeseniški Zelezani bi takoj zaposlili 150 delavcev, vendar so jih ob približno 400 brezposelnih v jeseniški in radovljiški občini uspeli dobiti le 15.
To bi z drugimi besedami pomenilo, da o brezposelnosti na Gorenjskem ne moremo govoriti. Težko je le dobiti delo, za katerega so se mladi izšolali. L. Bogataj
V SREDIŠČU POZORNOSTI
Neprimerno za mladino
Neprimerno za mladino, prepovedano za mladino. S takimi opozorili se domala vsak teden srečujemo pri pregledu filmskega sporeda v naših kino dvoranah. Z njimi so največkrat opremljeni zaho-dnevropski seksi filmi, ki včasih že mejijo na neokusno pornografijo in res ni prav nobene škode, če jih mladina ne vidi.
V poplavi brezvsebinskih »porničev«, kijih kranjsko kino podjetje dobiva v predvajanje v enaki pohioštevilnosti kot druga podjetja po Jugoslaviji (vsak uvoženi film vidijo povsod) pa je šel pred kratkim, žal, dokaj neopazno mimo »danski barvni erotični« film Rojevanje — anatomija ljubezni in seksa. Tudi ta je bil opremljen z nalepko »neprimeren«.Po naslovu sodeč jo vsekakor zasluži, saj že sami besedi — erotičen, seks — zvenita precej pornografsko. Vendar pa vsebina filma ni prav nič v skladu z naslovom. Film na dokumentaren način opisuje odraščanje deklice in fanta, nujno spolno dozorevanje, združitev, nosečnost ter prikazuje različne položaje rojevanja v različnih okoljih in razmerah.
Očitno si filma pred predvajanjem ni nihče ogledal: ne v kino podjetju, sploh pa ne pedagogi v osnovnih in srednjih šolah. Zakaj če bi ga videli v kino podjetju, mu vsekakor ne bi nadeli nalepke »neprimeren«, ampak bi ga celo priporočili osnovnim in srednjim šolam za ogled, saj tako preprosto in nazorno najbrž malokateri učitelj zna prikazati rojstvo otroka in pot do njega. Očitno je spolnost v naši družbi še vedno tabu tema.
Primer filma Rojevanje (nadaljevanje naslova z »anatomija ljubezni in seksa« kot tudi oznaka zvrsti »erotičen« je povsem odveč za privabitev večjega števila gledalcev) znova opozarja, da bi morala kino podjetje in šola stopiti skupaj, ustanoviti gledalski sosvet, v katerem bi filme ocenili, dobre priporočili učencem in se nato o njih pogovarjali pri urah družbeno moralne vzgoje v osnovni šoli ter umetnostne vzgoje v srednji šoli. Samo posplošene kritike učiteljev na račun kino sporeda ter tarnanje kino podjetja na drugi strani, češ, da šole nimajo posluha za filmsko vzgojo, mladine ne bodo oblikovale v kritične filmske gledalce. Filmsko gledališče ni vse, kar se da storiti, zlasti ne, ker se prav med šolarji še ni udomačilo.
Sploh pa je nalepka »neprimeren« zelo vprašljiva. Namesto seksi komedij, ki ne prikazujejo drugačne hudobije kot nekaj golote, bi jo dostikrat bolj zaslužili razni kung fu in karate filmi, akcijske kriminalke, grozljivke, v katerih teče kri kar v potokih in so načini ubijanja prav ubijalsko domiselni. Taki filmi našo ndadino gotovo bolj kvarijo kot spotakljiva nagota. H J 1 H
Kranj dobil svoj knjižni klub — V petek, 23. marca, je vodja kluba Sveta knjige Milan Matos v Kranju slovesno odprl knjižni center, prvi na Gorenjskem in 10. v Sloveniji. Več o tem berite na 5. strani. — Foto: F. Perdan
Hišnim svetom denar
ostaja
V jeseniški občini so lani dobili hišni sveti 15 milijonov dinarjev za vzdrževalna dela, a so jih porabili le tretjino
Zmagovalec letošnjega svetovnega pokala v skupni uvrstitvi je prav zaradi sobotne zmage na 90-metrski skakalnici postal rep^e-zentant NDR Jens Weissflog, ki je dobil kristalni globus, tretje mesto pa si je priskakal Pavel Ploc iz ČSSR. —- Foto: F. Perdan
^eniten uspeh je v letošnji skakalni sezo-^dotegel v svetovnem pokalu Jugoslovan ^r11710^ l'laga. V skupni razvrstitvi po kon-^V,, *ezoni je na odličnem šestem mestu. iP-tnož se je izkazal tudi na obeh plani-V?^1 tekmah, saj je bil obakrat med prvo Peterico. — Foto: F. Perdan
tekmovalni uspehi kronali Planico
^f^ošnja planiška prireditev je za nami. Uspela je, kar potrjujejo domači in tuji tekmovalci, trenerji, \^rtoi delavci in gledalci. To je pomembna plat letošnje Planice. Druga plat, ki jo kar prepogosto zanemarja-Hj.pa je tekmovalna plat. Planici je bila zaupana organizacija letošnjega finala svetovnega pokala v smučar-'-kokih, s čimer se lahko pohvalijo le redki skakalni centri. Še bolj pomembno pa je, da v tekmovanju za pokal naši skakalci niso več v ozadju. Ob uspehih tekmovalcev v alpskem smučanju kar pozabimo, da --i skakalci redno osvajali točke v svetovnem pokalu, da je denimo Primož Ulaga v letošnji sezoni kot edi-\ - Slovan zmagal v eni od tekem na svetovnem pokalu v smučanju, da pa je v skupnem seštevku tekmova-•O^jboljših smučarskih skakalcev na svetu osvojil odlično šesto mesto. To je uspeh, na katerega smo lahko ^o*ni, to je dosežek, ki se enakovredno meri z letošnjimi uspehi Križaja, Franka in Strela. * U  ■   Je treba tudi s te plati ocenjevati letošnjo smučarsko skakalno sezono s tako uspelim zaključkom
Jesenice — Ko v jeseniški samoupravni stanovanjski skupnosti ugotavljajo, koliko in za kaj so porabili denarja, obvezno združenih sredstev vzajemnosti za kreditiranje gradnje stanovanj, je iz podatkov razvidno, da se je nateklo za deset odstotkov več denarja, kot so planirali. Ta denar se združuje iz kosmatega osebnega dohodka zaposlenih, iz čistega dohodka po stopnji 1,75 odstotkov, osebni dohodki pa so se lani precej povečali.
Prav tako so porasla sredstva od obresti posojil, ki so jih premalo načrtovali za 33 odstotkov. Izdatki so bili takšni, kot so jih načrtovali, le Ljubljanska banka se je za opravljanje svojih poslov zaračunala za 19 odstotkov več. Presežek prihodkov od obresti znaša za vse lansko leto 5 milijonov 800 tisoč dinarjev.
Za nova stanovanja bodo letos namenili več »lanskega« denarja, saj je bilo sredstev solidarnosti več za 39 milijonov 800 tisoč dinarjev.
Ko razpravljajo o sredstvih skupnosti stanovalcev za gospodarjenje s hišami v družbeni lastnini, se prav tu pokažejo največja odstopanja. Hišni sveti imajo za vzdrževanje oziroma za manjša popravila na voljo veliko denarja, a ga ne uporabijo. Lani so imeli jeseniški hišni sveti na razpolago 15 milijonov 600 tisoč dinarjev, od tega pa so porabili za vzdrževanje le 33 odstotkov ali tretjino razpoložljivega denarja. Ker bo tudi od sredstev skupnosti stanovalcev za gospodarjenje s hišami v družbeni lastnini letos ostalo nekaj denarja, ga bodo dobili hišni sveti — v višini 10 milijonov dinarjev.
Pri vzajemno združenih sredstvih za vzdrževanje in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš ponovno ugotavljajo presežek prihodkov, ki ga bo--------
na 400 tisoč dinarjev namenili za amortizacijo, medtem ko bo za vzdrževalna dela ostalo 400 tisoč dinarjev.
D. Sedej
r
Danes v Glasu
V sredini, na štirih straneh Glasa, danes objavljamo redno mesečno informacijo za graditelje. Tokrat vas seznanjamo, kakšne betone potrebujemo pri gradnji in kako jih pripravimo. Organizacije združenega dela pa vam priporočajo materiale in izdelke za gradnjo in opremo.
VAŠ TURISTIČNI SERVIS KOMPAS KRANJ
tel.: 28-472 28-473
PO JUGOSLAVIJI
MIKA ŠPILJAK V PRAGI
Predsednik predsedstva SFRJ Mika Špiljak je včeraj odpotoval na uradni in prijateljski obisk v ČSSR, kamor ga je povabil predsednik Gustav Hu-sak. Po češkoslovaških ocenah je ta obisk dokaz poglabljanja odnosov med dvema državama. V Pragi pričakujejo, da bo srečanje na najvišji ravni priložnost za široko izmenjavo mnenj o dvostranskem sodelovanju, ki se uspešno razvija, in tudi o aktualnih vprašanjih, predvsem o krepitvi miru, varnosti in sodelovanja v Evropi.
ŠTAFETA KRENILA NA POT
Štafeta mladosti je v soboto v Mostarju krenila na pot po Jugoslaviji. Na stadionu pod Belim bregom se je slovesnosti udeležilo več kot 35 tisoč ljudi, kot prva pa je štafeto ponesla učenka gimnazije iz Travnika Nevenka Tomovič, ki je štipen-distka Titovega sklada in državna prvakinja v strelstvu.
MEDNARODNI FESTIVAL OTROŠKIH PESMI
Italijanska skupnost iz Izole je v osnovni šoli Vojka Šmuca v Izoli že sedmo leto zapovrstjo pripravila festival otroških pesmi »Cantapiccolo«. Gre za 13. festival, na katerem sodelujejo otroci pripadnikov italijanske narodnosti z obale, Istre in z Izolo pobratenega mesta Tolen-pino. Na festivalu pojejo pesmi, ki jih napišejo in uglasbijo prav za ta dogodek.
POKOJNINE BODO RASLE HKRATI Z OSEBNIMI DOHODKI
Skoraj v vseh republikah in pokrajinah sprejemajo družbeni dogovor o takoimenovanem tekočem usklajevanju pokojnin. Gre za postopno prehajanje na usklajevanje pokojnin z gibanji nominalnih osebnih dohodkov v tekočem letu, kar nalagajo novi, sedaj že veljavni zvezni, republiški in pokrajinski zakoni. Doslej so jih usklajevali z enoletno zamudo.
IZREDNA REDUKCIJA V MAKEDONIJI
Zaradi poslabšanja energetske situacije so v Makedoniji uvedli izredne redukcije električne energije. Potrošniki sedaj dobivajo 30 odstotkov manj elektrike kot doslej. Do težav je prišlo zaradi vremenskih razmer, razen tega pa ne obratuje termoelektrarna Bitola 1. Nego-tino, ki gori na mazut, pa dela samo s 50-odstotno zmogljivostjo.
Ulica
II. grupe odredov
Radovljica — Občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Radovljica je na zadnji seji občinske skupščine predlagal, da bi na Bledu ali v Radovljici poimenovali eno od ulic po II. grupi odredov. Na skupščini so se s predlogom strinjali in bodo po II. grupi odredov poimenovali eno od ulic v novozgrajenem naselju ali eno od ulic, ki še nima imena.      ^ g
r
Mladinska solidarnost — V tednu mladinske solidarnosti z narodnoosvobodilnimi gibanji in žrtvami imperialistične agresije je center klubov OZN pri občinski konferenci ZSMS Kranj pripravil osrednjo občinsko solidarnostno prireditev. Bila je v petek v osnovni šoli Bratstvo in enotnost na Planini, na njej pa so sodelovali učenci kranjskih osnovnih in srednjih šol. Foto: F. Perdan
Begavci iz tujine
Po podatkih centra za socialno delo največ tožb za razvezo vložijo žene — Begavci iz tujine predvsem iz drugih republik
Jesenice — Po podatkih Centra za socialno delo je bilo lani več kot sto spravnih poskusov pred razvezo zakonske zveze. Le šest zakoncev se je odločilo za sporazumno razvezo, tožbo za razvezo pa je v 70 odstotkih vložila žena. Le 19 zakonskih parov je bilo brez otrok.
Lani so se preživnine povečale za 28 odstotkov. Število otrok, ki so bili rojeni izven zakonske zveze, je v jeseniški občini v občutnem porastu, saj jih je bilo lani 95. Očetovstvo je bilo priznano za 77 otrok. Polovica očetov pa je uredila očetovstvo sama, za druge so uredili priznanje očetovstva v centru, le štiri matere
Rdeči križ v Lenartu
V nedeljo, 18. marca, so v krajevni skupnosti Lenart nad Lušo v škofjeloški občini ustanovili krajevno organizacijo Rdečega križa. Za predsednico izvršilnega odbora je bila izvoljena Marinka Mesec, članice pa so Ivana Ozebek, Tončka Rant,Moj-ca Mesec in Metka Čemežar. Sprejeli so program dela za letos in pravila krajevne organizacije RK. Po občnem zboru je dr. Janez Dolenc predaval o krvnem pritisku.
Z ustanovitvijo te krajevne organizacije deluje v škofjeloški občini že 21 organizacij RK. Sedaj si prizadevajo, da bi oživili delo krajevne organizacije RK v Gorenji vasi. Potem bo le krajevna skupnost Zminec še brez krajevne organizacije RK.     M. Ž.
pa so se odločile, da očetovstva ne bodo urejale.
V rejništvu je bilo lani 21 otrok, največ zaradi neurejenih socialnih razmer in manj zaradi usposabljanja. To so predvsem slušno prizadeti otroci, ki so že v predšolski dobi vključeni v usposabljanje v Center za korekcijo sluha in govora v Ljubljani, nastanjeni so v rejniških družinah, ob koncu tedna pa jih starši vzamejo domov. Rejnine so bile lani dvakrat valorizirane in se jim je ohranila realna vrednost.
Lani je bil posvojen le en otrok, obravnavali pa so pet primerov. Zakoncev, ki bi radi posvojili otroka, je vse več.
Število mladoletnih begavcev je lani precej poraslo. Iz Slovenije jih je bilo sedem, 33 pa iz drugih republik. Največ jih je bilo iz tujine, otrok s Kosova, ki so bili domnevno organizirano odpeljani čez mejo. Težave pri begavcih nastajajo, ker so večkrat prijeti v času, ko center ne dela, uvedba dežurstva pa bi predstavljala dodatne stroške. Stroške, ki že sedaj nastajajo v zvezi s prevozi, je od pristojnih občin težko izterjati.
Lani so obravnavali tudi 74 storilcev kaznivih dejanj ali za 18 več kot leto prej. Pri odpuščenih obsojencih ugotavljajo, da pri ponovnem vključevanju v delovno in življenjsko okolje naletijo na spet težav, ki jim sami niso kos, in jim socialna služba pomaga tako pri zaposlitvi kot tudi pri nastanitvi.
D. Sedej
Skupščina krajevnih organizacij ZB
Radovljica — Predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV Radovljica je na zadnji seji med drugim obravnavalo zaključni račun za leto 1983 in letošnji finančni načrt. Osrednjo pozornost so namenili pripravam na sklic volilnoprogramskih skupščin krajevnih organizacij ZB, ki bodo do 15. aprila v vseh 20 krajevnih skupnostih radovljiške občine. Predsed-
MERKUR' KRAWJ
Športna tekmovanja v počastitev praznika - V počastitev 2. marca, praznika krajevne skupnosti Vodovodni stolp v kranjski občini, so bila v soboto 24 marca, dopoldne v krajevni skupnosti na programu različna tekmovanja. Tako so se v kegljanju pomerile ekipe mladincev ter moška in ženska ekipa ŠD Vodovodni stolp ter moška in ženska ekiva Iskre iz Nove Gorice (na sliki). V streljanju z zračno puško so se namerile ekipe krajevnih skupnosti Vodovodni stolp in Gorice in eki-ve sosesk iz krajevne skupnosti Vodovodni stolp. Razen tega so bila Zdi tekmovanja v šahu, vaterpolu in košarki. Različne igre pa so imeli tudi cicibani iz štirih kranjskih vrtcev. - A. Z.
stvo je menilo, da je bilo lansko poslovanje skrajno varčno in bistveno cenejše, kot so načrtovali. Skrajno varčnost pri poslovanju so borci priporočili tudi drugim družbenopolitičnim organizacijam in vsem porabnikom proračunskih oziroma družbenih sredstev. Letos naj bi bilo denarja za 16,3 odstotka več, kar pa je glede na podražitve izredno malo.
Na skupščinah ZB bo po sodbi predsedstva treba spregovoriti o trenutnem notranjepolitičnem in zunanjepolitičnem položaju, o razmerah v občini ter o aktivnosti borcev v krajevnih skupnostih. Oceniti je treba delo občinskega odbora in njegovih organov ter potrditi sedanja vodstva krajevnih organizacij ali izbrati nova. Člani predsedstva so menili, da se za naslednje dveletno mandatno obdobje podaljša mandat predsedniku Slavku Staroverskemu, podpredsedniku Leopoldu Pernušu in tajniku Francu Arhu. Na skupščinah bo treba spregovoriti o uspehih zdravstvene službe pri skrbi za borce in reševanju stanovanjskih in drugih vprašanj. Predsedstvo je tudi predlagalo, naj bo izbor poimenovanj ulic po zaslužnih borcih in enotah čim bolj demokratičen, ob upoštevanju mnenj ljudi, vaških in uličnih odborov SZDL. Skupščin po KS se bodo udeleževali člani občinskega predsedstva.
Na tej seji so tudi ocenili, da je povprečna starost borcev v občini že 68 let, pa so kljub temu izredno aktivni povsod, kjer živijo in delajo. Predvsem pa ni prav, da oni sami skrbijo za prenašanje tradicij boja, za razne proslave in prireditve. To nalogo naj prevzemajo mladi. Nekaj pozitivnih primerov v radovljiški občini že imajo. J. R.
Vožnja na lastno odgovornost
»Snežni asfalt« se je stopil in ceste Volča—Javorje, Hotavlje—fc> 1 pačnica, Hotavlje —Suša, Praprotno —Luša, Gorenja vas—Todrad-Lučine so postale skoraj neprevozne. Tako so luknjaste, da Abpetoer grozi, da bo na teh progah ustavil avtobusni promet, če jih ne bodopt-pravili. Škoda na avtobusih je namreč veliko večja od iztržka. Vendar so to dokaj prometne ceste, kjer razen šolskega in delavskega avtokfr sa vozi tudi precej osebnih vozil in traktorjev. Zato so takorekoč vljenjskega pomena za ljudi, ki so vezani nanje in prevoz po njih.
Tako izgledajo pomladanske ceste v enem delu Gorenjske. w dar ni nič boljše drugje po Gorenjskem in po Sloveniji. V slabems» nju niso le lokalne, temveč tudi regionalne in magistralne ceste. 1R ne pomaga, če se je cestno gospodarstvo lani na novo samoupravnost-ganiziralo. Lukenj na cestah je iz dneva v dan več in prometna vara«* je tudi za to vsak dan slabša.
Denarja za popravilo cest ni. Cestno skupnost in cestna podjeli namreč hudo bremenijo odplačila dolgov iz preteklih let. Tisto, k* ostane, pa so pojedle tečajne razlike* ker je bilo.veliko posojil a* gradnjo cest najetih v tujini.
Zalo v Sloveniji letos ni mogoče zbrati 2,74 milijarde dinarjev.hr likor bi po planu veljalo vsaj minimalno vzdrževanje slovenskegace* nega omrežja. Vsota je brez dvoma visoka, toda še vedno majhna* primerjavi s sredstvi, ki so namenjena pokrivanju izgub v slovenska« gospodarstvu, saj dosega komaj polovico izgube velenjskega Gorecj*
Slovenska skupnost za ceste in Združenje slovenskih cestnih p* jetij sta zaradi pomanjkanja denarja dvignila roke. Molče tudi ka * za promet in zveze, izvršni svet in drugi pristojni organi, čeprav) sno, da bo treba nekaj ukreniti. Vsota, potrebna za popravila, vi vo raste iz dneva v dan. Hkrati se manjša prometna varnost babo nič narejenega, marsikje ne bo preostalo drugega kot postaviš ble z napisom: Vožnja na lastno odgovornost.
Lu Bogataj
Obvladajo materinščino
Najboljši osnovnošolci in srednješolci s sobotnega gortaj-skega tekmovanja za Cankarjevo nagrado se bodo 14. aprila
v Kopru potegovali za republiško
Kranj — V soboto je bilo v Srednji šoli pedagoške, računalniške in na-ravoslovno-matematične usmeritve v Kranju letošnje gorenjsko tekmovanje učencev osnovnih in srednjih šol za Cankarjevo nagrado. Tekmovanje v poznavanju materinščine sta pripravila Slavistično društvo Kranj in kranjska enota Zavoda za šolstvo, istočasno pa se je odvijalo tudi v drugih slovenskih pokrajinah. Najboljši učenci na regijskih tekmovanjih se bodo namreč 14. aprila v Kopru potegovali za Cankarjevo nagrado na republiškem srečanju.
Učenci so bili razvrščeni po treh stopnjah. V prvi so tekmovali učenci sedmega in osmega razreda osnovne šole. Bilo jih je okrog 60 iz petnajstih gorenjskih šol, reševali pa so te-
Koliko za skupno službo
Jesenice — Skupna strokovna služba interesnih skupnosti jeseniške občine bo letos opravljala dela in naloge za osem interesnih skupnosti občine. Delež posamezne interesne skupnosti za opravljanje del v skupni strokovni službi je odvisen od obsega dela, ki ga služba opravlja za posamezno ustanoviteljico.
Tako bo izobraževalna skupnost prispevala za skupno strokovno službo 2 milijona 100 tisoč dinarjev, skupnost otroškega varstva milijon 500 tisoč dinarjev, kulturna skupnost 932 tisoč dinarjev, telesnokul-turna skupnost 940 tisoč dinarjev, skupnost socialnega skrbstva 680 tisoč dinarjev, skupnost socialnega varstva 767 tisoč dinarjev, raziskovalna skupnost 310 tisoč dinarjev in občinska zdravstvena skupnost milijon 930 tisoč dinarjev. Skupaj znašajo sredstva za skupno službo 9 milijonov 159 tisoč dinarjev.        D- S.
ste s tematiko Cirila Ko. drugi stopnji je sodelovalo u cev s četrte stopnje srednjih kdaj poklicnih), v tretji devetnajst učencev s pete srednjih šol. Srednješolci so' teste o Ivanu Preglju, ki je ^ val tudi na kranjski gimijađ
Za pisanje nalog in rese* stov so tekmovalci porabili i šolske ure. Med odmorom, i misija ocenjevala njihova ogledali uprizoritev Prei^ gledališča Partizanski miti
Na republiško tekmovanje« karjevo nagrado bo odšlo s! tretje stopnje po pet učencev,  najboljših na tekmovanju, z druge trije, stopnja: Marija Šerjak(« la Davorin Jenko Cerklje V' zetič (Simon Jenko Kranj)! 1 hlar (Bratstvo in edinstv« Melita Filipič (Peter Kavđf' Loka), Mateja Ravnik (Joajt1 Tito Predoslje); 2. stopaj* Ahačič (SŠPRNM Kranj 1 Stražišar in Janko Stare Kranj); 3. stopnja: Urška Diana Leban (SŠPRNM stina Fortuna (družbe kovna Škofja Loka), V« janc in Damjan Dolenc (ŠC1
Priznanje Aleksu Cebulju
Radovljica — Predsednik rt,
ške občinske skupščine Bons« je v četrtek, 22. marca, izroči-1 Cebulju medaljo občine R Slovesnosti so se udeležili ni k i   Temeljne telesno skupnosti Radovljica m I: sveta skupščine občine -Ri Priznanje je Aleks Cebusj dolgoletno delo pri vzgoji si in za prispevek k napredku skega športa v radovljiški ^
O LA8  Ustanovili OtaM občinsko konference S _ Q(#vn< urwWk ^,
Loka in Trzlč - Udaja Časop sno pojgj« * Bogataj. Danica Potenc. **• - Odgovorni urednik Jože Košnjak - Novinar) : L»°P" Sedej Martja VokSjak. Oeta.—1 mer. Helena Jelovčan, Lea Mencinger, Stojan Sa|e. «i" _ Tehnični urednik Marjan * Andre| Žalar In Danica Žleblr — Fotoreporter "*nc ™ _ PredSednlk lzda|atalj««*9« aat-Obllkovalcl: Lo|ze Erjavec, Slavko Haln in Igor KoKa.| )anuarj, 19S8 not poti,**** Blrk (Radovljica) - List izhaja od oktobra 1947 ko« tadnm. ^ .„botah. od jut* W arja 1960 trikrat tedensko, od Januarja 1964 kot p°"ean kfl avlca Ljubljana. NailuiM««M torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ly lju ^ ^ mvf|k> S150O-6»J uprave lista: Kranj, Mose Pljadeja 1 - TekočI račun' P 60 zgovorni uredi* «-MS,< Telefoni. direktor In glavni urednik 28-463, redakcija je ^ ««w*»**,rVl urednik ?1-835, komerciala, propaganda, računovodstvo ^ ^ _ peitatm „„ocnin. SS»-^ Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnen)u_____--
3s
TOREK. 27. MARCA 1984
NOTRANJA POLITIKA
Volilno-programska konferenca občinskega komitejjiZKS Tržič
Komunisti morajo delati med ljudmi
.3. STRAN GLAS
Tržič — V četrtek popoldne so se ***biki komunisti sestali na volilno-'^fcgramski konferenci, ki so se je I beležili tudi številni gosti, med nji-izvršna sekretarka centralnega ;£jtaiteja ZKS Katja Vadnal in šestar medobčinskega sveta ZKS za ^•orenjsko Štefan Nemec.
K uvodnemu poročilu o delu občin-**** partijske organizacije je dodal razmišljanja Andrej Pehare,. 5^*kednik   občinskega komiteja Tržič. Poudaril je, da morajo [^nunisti bolj kot kdajkoli prej de-[ ^ med ljudmi, nastopati enotno in i^pricevalno. Preseči je treba obču-[ ?k nemoči, saj so uspehi prvih kora-bitke za stabilizacijo, čeprav ,'^»omm, že vidni. V smernicah -za ^daljnje delo partijske organizacije * Andrej Pehare zapisal, da morajo
komunisti vsak v svoji sredini opredeliti prednostne naloge, odgovornost za sprejeto delo, da je treba za konkretne zadolžitve določiti konkretne ljudi, posvečati skrb pravočasnemu pretoku informacij v obe smeri, če naj Zveza komunistov obdrži vodilno vlogo v okolju, kjer dela. Če bodo komunisti uresničili te cilje, potem za izmikanje demokratičnemu centralizmu ni več prostora.
Marjan Bizjak, sekretar predsedstva občinskega komiteja ZKS Tržič, je orisal gospodarjenje v minulem letu. Poudaril je, da izvozni načrti niso bili povsem uresničeni zlasti zato, ker je bil Peko kot največji tržiški izvoznik zaradi pomanjkanja deviz oziroma usnja prisiljen razširiti dodelavo, ki pa daje manj zaslužka. Marjan Bizjak se je dotaknil tudi
Slavko Teran, novi sekretar predsedstva občinskega komiteja ZKS Tržič, je doslej opravljal naloge vodje priprave dela v Bombažni predilnici in tkalnici, vseskozi pa je aktiven v družbenopolitičnih in samoupravnih organizacijah.
r
pna seja zborov radovljiške občinske pščine
svolili predsednike in dpredsednike skupščine
r zborov
"~*nika občinske skupščine Radovljica je bil ponovno iz-Boris Šetina — V nadaljevanju seje je skupščina zavrnila rmi odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stro-komunalnega urejanja stavbnih zemljišč
V sredo, 21. marca, na skupni seji sestali vsi trije ••radovljiške občinske skupščini   delegatov je bilo prisotnih ej so glasovali o izvolitvi —ka in člana predsedstva «j°"*enije. Za predlaganega pred-■—a predsedstva SR Slovenije je * delegatov, štirje proti, za ja člana predsedstva SR pa 67 delegatov in eden
*darjevanju so na skupni seji Predsednika in dva podpred-občinske   skupščine. Za n*ka občinske skupščine so izvoiui dosedanjega predla Borisa Šetinc Jožeta Dež-"tphmiranega zgodovinarja kustosa Gorenjskega muzeja v j&jtt, so izvolili za podpredsednica družbene dejavnosti v občin-*kupscmi, Damjana Hafnerja, di-Iskre v Lipnici, pa za pod-ka občinske skupščine za
ike  in podpredsednike *0 izvolili tudi delegati posamez-*borov občinske skupščine. Zbor enega dela je za novega pred--ka zbora izvolil Jožeta Vuklja ire Upnica, za podpredsednika dosedanjega podpredsednika ■*a Butoraca iz  Plamena v Zbor krajevnih skupnosti je predsednika   ponovno izvolil 'Cuznarja iz Ljubljanske ban-
ke, Temeljne banke Gorenjske in Valentina Tomana iz GG Bled ponovno za podpredsednika zbora. Družbenopolitični zbor pa je za predsednika izvolil dosedanjega podpredsednika Darka Kovača, pravnika v Verigi, za podpredsednika pa dosedanjega predsednika zbora Bernarda Tonejca iz GG Bled.
Med nadaljevanjem seje pa so zbori občinske skupščine razpravljali še o resoluciji in nekaterih odlokih. Tako so že lani sprejeto resolucijo o razvoju občine letos uskladili oziroma dopolnili z investicijo v Kredi Bled. Predlagani odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč pa so delegati zavrnili. Menili so da predlagane cene niso bile dovolj obrazložene in utemeljene  in  so zato zahtevali ponovno obravnavo.    Namesto posebnega odloka o varstvu pred hrupom so sprejeli le dopolnjeni odlok o javnem redu in miru, v katerega so vnesli določila iz področja varstva pred hrupom.
Razen tega so na seji obravnavali še predlagane republiške zakone v zvezi z urejanjem prostora, ki bodo na dnevnem redu republiške skupščine jutri, 28. marca. Na predlagane zakone je imel komite za urbanizem več pripomb. Na seji skupščine je bila podana tudi informacija o Vili Bled. A. Žalar
Proslave na Planici nad Crngrobom *ž Cepin, predsednik SO Škofja Loka:
upornostjo gorenjskega veka bomo premagali
hoet)
zave
nad Crngrobom — Zdi se proslave v spomin na smrt na heroja Staneta Žagarja in borcev Selške čete na Plavži vsako leto večje število Najbolj številno so seveda šole, predvsem osnovna an Seljak iz Stražišča, ki P°skrbi za lep kulturni pro-Vse več je tudi mladine in sta-oočanov, ki jim Planica pred-• vsako leto priljubljen rekrea-pohod. Tudi avtomobilov, ki so ^ zapirali in ovirali poti pro-. je vedno manj. Le redki, zdravje ne dopušča, da bi tako pot opravili peš, radi bi pa pri-slovesnosti, se na pot še 2 avtomobilom. Tokrat so vsi riki imeli resnično lep dan.
' govornik je bil predsednik ine občine Škofja Loka Mat-f**11- V govoru je omenil tudi ^K gospodarski položaj. Prav nismo krivi sami; svetovna ska kriza je oplazila tudi iti, ki smo jih s tako lahko-ali pred leti, so zdaj udarili težo. Vse sile bomo morali i" v izvoz, vse manj se bomo naslanjati na uvožene surovi-abilizacijski program bomo dosledno uresničevati. Visoke mere, ki se obetajo, realni a, ki je nujen, vse to nas hlo k umnejšemu gospodar-
dosedanjega slabega informi-" se je dotaknil. Vse ti-
sto, kar je zunaj že davno vsem znano, pri nas še vedno vodimo pod »strogo zaupno«. Pa vendar bi si lahko prihranili marsikatero težavo, če bi bil delavec seznanjen z vsem dobrim in slabim pravočasno. Po drugi strani pa za male, nepomembne stvari organiziramo preširoke javne razprave, ki nam jemljejo dragoceni čas.
Ves svet si želi miru, pa vendar se iz dneva v dan pojavljajo nova vojna žarišča, ki so v interesu velikih sil. Kej pomeni mir, vedo najbolje tisti, ki so preživeli zadnjo vojno. Ko bi denar, ki je namenjen za oboroževanje, za vedno večje, za vedno močnejše rakete, namenili razvoju nerazvitih dežela, ki jih je še toliko na svetu, ko bi ga namenili lačnim otrokom sveta, bi ves svet živel v blaginji. Tako pa lahko le upamo, da se bodo ti, ki se merijo v oboroževalni tekmi, nekoč vendarle spametovali. Upajmo, da prej, preden bo svet doživel največjo katastrofo.
Tovariš Cepin je čestital krajanom vseh štirih krajevnih skupnosti Bitnje, Jošt, Sv. duh in Žabnica, ki so si 27. marec izbrali za svoj krajevni praznik. Vsem zbranim pa je zaželel, da bi težave, ki nas peste, premagali s prizadevnostjo in upornostjo gorenjskega človeka.
V kulturnem programu so sodelovali učenci osnovne šole Lucijan Seljak iz Stražišča, vojaki kranjskega garnizona in pihalni orkester iz Kranja- D. Dolenc
skupne in splošne porabe ter dejal, da so administrativni ukrepi lahko le začasno pomagalo iz gospodarske krize, nikakor pa ne zamenjava za samoupravljanje.
Marjan Šarabon iz BPT se je dotaknil vprašanj likvidnosti, cen in preskrbe s surovinami. Administrativno urejanje cen je prineslo več škode kot koristi, saj imajo tržiški tekstilci zaradi nepotrjenih cen za nove izdelke že za okrog 20 milijonov dinarjev zalog. Opozoril je tudi na nepravičen način delitve sovjetskega bombaža, zaradi česar bodo konvertibilni izvozniki prisiljeni povečevati izvoz na vzhod.
Iz Zdravstvenega doma Tržič se je oglasila Cvetka Debevc. Orisala je prizadevanja zaposlenih za čim racionalnejše poslovanje in podvomila v umestnost decentralizacije strokovne službe gorenjske zdravstvene skupnosti, ki je dražja.
Ida Lesar iz Peka je spregovorila o pomanjkanju surovin, zaradi česar trpi izvoz. Dogaja se celo, da Peko začasno uvaža jugoslovansko blago. Opozorila je na carinsko birokracijo in različno dosledno spoštovanje carinskega zakona v Jugoslaviji. Menila je tudi, da bi morala veljati v državi enotna določila glede porodniškega dopusta.
Izvršna sekretarka centralnega komiteja ZKS Katja Vadnal je izpostavila predvsem nujnost uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. V zvezi z najnovejšimi ukrepi zveznega izvršnega sveta je dejala, da je treba v organizacijah združenega dela oceniti položaj glede na dinarske in devizne tokove, oceniti področje cen oziroma trženja kot tudi strokovno odgovornost delavcev, ki ga urejajo, postopen prehod na realne obrestne mere ter posledice morebitnih izgub v delovnih kolektivih.
Predsednik skupščine občine Tržič Janez Piškur je govoril o idejno-političnem usposabljanju komunistov, ki mora dobiti nove, bolj življenjske oblike. Ocenil je delo skupščinskih zborov ter dejal, da so tudi v tržiški občini še nerazvita območja. Tri krajevne skupnosti — Leše, Brezje in Lom — še nimajo niti me-; tra asfalta.
Ivan Zaplotnik iz Peka je dejal, da produktivnost naših delavcev ne zaostaja za produktivnostjo delavcev na zahodu, zato je več, kot dajejo, od njih neumestno pričakovati. Pripravljeni so delati več ur na dan, v prostih sobotah, štirih izmenah, da bi dosegli izvozne cilje, vendar ne neskončno dolgo. Delavci tudi zahtevajo, naj bo samo za več dela več plačila oziroma da mora biti materialno delo družbeno prav vrednoteno.
Na volilno-programski konferenci so tržiški komunisti razrešili članstva v občinskem komiteju ter predsedstvu občinskega komiteja Staneta Tonklija in Saša Uranjeka. Namesto njiju so izvolili Slavka Terana in Ivana Zaplotnika. Slavko Teran je razen tega zamenjal Marjana Bizjaka na mestu sekretarja predsedstva občinskega komiteja ZKS Tržič, medtem ko je predsednik občinskega komiteja še naprej Andrej Pehare. H. Jelovčan
V vodstva sposobne moči
Jeseniški aktiv komunistov.neposrednih proizvajalcev povsem konkretno o perečih problemih gospodarstva — Kritika na račun neodgovornosti in administrativnega odločanja
Jesenice — Aktiv komunistov-neposrednih proizvajalcev je bil v jeseniški občini kljub občasnim težavam aktiven, saj so komunisti spremljali in ocenjevali gospodarska in družbenopolitična gibanja. Aktivnost so usmerili predvsem v to, da so se stališča in pobude delav-cev-komunistov obravnavala v samoupravnih in političnih organizacijah.
Tako so v aktivu obravnavali stabilizacijo gospodarstva, planiranje, najgrajevanje po delu in socialno varnost. Vendar ne na splošno, temveč so govorili o dejanskih razmerah v združenem delu, zlasti v organizacijah združenega dela, ter o pogojih za uresničevanje programa dolgoročne gospodarske stabilizacije.
Razprave so ponudile številne pobude in predloge, ki se nanašajo na spreminjanje nastalih razmer v gospodarstvu, ter kritične ugotovitve o nekaterih dosedanjih slabostih. Mednje sodi neracionalno, administrativno poseganje v združeno delo, zanemarjanje ekonomske logike in oviranje nekaterih bistvenih zakonitosti njegovega funkcioniranja. Piav zaradi tega so izrekli veliko kritike na račun tako republiških kot tudi zveznih organov, kritizirali so številne nelogične in neži-vljenjske ukrepe. Menili so, da se odločanje delavcev v delovnih organizacijah vedno bolj oži, takšen način odločanja pa zavira tudi razvoj samoupravnih odnosov.
V razpravi so člani aktiva komunistov-neposrednih proizvajalcev postavili tudi nekaj vprašanj o odgovornosti, predvsem o konkretni odgovornosti. Govorili so o nesposobnih kadrih, ne glede na to, ali gre za delavce, ki slabo delajo, ali za vodilne delavce. Slabe je treba usposobiti ali pa jih zamenjati s sposobnimi novimi močmi.
Komunisti so govorili še o prodaji domačega blaga za devize ter o solidarnosti, o cenah na domačem tržišču, o administrativnem poseganju v politiko cen ter o divjanju cen življenjskih potrebščin. Komuni-sti-neposredni proizvajalci so mnenja, da je treba politiko cen podrediti trgu in temeljnim ekonomskim zakonitostim, ne pa administrativnim, pogosto zelo togim in nelogičnim posegom.
V razpravah so menili, da je treba ovrednotiti stalno zniževanje osebnih dohodkov v strukturi celotnega dohodka. Znano je, da so osebni dohodki in nagrajevanje po rezultatih dela povezani tudi z motivacijo delavcev za večji delovni prispevek. Obsodili so vse bolj pogosto prakso, da delavci dodatne zaslužke iščejo izven rednega dela.
D. Sedej
Milka Planine na sestanku
o uresničevanju gospodarske stabilizacije:
To leto bo odločilno
Pri uresničevanju politike gospodarske stabilizacije smo lani dosegli začetne rezultate, vendar za visoko ceno, ki se je pokazala v visoki inflaciji in upadanju življenjske ravni, je v uvodni besedi na sestanku predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in organov federacije, republik in pokrajin poudarila predsednica zveznega izvršnega sveta Milka Planine. Vendar je bilo to delo na vseh ravneh še slabo usklajeno in povezano: preveč je mrtvega teka, veliko se razpravlja, pogrešamo pa pravo akcijo, ki bi zadeve spreminjala tako, kot smo se dogovorili.
• Letošnje leto bo z vsem, kar moramo storiti, kritično in odločilno v smeri, ki jo predvideva stabilizacijski program in ključno za izpolnjevanje osnovnih pogojev za delovanje našega gospodarstva na ekonomskih osnovah. Letošnja resolucija izhaja iz teh načel. Tisto, kar je naše obveznosti do resolucije še zaostrilo, so obveznosti do Mednarodnega monetarnega sklada.
• V zadnjih nekaj več kot desetih letih je Jugoslavija svoje odnose s tujino, bolj stihijsko kot premišljeno — zasnovala tako,* da je samo 50 do 60 odstotkov nakupov temeljilo na našem deviznem prilivu. Vse drugo, to je od 40 do 50 odstotkov, pa priteka iz tujih kreditov in deviznih prihrankov prebivalstva. To je glavni razlog, da problem izvozne naravnanosti.gospodarstva ne zastavljamo kot trenutno, temveč dolgoročno strateško usmeritev.
• Približen pregled obveznosti Jugoslavije do tujine do leta 1990 kaže, da bodo vsa ta leta težka. Leta 1976—1977 bomo prišli v nekoliko ugodnejši položaj, vendar pa bomo šele proti koncu desetletja dosegali boljši priliv in imeli manjše obveznosti, če bomo vsa leta do tedaj v redu izpolnjevali svoje obveznosti.
• Letos in prihodnje leto moramo izvoz na konvertibilni trg povečati za najmanj 20 odstotkov in moramo nujno ustvariti 2,5 milijarde dinarjev presežka, da bi vsaj kolikor toliko zmanjšali blokado, ki smo si jo postavili z zadolžitvijo. Devizne rezerve moramo povečati za približno milijardo dolarjev in šele tedaj se bodo pokazali učinki stabilizacijske politike.
• Nič manjši niso dinarski pri-mankljaji. Ta se kaže v še vedno večji porabi, kot jo lahko sedanji dohodek gospodarstva prenese, v velikanskih tečajnih razlikah preteklih let, v izgubah in na drugih področjih.
• Gospodarstvo je treba razbremeniti. S tem se vsi na vseh ravneh strinjamo, vendar tisto, kar je sedaj predlagano, gospodarstva ne bo razbremenilo v taki meri, da bi oživilo proizvodnjo. Vsi porabniki trdijo, da v njihovo porabo ne gre drezati. Vsi čakajo na ukrepe, ki bi čudežno razrešili težave.
• Ogrozili bomo sistem, če bomo še naprej čakali na nove in nove ukrepe. V minulih dveh letih smo jih uvedli celo vrsto in sedaj ne preostane drugega kot da se lotimo tistega dela, ki bi se ga v resnici že morali lotiti že,ko smo sprejemali stabilizacijski program. Akcijo naj začnejo v občinah, republikah, na vseh ravneh, ne da bi čakali na skupne dogovore.
• Odpraviti je treba nejasnosti v zvezi z davčno politiko, zavarovati življenjski standard in sprejeti odlok o odmrznitvi cen. Če bi z av-tomatizmom izvajali ukrepe, ki izhajajo iz dogovora z mednarodnim monetarnim skladom, brez naše zavestne aktivnosti, da nevtraliziramo negativne posledice, bi sledila enaka neustavljiva tekma proizvodnih stroškov, cen, inflacije in vsega tistega, kar smo imeli lani, vendar veliko bolj drastična.
Višje turistične takse
Radovljica — Občinska skupščina je na zadnji seji razpravljala o višini turistične takse v občini v letu 1985. Sklenili so, da bo na Bledu prihodnje leto znašala turistična taksa za tuje goste 60 dinarjev, za domače goste pa 35 dinarjev. V vseh drugih krajih v občini pa bo turistična taksa za tuje goste 50 dinarjev in za domače 25 dinarjev. Turistična taksa v vseh kampih v radovljiški občini bo prihodnje leto znašala za tuje goste 40 dinarjev in za domače goste 20 dinarjev. Delegacija iz Lesc je v zvezi s predlagano takso za kampe sicer vložila amandma, ker je menila, da je povišanje preveliko, vendar na seji le-ta ni bil sprejet. A Ž
O LA8 4 STRAN
GOSPODARSTVO
TOREK, 27. MARCA 1
Lani slabše kot predlani
Lanski poslovni rezultati gorenjskega gospodarstva so zadovoljivi — Industrijska proizvoidnja, izvoz na konvertibilno področje in produktivnost so se povečali — Finančni rezultati so ugodni, vendar pa slabši kot predlani.
Po podatkih kranjske Službe družbenega knjigovodstva, ki je že pripravila analizo zaključnih računov gorenjskih delovnih organizacij, je gospodarstvo ustvarilo 245 milijard dinarjev celotnega prihodka. To je za 47 odstotkov več kot leta 1982. Porast celotnega prihodka je bil po občinah precej različen, saj je v Kranju znašal 52 odstotkov, na Jesenicah 42, Radovljici 48, v Škofji Loki 35 in v Tržiču 58 odstotkov. Različna rast po občinah je tako posledica različne strukture gospodarstva, predvsem pa posledica različnega obsega industrijske proizvodnje in različnih rasti cen posameznih izdelkov.
• Proizvodnja se je najbolj povečala v kranjski občini in to za 4,7 odstotka, v Škofji Loki za 4,6 odstotka, v Radovljici za 2,7 odstotka in v Tržiču za 0,8 odstotka. Na Jesenicah pa so naredili za 0,2 odstotka manj kot leta 1982. Povprečje rasti proizvodnje za Gorenjsko znaša 2,6 in je nižje od republiškega povprečja, ki znaša 3,6 odstotka.
• Izvoz na konvertibilno področje se je lani povečal na Gorenjskem za 8 odstotkov. Z njim je bilo ustvarjenega 11,6 milijarde dinarjev (dolar 63,40). Najbolj so konvertibilni izvoz povečali v radovljiški občini. Z njim so zaslužili 27 odstotkov več kot predlani in sicer 1,6 milijarde dinarjev. V Kranju je bil izvoz večji 14 odstotkov in je znašal 5,8 milijarde dinarjev, v škofjeloški občini so na zahod prodali za 4 odstotke več kot predlani in iztržili 2,5 milijona dinarjev. Na Jesenicah pa so lani na tržišča s trdo valuto prodali za 14 odstotkov manj izdelkov in zaslužili dobro milijardo dinarjev, v Tržiču pa so iztržili 628 milijonov dinarjev, kar je za 16 odstotkov manj kot v preteklem letu.
Na klirinško področje so gorenjske delovne organizacije prodale za 6,3 milijarde dinarjev ali za 18 odstotkov manj kot leta 1982. Skupni izvoz je tako znašal 17,9 milijard dinarjev in je bil za 2 odstotka manjši kot predlani.
• Uvoz pa je znašal skupno 16,2 milijarde dinarjev, kar pomeni, da je gorenjsko gospodarstvo za desetino več izvozilo kot je uvozilo. Konvertibilni izvoz je bil za 7,2 odstotka manjši od uvoza s tega področja. Le gospodarstvo Radovljice za 53 odstotkov in Škofje Loke za 12 odsto-
tkov presegata konvertibilni uvoz z izvozom.
• Stroški poslovanja so lani znašali 190 milijard in so za 48 odstotkov večji kot predlani. Tako visok porast so povzročile visoke cene surovin in materialov za proizvodnjo. Vse do letos so naraščale hitreje kot celotni stroški, kar pomeni, da je bilo poslovanje gospodarno.
Med drugimi izdatki so največje tečajne razlike, ki za lani znašajo 2,2 milijardi dinarjev in so se skoraj po-trojile. Izredno visoka je tudi rast zalog proizvodnje in gotovih izdelkov.
Lani je gospodarstvo obračunalo 54 milijard dinarjev dohodka. "V*primerjavi z letom 1982 je dohodek večji za 42 odstotkov. Razporeditev dohodka je spodbudna, ker prispevki za skupno in splošno porabo zelo zaostajajo za rastjo dohodka. Ugodna je tudi rast dohodka za amortizacijo, obračunano nad predpisanimi stopnjami. Zaskrbljujoče velik je porast dohodka za obresti, ki je v pretežni meri posledica pomanjkanja obratnih sredstev. Za obresti je bilo izplačanih 6,5 milijarde dinarjev ali 11,8 odstotka dohodka.
Sorazmerno nizka je rast sredstev za osebne dohodke, ki so lani porasli za 30 odstotkov in je povprečje doseglo 18.332 din.
Skupna izguba je znašala 360 milijonov dinarjev in je za dobro polovico večja.kot predlani, vendar pa pomeni le 18 odstotkov sredstev, ki so bila iz čistega dohodka razporejena na sklade.
Poslovanje gospodarstva za lani lahko ocenimo kot zadovoljivo. Stalno pomanjkanje surovin in reprodukcijskih materialov, tako domačih kot uvoženih, očitno neskladje med cenami surovin in reprodukcijskih materialov ter pomanjkanje obratnih sredstev in najemanje dragih kreditov je imelo svoj vpliv in rezultati skoraj ne morejo biti boljši. Dosežena je primerna rast proizvodnje, večja produktivnost in večji izvoz na konvertibilni trg. Tudi finančni rezultati so zadovoljivi, čeprav je bila stopnja inflacije večja od rasti dohodka, kar kaže, da pa so bili lanski rezultati slabši od predlanskih. Zmanjšal se je delež za osebne dohodke v dohodku in povečal delež za poslovni in rezervni sklad. Pokrivanje uvoza z izvozom še ni ugodno, investicijska dejavnost je slaba, poslabšala pa se je tudi likvidnost gospodarstva.
L. Bogataj
Tržič — Slovensko kmetijstvo mora letos povečati proizvodnjo za 3,5 odstotka. Ta cilj bo mogoče doseči le z boljšo izkoriščenostjo kmetijskih zemljišč, s povečanjem tržnosti pšenice, sladkorne pese, krompirja in vrtnin ter z zagotavljanjem več krme na travnikih in pašnikih.
Po programu jesenske setve bi morali v naši republiki zasejati s krušnimi žiti dobrih 23 tisoč hektarov zemlje, od tega več kot petnajst tisoč zasebne. V tržiški občini znaša pogodbena obveznost za pridelovanje pšenice po republiškem razdelilniku 25 hektarov oziroma 50 ton odkupa. Plan jesenske setve so tržiški
Koliko je obremenjeno gospodarstvo
Tržiško gospodarstvo je lani za najrazličnejše davke in prispevke odštelo 1,4 milijarde dinarjev, od tega za potrebe v občini okrog 600 milijonov in za republiške več kot 800 milijonov dinarjev
Tržič — Čim bolj se v Jugoslaviji zaostruje gospodarski položaj, toliko pogosteje in glasneje družbenopolitični delavci v zveznih ter republiških organih poudarjajo, da je treba gospodarstvo razbremeniti najrazličnejših prispevkov in davkov. Povsem nasprotni glasovi pa prihajajo iz gospodarstva. Tu namreč pravijo, da se prispevki in davki vse bolj množijo, da pobirajo vedno zajetnejši kos dohodka in da delavci pravzaprav lahko odločajo samo še o zelo skromnem delu dohodka.
Koliko tržiško gospodarstvo dejansko plačuje prispevkov in davkov, je izvršni svet ugotovil po zaključnih računih za preteklo leto. Dobil je prav presenetljive podatke, ki — v šali rečeno — izključujejo kakršnekoli očitke na račun varčnih Gorenjcev.
Tržiško združeno delo je lani ustvarilo dobrih pet milijard dinarjev družbenega proizvoda, 4,6 milijarde dinarjev dohodka in 1,2 milijarde dinarjev sredstev za sklade.
Za prispevke in davke je devetnajst organizacij združenega dela — negospodarstvo ni všteto — lani plačalo več kot 1,4 milijarde dinarjev. Glede na visoko rast dohodka je kar polovica vsote iz tovarne obutve Peko. Za primerjavo: Peko je plačal 727,5 milijona dinarjev, Bombažna predilnica in tkalnica 229,4 milijona
dinarjev. .
Od 1,4 milijarde dinarjev je slo blizu 600 milijonov dinarjev za prispevke in davke v občini, prek 800 milijonov dinarjev za potrebe republike oziroma zveze.
Čeprav naštevanje ni preveč priljubljeno, je vendarle zanimivo pogledati, za kaj je lani tržiško gospo-
Prihodnji teden spomladanska setev
Po jesenskem setvenem načrtu so v tržiški občini s pšenico zase-jali 50 hektarov površin — Spomladanska setev se bo začela predvidoma prihodnji teden; jara žita, krompir, koruza in vrtnine na 116 hektarih, krmne rastline na 23 hektarih ter izboljšanje 637 hektarov travnikov in 1150 hektarov pašnikov — Ali bo setveni plan uresničen ali ne, je odvisno predvsem od preskrbe z mineralnimi gnojili, zaščitnimi sredstvi, gorivi in rezervnimi strojnimi deli
kmetovalci v celoti izpolnili, Kmetijska zadruga Križe kot nosilka kmetijske proizvodnje v občini pa je sklenila s kmeti tudi pogodbe o organizirani tržni proizvodnji in odkupu pšenice.
Med jesensko setvijo so imeli tržiški kmetje  težave  z mineralnimi
gnojili, saj je Agrotehnika Gruda kljub pravočasnemu naročilu gnojil z dobavami kasnila, medtem ko je bila oskrba z zaščitnimi sredstvi nekoliko boljša. Semenarske organizacije so pravočasno zagotovile dovolj semena priporočenih sort, kar bo nedvomno prispevalo k višjim hektarskim pridelkom. Kljub hudim energetskim težavam bistvenih zastojev pri preskrbi s pogonskim gorivom ni bilo. Oskrba z rezervnimi deli za kmetijske stroje se je na splošno v primerjavi z letom 1982 izboljšala, precejšen vpliv na boljšo pre-skrbljenost z rezervnimi deli pa ima tudi bližina meje.
Zaradi snežne odeje dejanskega stanja posevkov v tržiški občini še ne morejo ugotoviti. Vendar ocenjujejo, da bo s primernimi organizacijskimi in tehnološkimi ukrepi, pred-vsenus pravočasno oskrbo z mineralnimi gnojili in zaščitnimi sredstvi, s strokovnimi nasveti, pravočasnim nakupom kvalitetne koruze za zamenjavo za pšenico in s temeljito pripravo na žetev mogoče uresničiti načrtovan obseg pridelave in odkupa pšenice.
Po spomladanskem setvenem načrtu bo treba v Sloveniji zasejati oziroma posaditi skupaj skoraj dvesto tisoč hektarov zemlje. V tem planu ima tržiška občina skromen delež; z Jarimi žiti namerava posejati petnajst hektarov, s koruzo za zrnje tri in za silažo 35 hektarov, s krompirjem zasaditi 25 hektarov, z vrtninami pa 35 in z ribezom tri. Krmne rastline bodo Tržičani pridobivali na 23 hektarih, razen tega pa nameravajo izboljšati še 637 hektarov travnikov in 1150 hektarov pašnikov.
Semena za spomladansko setev so zagotovljena in večinoma tudi že dobavljena, prav tako je v zadrugi že nekaj zaščitnih sredstev za žita, manjkajo pa zaščitna sredstva za koruzo in druge poljščine. Agrotehnika Gruda še vedno kasni z dobavami gnojil, čeprav so že plačana, dobijo pa tudi druge vrste gnojil, kot so jih naročili. Pri preskrbi s pogonskim gorivom trenutno ni težav. Njihova poraba bo ob ugodnih vremenskih razmerah zaradi sanacije gozdov po vetru bistveno večja kot lani.
V tržiški občini se bo spomladanska setev začela predvidoma prihodnji teden. Ali bo uspešna ali ne, ali bo setveni plan uresničen ali ne, pa je, kot je v petek opozoril občinski izvršni svet, odvisno predvsem od preskrbe z mineralnimi gnojili, zaščitnimi sredstvi, rezervnimi deli za stroje in gorivom.       H. Jelovčan
darstvo prispevalo 1,4 milijarde dinarjev: za republiško izobraževalno skupnost zaokroženo 51,5 milijona dinarjev, za raziskovalno skupnost 18 milijonov, za stanovanjsko skupnost 31, za zdravstveno 128,2,za starostno zavarovanje kmetov 9 milijonov, za skupnost pokojninsko invalidskega zavarovanja 51,4 milijona, za zaposlovanje 3,8, davka iz dohodka je bilo 41,4 milijona dinarjev, prispevka za vodo in požarno skupnost 23,6, članarine 4 milijone, prispevka za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito 8,6, prispevka solidarnosti in za komunalno skupnost 132,4, za štipendiranje in usposabljanje zemljišč 58,5, za nerazvite 150 milijonov, za elektrogospodarstvo 11,9, za nafto in plin 10,1, za razvoj cest 19,3, za železnice 12 in za luški promet 5,1 milijona dinarjev. Prispevkov iz sklada skupne porabe je bilo 32,1 milijona dinarjev, davkov in prispevkov iz bruto osebnih dohodkov 470,5 milijona, za občinske in republiške rezerve 94,8 milijona, stanovanjskih sredstev pa je bilo 72,4 milijona dinarjev.
Koga priškrtniti, čemu se odpovedati? Interesne skupnosti so že zdaj »pod vodo«; elektriko, ceste, železnico bo treba še naprej razvijati, razlike med razvitimi in nerazvitimi bodo vedno obstajale, rezervna sredstva bodo ob napovedih znatnejših izgub še bolj potrebna . . .
Da je treba gospodarstvo čim bolj razbremeniti, so torej samo želje. Kaj drugega, ko pa se že te dni obetajo dodatne obremenitve po dveh zakonih zakonih? Dobro bi bilo pogledati vsaj to, kako racionalno se denar obrača in troši.
H. Jelovčan
V proizvodnji avtopnevmatike so lani z racionalizacijo dela.
produktivnostjo in prehodom na zahtevnejše izdelke prtiii
milijonov dinarjev.
Zamrznjene cene bodo stale 360 milijonov dinarje
Kranj — V Savi so plan proizvodnje lani presegli za 4,6 odstotka, ker je proizvodnja vse leto kolikor toliko normalno potekala in ker so proizvodnjo avtopnevmatike organizirali tudi v prostih sobotah. Tako so z velikimi napori poslovno leto uspešno zaključili.
Vrednost prodanih izdelkov je znašala 11,4 milijarde dinarjev in je bila kar za 60 odstotkov večja kot leta 1982. Tako visoko povečanje gre na račun spremembe tečaja dinarja pri izvozu za 26 odstotkov, na- račun večjih domačih cen za 19 odstotkov in 15 odstotkov na račun povečanega obsega proizvodnje in spremembe asortimana proizvodnje. Ker je proizvodnja v Savi zelo odvisna od uvoza, je sprememba tečaja dinarja hkrati povečevala cene surovin in materiala in s tem stroške. Ti so bili lani za skoraj 73 odstotkov večji kot predlani, medtem ko je bil učinek povečanja maloprodajnih cen mnogo manjši.
Da bi zmanjšali ta razkorak, so pripravili in, izvedli vrsto varčevalnih ukrepov.'Tako so, na primer, samo v proizvodnji avtopnevmatike prihranili 771 milijonov dinarjev, kar je 11,6 odstotka lastne cene, z inovacijami pa so prihranili 71 milijonov dinarjev. Seveda tolikšnih prihrankov ne morejo načrtovati v nedogled.
Z gospodarskim načrtom za letos so v Savi predvideli takoj v začetku leta povečanje prodajnih cen. Zadnje povečanje cen pnevmatike lani novembra za 30 odstotkov je namreč slonelo na vrednosti dolarja 102,99 dinarjev, medtem ko se je leto začelo z vrednostjo dolarja 125,67 dinarjev.
Zamrznitev cen je čez noč zaustavila usklajevanje cen gumenih izdelkov. Zvezna skupnost za cene je zato zahtevek gumarske industrije za 41,9«odstotno povečanje cen januarja posredovala v razrešitev zveznemu izvršnem svetu.
Ker ne gre prekrižanih rok čakati na odločitev, so v Savi posebej naredili gospodarski načrt za I. tromeseč-je v pogojih zamrznjenih cen. Izračunali so, da bodo imeli približno 360 milijonov dinarjev izgube. Do podobnih ugotovitev so prišle tudi druge gumarske delovne organizacije. Negativni poslovni rezultat pa jim iz meseca v mesec močno poslabšuje dinarsko likvidnost.
Pri ekonomskih odnosih s tujino so lani dosegli zadovoljive rezultate, saj so uspeli pridobiti vsa potrebna devizna sredstva, ne da bi še dodatno povečali devizne dolgove v vrednosti 17,8 milijona dolajrev, ki so nastali v letih 1980, 1981 in 1982. Razmeroma dobro in utečeno je poteka-
SERVISNO PODJETJE KRANJ
Komisija za delovna razmerja in delitev sredstev za OD oglaša prosta dela in naloge:
- 2 KV TESARJEV
- 1 KV TERACERJA
- 1 KV PEČARJA
Pogoji za sprejem na delo so:
Poizkusno delo bo trajalo 45 dni, združuje se za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajte kadrovski službi podjetja v  8  dneh  po  objavi oglasa. Vse kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh ___
lo tudi združevanje deviz s bfo; hovih proizvodov na domač« v izvozu pa so skozi različne — kooperacije, kompenzacije loobmejni promet uspeli — devize za obnavljanje izvoza.
Tako so lani z izvozom in vanjem zbrali 60,9, milijona in so s tem pokrili vse svoje Niso pa uspeli zmanjšati dolgov. Posledica so velike razlike, ki so konec lans znašale 569 milijonov c močno poslabšujejo dohc ložaj delovne organizacije
Zaradi sprememb deviznef* na pričakujejo, da bodo veliko večje težave pri pi deviz, kar pomeni, da bo normalen obseg proizvodnjT benem primeru pa, menijo sposobni vrniti starih dev gov. To bo še povečalo teč* ke in obremenitve dohodka
Z izvozom bodo zaslužili * jona dolarjev, z združevanj naj bi pridobili 40,1 milijo« jev, 1,7 milijona dolarjev p* dobili blagovnih kreditov S narjem bi pokrili vse svoje i po devizah in zagotov* proizvodnjo. Vrnili bi w&Aa na dolarjev dolgov. Načrt je vendar pa zaradi nejasnost ■ ničevanjem deviznega zakona vedo, če ga bodo lahko izm
Sicer se pogoji gospodi marske industrije že od le slabšujejo. V letih 1977-stroški proizvodnje povprek naraščali za 33,8 odstotka, domačem trgu pa so rasle u stotka letno. Pri izvozu so boljše cene in sicer so se let* v povprečju za 36,5 odstotki* nesorazmerjih je akumulacij*1 mačem trgu padala z 22 8 i leta 1977 na -3,1 odstotka vozu pa je naraščala z — > tkov leta 1977 na 1,2 odstotk*
_ L.
r-1—■——
Dober izvoz
Jesenice - V jeseniški Že* ni so do 20. marca letos nrv : za 75.400 ton in dosegli dra*" plan. Plavžarji so v tem časaf izvedli za 6.600 ton groci datno presegli plan, kar V* sebej pohvalno, saj je dela plavž. Jeklarji so v devetr marčevskih dneh vlili za & ton surovega jekla.
Skupaj so v Železarni p*4 za 19.000 ton gotovih izd* storitev. Še posebej spodbud ' so izvozni rezultati, saj je ti M niški delovni kolektiv reotv*^ izvozil za 2 milijona 500 tis* lafjev blaga. Od tega so ru vertibilno tržišče izvozih ■) raj  2 milijona dolarjev ~b skupni izvoz pa je bil večji oć niranega za 8 odstotkov
V prvih dveh mesecih kmfj ga leta pa so železarji izvozit milijona 700 tisoč dolarjev od tega največ na konvei, tržišče. Planski izvoz na koff^ bilno tržišče izpolnjujejo. z** ja pa izvoz na klirinško.
Železarna ima pri uvozu te:* zaradi novih predpisov nem poslovanju, saj mmajc volj osnovnih surovin, ferc« in ognjevzdržnega materiali to si deloma pomagajo s koaff zacijo, s tem, da zamenjajo nost izvoženega blaga za ne surovin in materiala. Takšne godbe pa se sklepajo za tn*«88 količine in zato v proizvodi t vedo zagotovo, če bodo sure* in material imeli ali ne.    p ,
Kar dve gledališki premieri na Koroškem
Celovec — V soboto, 17. marca, in • nedeljo, 18. marca, sta bili v Šent-Mffložu in na Radišah na Koroškem fcvič uprizorjeni kar dve slovenski ^amL Slovensko prosvetno društvo &toica iz Šentprimoža je pripravila ponovo dramo Kadar se utrga *J4sk, Slovensko prosvetno društvo Vrliše pa Kranjčevo dramo Pot do ^aćina. Obe drami je režiral znani ^mjiki kulturni delavec in velik Ij koroških Slovencev Silvo
To je bil čas gospodarske krize, ko se je tod prebujalo delavstvo. Delavsko gibanje v teh krajih je tedaj podžigala silna revščina; to je bil čas, ki je dopuščal sposobnim oderuhom in manipulantom velike dobičke in naglo bogatenje, medtem ko so nekateri pošteni kmetje in bajtarji tolkli .-^ojo revščino. ,
Kot poročajo koroški kritiki, sta obe drami dobro naštudirani, dobro režirani. Pohvalijo čistost jezika in izgovorjavo ter dinamično gibanje na odru, za kar gre zahvala nedvomno režiserju Silvu Ovsenku, ki vsakič hoče, da se igralci vedno kar najbolj potrudijo in pokažejo vse, kar znajo. D. Dolenc
Vsaka takšna kulturna prireditev *wiikega pomena za koroške Slo-
^nce. Slovenska beseda, izgovorje-j** na odru, dobi tu še poseben mik.
odstvom Silva Ovsenika je pra-7* slovenski besedi dan na vajah ve-poudarek: na slovenskem odru **0ra biti sleherna beseda izgovorje-^ pravilno slovensko. To je prva ^bteva režiserja, ki po koroških ^*lih odrih režira že vsa leta po voj-
^Obe igralski skupini sta drami štu-j£^livso zimo, Radišani so za svojo liVdo zločina imeli kar 40 vaj. Zdaj z dramama gostovali po vsej ^foški, prišli pa bodo tudi k nam. ^*vensko prosvetno društvo Danica je s svojim delom to soboto že vilo na Jezerskem. Radišani jbodo 13. aprila gostovali na Brez-
bi ne bilo napak, da bi delo v**kr se utrga oblak koroški ama-«^ki igralci uprizorili tudi v Poljan ^doUni, kjer se zgodba dogaja. Av-
&t. Jaka Žigon v delu prikazuje
Jtodke iz leta 1926, ko je divjalo po JJtfjiLoki in Poljanski dolini stra-neurje, ko je voda odnesla več ^ iag, mlinov, elektrarn in živine.
10 let Sveta knjige
Svet knjige ima danes že 164.000 članov. — Kranj je dobil svoj klubski center
Ljubljana - V četrtek, 22. marca, je bila v Cankarjevem domu v Ljubljani manjša slovesnost v počastitev 10-letnice obstoja Sveta knjige.
Časi za knjigo niso rožnati, je v govoru na slovesnosti poudaril Matjaž Kmecl, kajti ob tako zmanjšani kupni moči se bo človek morda najprej odpovedal knjigi ali čemu podobne-mu,česar ne potrebuje najbolj nujno. Denarja za nakup tudi knjižnice nimajo dovolj, založbe se bore s silnimi težavami. Zato je toliko lepše slišati za uspehe, ki jih s prodajo knjig žanje Svet knjige.
Morda smo bili na začetku skeptični. Bolj iz radovednosti, kako bo ta nov način prodaje knjig po katalogu in po pošti deloval, smo se vpisali v klub. A smo lahkp le ugotavljali, da nas vsak katalog bolj privlači, da je izbira knjig vsakokrat večja, bolj bogata. Posebni komercialni prijemi kot posebna darila za novega člana, nižja cena knjige za večletnega člana kluba, darilo za vsakogar, ki pridobi novega člana, predvsem pa občutno nižje cene knjig kot v knjigar-
Nagrade se vrste
^»ovna šola Simon Jenko v Kranju se lahko pohvali z ^JJveć nagradami za otro-likovna dela v Jugosla-— Nagrade z Japonske, Indije, z Madžarske, iz •Sarajeva
Kranj - Že na 12. Mednarodni razstavi otroške umetnosti v To-*UU aa Japonskem so otroci iz os-*»ovne s'oie Simon Jenko v Kranju dosegli velike uspehe, lanska, *j razstava, pa je bila zanje še Po') uspešna: Jugoslavija je dobi-^ več kot polovico vseh nagrad, ^koraj vse od teh je dobila osnova šola Simon Jenko iz Kranja: ~ton zlate medalje, sedem srebr-%bin štiri bronaste. I Zlate medalje so dobili Peter **ter, Maja Markuta, Uroš Potoki* in Simon Torkar, srebrne £*zna Popovič, Liljana Vuko-^C-Boštjan Marenčič, Matjaž Kopernik, Primož Pisk, Janez J**!* in Aleš Okršlar, bronaste pa 5°*^ Bečan, Marko Bunderla, r^0r Žbogar in Bojan Golob. Hkrati je bila v Tokiu še ena i^ava, KANAGAV7A. Kranjski krtarji so tu sodelovali s posredo-, anjem sarajevskega društva likovnih pedagogov, ki je iz vseh "^ajev Jugoslavije izbralo le 25 ^ Nagrajena sta bila dva jugo-jjj^anska otroka. Eden od njiju £ Damjana Bajželj iz osnovne •te Simon Jenko v Kranju. s Leta 1982 so bile v New Delhiju rojene nagrade SICC. Sloven-rjti otroci so dobili 18 nagrad, ki ^ j'h konec lanskega leta slove-v**0 Podelili v Cankarjevem do-Osnovna šola Simon Jenko je dobila največ: pet. Srebrno ialjo SICC je dobila Mojca Ja-""onasto pa Barbara Piber-§-Diplome so pa prejeli Mateja j^zvoda, Alenka Planine in Uroš ^■etovšek.
v Istočasno pa so prišle nagrade lJ* z Madžarske. V Zanki ob h^^em jezeru so bila razstavljeni* otroška slikarska dela. Jugo-„H*nja je tu sodelovala že trikrat, ^0Ovna šola Simon Jenko dva-^f*'- Obakrat so otroci iz te ^anjske šole dobili najvišjo na-V/*'0- Vojka Bešter je dobila gla-nagrado za Jugoslavijo, kar - najvišje priznanje, zlato meda-3* rta dobila Bojan Pire in Tanja bronasto pa Boštjan Tišler. * Pa to še ni vse. Nagrada je priji* tadi iz olimpijskega Sarajeva. I * razstavi Šport v otroškem li-j^vnem ustvarjanju je sodelovanj ?>{- držav z 22.000 deli. Med dru-^•»o bile podeljene tudi tri zla-medalje za kolekcije; razen šo-^ t Dunaja in ene z Reke jo je ^•*bila tudi osnovna šola Simon ^~tiko Kranj. (Bralcem se opravi-v^^o za napako, ki smo jo nabavili prj intervjuju s tovarišico Lr4ando Pibernik v petkovi številka; tam je pisalo, da so nje "čenči v Sarajevu dobili tudi
Damjana Bajželj iz Kranja, zdaj hodi v 8. razred osnovne šole Simon Jenko, je dobila z Japonske eno najvišjih nagrad, srebrno medaljo Kanagaive. Danes še ne ve, za katero svojih risb je nagrado dobila; tdvarišica Pibernikova je namreč na natečaj poslala več njenih del. Šele ko bo prišla z Japonske podrobna obrazložitev, bodo vedeli. Verjetno pa je to ena od risb, ki jo je naredila v 6. razredu. Nagrade je vesela, za risanje je dobila še večjo voljo. Toda ne tako velike, da bi se odločila za šolo za oblikovanje. Po končani osemletki bo šla na tehnično šolo v Iskro. Izredno lepo delo je tudi medalja, ki jo je dobila: na eni strani je ognjenik Fuji, okrog njegovega vrha plešeta angela miru, na drugi strani pa je japonski umetnik Katsuzo Entsuba, član japonske akademije umetnosti, upodobil galebe v letu, simbole Kanagawe, kraja tik pod ognjenikom Fuji. Damjana pravi, da nikoli ni risala za nagrade. Risala je rada, ker jih je pri tem znala tako čudovito spodbujati tovarišica Jolanda Pibernik, in srebrna medalja Kanagaive ji bo ostala vse življenje lep spomin. — Foto: D. Dolenc
tri zlate, tri srebrne in pet bronastih medalj, kar pa ne drži. Njihova je le zlata medalja za kolekci-jo.)
To so dosežki, s katerimi bi se kje drugje ponašali na ves glas. Pri nas pa čisto po gorenjsko molčimo. O.uspehih kranjskih šolarjev smo v naši redakciji izvedeli šele pred dnevi. Pravijo, da je bolje pozno, kot nikoli, zato smo vam o vsem tem zapisali danes. Iskrene čestitke vsem otrokom osnovne šole Simon Jenko iz Kranja, ki so dosegli tako zavidljive uspehe.* Posebej pu čestitamo njihovi mentorici Jolandi Pibernik, ki zastavlja vse svoje moči, da bi v učencih zbudila ljubezen do likovnega ustvarjanja.
Le tako napre
D. Dolenc
nah so naredili svoje. Priznati moramo, da so bili uspešni.
O uspehih Sveta Knjige bodo najbolj zgovorno pričale številke: 164.000 članov pomeni, da je v Svet knjige vpisanih enajst odstotkov vseh pismenih Slovencev, da ima vsaka tretja slovenska družina v Svetu knjige svojega člana. Izračunano je, da 93 odstotkov vseh članov prej ni redno kupovalo knjig. Svet knjige je s svojo ponudbo, s svojim katalogom prodrl v sleherno vas, do vsakega, ki mu knjiga nekaj pomeni. Izredno razveseljiv je tudi podatek, da je od celotnega števila članov, vključenih v Svet knjige, kar sedemnajst odstotkov šolarjev, dijakov in študentov, cela kulturna vojska, kot pravi tovariš Kmecl, ki že od tako bornih dohodkov nameni določen denar tudi za knjige.
Schiller je nekoč zapisal, da je knjigo prav tako težko prodati, kot narediti. Vendar moramo priznati, da pri Svetu knjige to ne velja. Do leta 1974, »v poskusnem obratovanju,« je Svet knjige pridobil že 4000 članov, leta 1975 jih je štel že 18.000, leta 1976 45.000 in danes ima Svet knjige 164.000 članov. 7000 članov je klubu zvestih že deset let, 2500 naročnikov imajo v zamejstvu in v drugih republikah. Vsako četrtletje odpošljejo v naše domove nad 170.000 izvodov knjig, vsakič ponudijo v katalogu okrog 300 raznih knjig, v enem letu pa predstavijo okrog 120 novosti.
V začetku založbe niso hotele dosti slišati zanje, danes pa ni slovenske založbe, ki ne bi sodelovale z nji- • mi. Svoje knjige dajo v prodajo Svetu knjige celo založbe iz zamejstva in iz drugih republik, ki izdajajo knjige v slovenščini.
Gorenjska je, kot kaže, v Svetu knjige še dokaj slabo zastopana. 19.200 naročnikov od skupnega števila 164.000 je zares malo. Vzok je nedvomno iskati v tem, da Gorenjska do sedaj še ni imela svojega klubskega centra. Prejšnji petek pa ga je dobila. Izredno lepo opremljen lokal bo odslej na voljo gorenjskim ljubiteljem knjig na Cankarjevi 12. v Kranju, kar bo nedvomno velika pridobitev za Kranj in vso Gorenjsko, za Svet knjige pa nova možnost širjenja slovenske.knjige. Znano je, da člani Sveta knjige celo tretjino knjig pokupijo v takih centrih. Zdaj jih imajo po vsej Sloveniji že deset. Drugače je, če lahko knjigo prelistaš, otiplješ, prebereš kakšen odlomek, kot pa če izbiraš le po fotografiji v katalogu, čeprav uspešne prodaje po katalogu ne moremo zanikati.
D. Dolenc
Propagandisti,
vsi,
ki se na kakršenkoli način ukvarjate s tržnim komuniciranjem!
Dobimo se v petek, 30. marca, ob 19. uri v kadilnici
Prešernovega gledališča v Kranju na občnem zboru.
S strokovno temo sodeluje Studio za marketing in propagando Delo
TEKSTILINDUS KRANJ
Obiščite naš prodajni center na v Kranju!
informativno v hotelu Crei-
Franc Novine v Sivcevi nisi
V Šivčevi hiši v Radovljici razstavlja akademski slikar Franc Novine z Godešiča pri Škofji Loki. Prvo samostojno razstavo je imel leta 1965 v Škofji Loki, razstava v Šivčevi hiši pa je 34. samostojna umetnikova predstavitev slovenski javnosti. Sodeloval je na številnih skupinskih razstavah po Sloveniji in Jugoslaviji, po Evropi, v Kairu in v New Yorku. Zadnji skupinski umetnikov nastop je vezan na razstavo Sodobne jugoslovanske umetnosti 1978—1983 ob olimpijskih igrah v Sarajevu. Prejel je več nagrad, letos nagrado Prešernovega sklada. Razstava v Šivčevi hiši bo odprta do 8. aprila.
Dvajset let slikarskega ustvarjanja je Francu Novincu, ki mu je vse do danes ostala najbolj privlačno področje njegovih likovnih prizadevanj krajina, prineslo nagrado Prešernovega sklada. Izbor nagrajenih del je tudi predmet naše razstave.
Lirične krajine s stiliziranim cvetjem, grmovjem in drevjem so bila dela, s katerimi se je Novine že ne začetku svoje slikarske poti zapisal domači zemlji. Slikarjeva zgodnja likovna govorica, ki nam jo posredujejo motivi s Sorskega polja, Novinčeve ožje domovine, mehki kosmi oblakov, jate ptic na zoranih njivah, polja(posuta s pridelki, rože v cvetličnih lončkih itd., je kasneje doživela vrsto sprememb in se na koncu znašla na robu abstraktnega. Pač zato, ker Frane Novine znotraj svojega stalnega motiva nenehno brusi in subjektivizira likovni in barvni izraz, vse bolj opušča v slikah konkretne nadrobnosti iz narave in želi le z barvo in svetlobo, ki ju vseskozi črpa iz »domače njive«, skrajno objektivno udejaniti njeno bistvo.
Za nekatere srednje in manjše formate zdajšnjih Novinčevih krajin je značilna dvojnost slikarskega reševanja: spodnji plan slike ima še dokaj realistične spoznavne sestavine, od katerih se z impresionistično natančnostjo odbija svetloba, zgornji plan pa pokrivajo slikarske lise, ki nimajo vedno porekla v krajini, temveč se zdijo odraz veselja do forma same. Novinčeve ajde so kot čipkaste preproge, slikane s tolikšno minucioznostjo kot bi jih tkal nezmotljivi stroj in hkrati žive kot bi trepetal zrak med posameznimi potezami.
Močne rdeče abstraktne kompozicije velikih akrilnih platen zadnjih dveh let komaj še spominjajo na resnično naravo. »Vsebina« slike postaja žarenje barv in odbleski svetlobe na kaligrafskih oblikah ki drsijo s platen. Dražljivost kompozicije stopnjuje postavljanje različnih toplih barvnih odtenkov drugega poleg drugega, ki v gledalčevih očeh povzročajo trepetanje. Spet drugod se jedro slike koncentrira v temnejših barvnih gmotah v centru slike, ali pa nam slikar naslika kompozicijo, ki po oblikah sicer spominja na gozdno poseko, vendar je v svojem barvnem izrazu izrazito ekspresivna. Svoje izhodišče v naravi slikar dokazuje s konkretnimi označbami slik kot so npr. zorana njiva, njiva poseka, krajina itd. Vendar ostaja krajina le spodbuda za lirične barvne sestave, ki nam posredujejo predvsem slikarjeva razpoloženja. Močna topla barvitost odslikuje umetnikovo emocionalno naravnanost, ki pa jo usmerja bolj ali manj stroga miselna kontrola.
Maruša Avguštin
Razstava v osnovni šoli na Trati pri Škofji Loki
Tihožitja z rožami
Ob razstavi je potrebno seveda predstaviti tudi avtorico razstavljenih šopkov oziroma tihožitij, s katerimi nas Draguša Kalan popelje iz surove resničnosti v kultiviran mir lepotnega doživljanja njenih tihožitij z rožami. Draguša Kalan je bila rojena leta 1912 v Škofji Loki na Spodnjem trgu,Življenjska pot jo je pot preko učiteljišča v.Ljubljani pripeljala do prvega službenega mesta v Prihovi pod Pohorjem pri Slovenskih Konjicah in nato po osvoboditvi v rodno Skofjo Loko, kjer je učitelje-vala na osnovni šoli vse do upokojitve leta 1972.
Ker je začela slikati šele pred približno tremi leti, nas seveda zanima, kateri je v človeku tisti vzgib, zaradi katerega se odloči za dejanje, ki ga popelje v svet likovne ustvarjalnosti. V sedemdesetih letih smo v Škofji Loki lahko opazili zanimiv družbeni pojav, ko se je iz še neznanih vzrokov vedno več ljudi začelo zanimati za likovne možnosti izražanja in oblikovanja. Do danes je to rastoče število ljubiteljskih ,slikarjev preraslo v pravo ljudsko gibanje. Morda se je ta val dotaknil tudi Kalanove, morda je v njej zazvenel rodovni spomin, kajti tudi njen pokojni oče Janez Potočnik je bil slikar in likovni pedagog. Toda vsa naša ugibanja mikavno pojasnjuje, kar avtorica sa-made spreprostotrditvijo.dani mogla več plesti in kvačkati, zato se je pač lotila' čeprav kot popoln samouk, slikanja. Slikati je začela zato, da bi lahko otrokom, vnukom in prijateljem poklonila nekaj svojega, nekaj kar je nastalo iz čistega veselja do ustvarjanja. Ker rože, ki jih vzgoji na vrtu, ovenejo, jih je pač naslikala in jih tako trajno ohranila na slikah.
V tihožitjih z rožami Draguše Kalanove sicer ne moremo odkriti kakih likovnih novitet, ker slika rože v oljni in tempera tehniki, na podlagi že znanih dosežkov. Predvsem velja opozoriti na tradicionalen način slikanja na temnem ozadju, iz katerega z lahkoto izvije rože v prvi plan tako, da ves šopek tudi plastično zaživi. Ob nekaterih tihožitjih se nam porodi celo oddaljen spomin na rože ljudskoumetnostnega izročila kmečkih skrinj. Zaradi črnega oziroma temnega ozadja prenekaterikrat de-
Škofjeloški slikarji
Jesenice — V razstavnem salonu Dolika je na ogled skupinska razstava ljubiteljske likovne ustvarjalnosti v škofjeloški občini. S svojimi deli se pred.stavljaju: Milojka Bozovičar, Rado Dagarin, Milan Dolenc, Jože Gostinčar, Zlata Ibraimovič, Jakov
na Jesenicah
Marija Kajzer, Stane Oblak, Andrej Perko, Vinko Podobnik, Vladimir Polajnar, Rafael Potrebuješ, Franc Rant, Jožica Rejc, Pavle Sedej, Edi Sever, Snežna Taler, Lojze Tarfila, Jordan Urh, Stane Zgaga in Stane Žerko. Razstava bo odprta do 4. apri-
luje celo barvitost rož kot tonsko uglašen zbor cvetov na celotni ploskvi slike. Vsa razstavljena dela so v bistvu miniature, mali šopki rož, ki odsevajo predano žensko ljubezen rožam in skrbno roko, ki jih ustvarja-
Andrej Pavlovec
Kljub varčnosti dober program
Radovljica — Občinski sindikalni svet je razposlal vsem osnovnim organizacijam Sindikata poročilo komisije za kulturo glede uresničevanja programa kulturne akcije za delovne kolektive v preteklem letu ter program letošnje akcije.
Kulturna akcija ima v radovljiški občini desetletno tradicijo, zato je kljub slabšim materialnim pogojem ne kaže krčiti, je menila komisija za kulturo, saj se ljudje vse bolj odzivajo na kulturne prireditve. Lanski izbor poklicnih, polpoklicnih in ljubiteljskih skupin ter izvajalcev je bil dober. Presenetljivo dober le/ultat je prinesla novost — skupinski obisk osrednjih slovenskih kulturnih hramov: Cankarjevega doma in ljubljanske Drame.
Letošnji program novosti ne prinaša, značilno pa je. da zajema vse kraje v občini, ki imajo ustrezen prostor, ter vse zvrsti kulturne dejavnosti. Načrtujejo 22 gledaliških predstav v izvedbi gledaliških hiš iz.Ljubljane, Kranja in Jesenic ter domačih ljubiteljskih skupin. Na sporedu bo še šest vokalno-glasbenih koncertov, dve folklorni prireditvi, šest likovnih in foto razstav in šest kino-predstav v okviru lani osnovanoga filmskega gledališča: Dvakrat bodo organizirali avtobusni obisk v Ljubljano, kjer si bodo ogledali dramsko in operno predstavo. Predvidevajo še nastop folklorne skupine iz ene od republik, od koder je največ delavcev.
Program vzajemno financirajo radovljiška kulturna skupnost, ki bo letos namenila 600 tisoč dinarjev, občinski sindikalni svet bo prispeval 150 tisoč dinarjev, del sredstev bodo zbrali s prispevki organizacij združenega dela. Dogovorili so se, da bodo letos prispevale po petnajst oziroma deset dinarjev na zaposlenega. Organizacija prireditev je zaupana Zvezi kulturnih organizacij Radovljica.
O LAS 6. STRAN
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
TOREK, 27. MARCA 1
Kaj vse najdejo med odpadki?
Od kanarčkov do krompirja
Najbrž bi bilo bolj prav, ko bi se stanovalci pred leti odločili za manjše kontejnerje kot za smetnjake, v katere se spravi malo odpadkov — Zelo umazano delo, a delavci vztrajajo že nekaj let
Jesenice — Odpadki vseh vrst nam dušijo mesta, vasi in naselja, med njimi gospodinjskih odpadkov niti ni malo. Po odloku smo dolžni nabaviti kontejnerje in smetnjake povsod tam, kjer je organiziran prevoz odpadkov. V jeseniški občini jih odvažajo dvakrat na teden iz vseh naselij, razen iz Srednjega vrha in Rado-vne.
Komunalno podjetje Kovinar z Jesenic, temeljna organizacija komunalnih služb zaposluje pri tem delu enajst delavcev, medtem ko ede'n odvaža le fekalije. Po enajstih krajevnih skupnostih odvažajo z dvema smetarskima avtomobiloma in s tremi za odvoz zabojev. Menda ni treba posebej poudarjati, kako zelo je vozni park iztrošen in da imajo stalne težave z nabavo rezervnih delov.
V komunalnih službah sprejemajo kajpak številne telefonske klice ali osebne pritožbe krajanov, če je smetnjak ali kontejner poln nekaj dni in ga ne odpeljejo. Krajani vemo, kako zelo postanemo nestrpni in živčni, če moramo dan za dnem hoditi mimo polnega smetnjaka; še bolj pa tedaj, ko opazimo, da odpadke ljudje odlagajo mimo ali poleg kontejnerja. Nekaterim je kaj malo mar, kam od vržejo vrečke z odpadki, kajti nenehno se pri tem zavedajo, da so plačniki smrt a rini* — komunala pa je pač zato, da se odpadki tudi redno odvažajo.
Seveda je v marsikaterem pritožbenem primeru treba pogledati problem z obeh plati in kdajpa-kdaj poslušati tudi komunalce, ki vedno niso vsega krivi.
Minulo sredo smo se vozili za tistimi kamioni, ki odvažajo odpadke iz mestnih ih primestnih krajevnih skupnosti.ter opazovali komunalne delavce pri delu. Niso nas opazili, zato je odveč skrb, da bi bili zaradi tega še posebej vneti in skrbni.
Delavci, ki se vozijo na smet-njakarskih avtomobilih, so vsaj v jeseniškem Kovinarju — prav zanimivo! — mladi, a zaposleni že pet in več let. Za razmeroma skromen zaslužek, za okoli 15.000 ali 16.000 dinarjev mesečno, ostajajo zvesti delu, ki je skrajno
umazano, saj delajo v zelo slabih higienskih razmerah. Vsako leto se morajo obvezno cepiti in prihajati na zdravniške preglede, kajti možnosti zastrupitve ali okužbe so tu velike. Požirajo prah in vso umazanijo, ki sili iz »kant«, brez zaščitnih mask na ustih so, »vlačijo« smetnjake izpred dvoriščnih vrat, polne pepela, konzerv, pločevink, steklenic in nasploh vsega, kar zberemo v gospodinjstvu.
Ko se pogovarjamo, odkrito povedo, da se med odpadki zbere prav vse, česar se človek lahko ta hip domisli. Tu so spomladi kamenje, obrezani ostanki drevja, tu je krompir, ki poganja kalčke, pepel, ki tli ... S pepelom so nasploh težave, kajti zaradi kurjenja na trda goriva ga je v gospodinjstvih vedno več in kam z njim? V smetnjake, kjer pa se prej ali slej vžge. Tedaj ga poli jejo z vodo, zmes se strdi, in spraviti to umazanijo iz, kante predstav Ij spet dodatni trud. V odpadkih je bilo lansko jesen na tone krompirja, ki je kmetom Rnil, vse skupaj pa so morali ročno dvigovati, saj imajo še razmeroma malo kontejnerjev.
Vsekakor bi po krajevnih skupnostih tedaj, ko so sprejemali odlok o obvezni nabavi smetnjakov, danes stanejo okoli 3.000 dinarjev, lahko intenzivneje raz-
Redki so lepi, originalni spominki z Gorenjske, pa imamo toliko možnosti! Le izkoristiti jih je treba. Marsikateri dinar ali deviza bi ostala pri nas, če bi ponudili spominke, po katerih bi tujec rad posegel. Gorenjska turistična zveza išče ljudi, ki bi bili pripravljeni zanje izdelovati spominke. Če imate idejo, se javite! — Foto: D. Dolenc
Mojstri, na plan
Kranj — Vsako turistično sezono znova ugotavljamo, kako skromno ponudbo spominkov imamo, pa naj bo to v prodajalnah turističnih društev ali v trgovinah s spominki. Pravzaprav nimamo spominkov, ki bi dostojno predstavljali Gorenjsko, ki bi bili turistom, ki jih odnesejo domov, še dolgo lep in prijeten spomin. Najbolj cenjeni spominki pa so tisti, ki imajo tudi neko uporabno vrednost.
Gorenjska turistična zveza v Kranju, ki kar v precejšnji meri zalaga turistična društva s spominki, je našla nekaj izdelovalcev spominkov. Tako lahko v prodajalnah gorenjskih turističnih društev dobite pravi gorenjski kozolec v miniaturi, leseno stranišče s srčkom na vratih — na oba lahko obešate ključke malo leseno cizo, v njej pa z živo rdečim blagom prekrito penasto gumo, v kateri bo prostor za veliko ši-vank in bucik, molzno vedro-za zobotrebce, čebelnjak, ki v svojih panjih skriva vžigalične škatlice in podobno. Prave spominke turisti dobesedno razgrabijo. Prodali bi jih, kolikor bi jih imelh a jih je vedno premalo. Kot bi zatajili vsi, ki jim gre izdelovanje miniatur od rok! Razen tega pa je v njih denar, celo devize!
Gorenjska turistična zveza se je odločila, da preko našega časopisa pozove vse, ki doma rezbarite, kaj rezljate, po malem mizarite, kujete, rišete, barvate, vezete, pletete, gnetete glino in podobno, da se oglasite pri njih, na Koroški 27 v Kranju (v stari Bežkovi vili), pokažete svoje izdelke in če boste navdušili, se lahko dogovorite za posel. Da se razumemo: pravi originalni gorenjski spominki morajo biti, ki bodo našo deželico dostojno predstavljali kjerkoli v cvatu, t« korajzo!
D. Dolenc
mišljali o tem, da bi za več stanovanjskih zasebnih hiš ali blokov nabavili manjše ali večje kontejnerje. Stanovalci so kupovali največ smetnjake, ki pa očitno postajajo premajhni za toliko odpadkov, ki jih »producira« povprečno gospodinjstvo. In če že imamo odpadke vseh vrst, od poginulih kanarčkov in mačk do posteljnine in žimnic, se nam vsekakor splača kupovati kontejnerje za več gospodinjstev hkrati, saj imajo kontejnerji tudi daljšo življenjsko dobo. Zanimivo je, da so danes smetnjaki pred stanovanjskimi bloki že hudo dotrajani, kupiti nove pa je za slehernega kar precejšen strošek.
Delavci, ki so zaposleni pri odvozu, zaslužijo premalo za svoje zelo umazano delo, da niti ne govorimo o sitnih stanovalcih, ki se pridušajo za sleherno stvar, tudi zato, če smetnjak, težak kot vrag, z nekoliko ropota zvlečejo s krajanovega dvorišča. Godrnjamo za sleherno stvar, najraje pa nad smetarji, kar je kultura posebne, a povsem naše sorte. Če nam bo v banki gospodična za okencem puhala cigaretni dim v obraz in se zmotila za kar veliko vsoto, bomo prizanesljivo požrli slino, če nas pa terjajo za smeta-rino komunalci, smo brž gromovite in užaljene jeze.
D. Sedej
Kaj pravijo delavci?
Adem Perviz je že osem let v Kovinarju: »Delo je skrajno umazano, najhujši je prah, ki sili iz smetnjakov. Spomladi se le-ti najtežji, saj je v njih ogromno zemlje, kamenja in živih mej...«
Senad Samardžič, dve leti v Kovinarju: »Največ odpadkov je po mestnih okoliših, nekoliko manj na podeželju. Delo pa je slabo plačano ...,«
Mirsad Samardžič, voznik avtomobila za odvoz odpadkov: »Smetarski avto vozim že šest let, najhujši problemi pa so zato, ker pozimi komunala pluži parkirišča, da bi lahko nemoteno odvažali smeti. A redno se dogaja, da so tam avtomobili in tako je težko do kontejnerjev in smetnjakov ...«
POPOTNI UTRINKI
IZ KRAJEV NA PODROČJU ŠKOFJELOŠKE OBČINE
(65. zapis)
BOTANIK IVAN TUŠEK
Se eno ime je, ki ga pa sicer vsevedni Krajevni leksikon Slovenije, najbrž nehote, prezre: to je profesor Ivan Tušek, učeni naravoslovec — botanik, rojen leta 1835 v Selcih, umrl leta 1877 v Ljubljani, star komaj 42 let. V mladosti se je Tušek posvečal tudi leposlovju in potopisju. Pozneje pa je pisal iz svoje stroke, kot Erjavec. Bil je tudi izvrsten prevajalec tujih naravoslovnih knjig. Zanimiv podatek: bil je eden od onih slovitih mož, ki so pričeli s pisanjem v rokopisni almanah Vaje (leta 1854). Tušku so bili tovariši še Simon Jenko, Fran Erjavec, Valentin Mandeljc in Valentin Zarnik. V življenju pa so šli vsak svojo pot.
Ivan Tušek je bil, kot ga kaže tudi slika, izredno lepe in blage zunanjosti, nenavadno priljubljen v šoli (poučeval je na gimnazijah v Zagrebu in v Ljubljani) in v družbi. Kako poetično je znal pisati tudi o znanstvenem strokovnem področju, nam priča knjiga Štirje letni časi, sicer prevod iz nemščine, a čudovito prelite v naš jezik. Še to: za profesorja Tuška so rekli (v onih romantičnih časih), da je po vnanjosti popoln ruski aristokrat, docela podoben ruskemu carju Aleksandru. Takrat so bili Slovenci pač vneti rusofili.
SELCA IN NOB
Ko tako hodim iz kraja v kraj, se nenehno ustavljam ob zanimivih kmečkih znamenjih, pri starinskih cerkvicah, berem napise na ploščah rojstnih hiš naših velmož, občudujem lepoto pokrajine in ubrano združbo gozdov, senožeti, polj in voda. se moram skoraj v vseh vaseh in zaselkih zresniti in postati za hip tudi pri pomnikih naše ponosne polpretekle dobe, pri pomnikih NOB.
Tudi Selca se vključujejo v ogrlico vidnih spominov na osvobodilne boje. Že ob glavni dolinski cesti pri Selcih uzremo spomenik prvima talcema iz Selške doline: Janezu Luznarju in sinu Štefanu, ki sta bila ustreljena 1. septembra 1941 — torej že v prvem polletju sovražne okupacije.
Na pokopališču sta urejena dva partizanska grobova: v enem sta pokopana dva neznana borca, ki sta padla v bližini Selc; v drugem pa počiva kar
Črtomir Zori
Izleti za upokojence
Škofja Loka — Ena od dejavnosti Društva upokojencev iz Škofje Loke je tudi izletništvo. Tudi za letos so škofjeloški upokojenci pripravili več zanimivih izletov. Dvakrat jih bo pot vodila v zamejstvo: do Gorice in Doberdoba ter v Ziljsko dolino, sicer pa načrtujejo še obiske Petrove gore, Kotelj na Koroškem, jame Pekel in Lisce, Gornje Radgone ter Kočevja in Bele Krajine. Prvi od sedmih izletov bo v sredini aprila, zadnji pa oktobra. Z zadnjo nedeljo v juliju pa upokojenci pripravljajo rekreacijski pohod na Križno goro. J. G.
Planinci ob 10-letnici
Gorenja vas — Čeprav je Planinsko društvo Gorenja vas najmanjše v škofjeloški občini, saj šteje le okrog 200 članov, pa je vseeno treba reči, da je izredno aktivno. O zavzetem delu zgovorno priča tudi nedavna udeležba na občnem zboru, ki se ga je udeležila več kot polovica vpisanih članov. Na zboru so se pogovorili tudi o letošnjih akcijah, ki jih ne bo malo. Že maja jih čakata kar dve: najprej bodo skupno s planinskima društvoma iz Sovodnja in Zirov pripravili že tradicionalni pohod na Blegoš ob dnevu zmage, nato pa jih čaka še slovesno praznovanje 10-le-tnice obstoja društva ter razvitje prapora. V počastitev jubileja bodo pripravili tudi več drugih manifestacij. V začetku oktobra bodo na Jelen-cih pod Blegošem (nad Leskovico) odprli planinsko zavetišče, ki ga že nekaj časa urejajo in kjer jih tudi le tos čaka še precej dela. J. G.
Prijetno srečanje
Jesenice — V Domu dr. Franceta Berglja na Jesenicah so pripravili prijetno srečanje z najstarejšimi oskrbovankami. Osem jih je, med njimi je najstarejša 95-letna Angela Udir. Frančiška Anderle, Jerca Ozbič, Polona Pukšič in Marija Kralj praznujejo letos 92. obletnico rojstva, Marjana Košir 91- letnico, 90 let pa bosta stari Jerca Trtnik in Terezija Cuznar. Poklonili so jim šopke in jih pogostili. Vesele in razigrane so za konec celo zapele. Uprava Doma zasluži za to srečanje vse prizna-
nje! J. R
Portal hiše kiparskega roduZšf*
Sovodnju
vsa družina Ruparjevih iz Lase. bila umorjena 6. junija 1944
Tudi domači gasilci so počasti -tovariše, padle za svobodo. Na selškega gasilskega dom. lepa plošča z imeni in drup
Pri Topoljah, manjšem -Selcami, je omahnil v smrt Loškega odreda Oton Vr Ostrovrhar, hraber borec in pesnik. Na prevalu med Goverovno stoji spomenik ku, ki se je na tem mestu s,— Smrtno ranjenega so obkolili ki — izbral si je konec z lasi To je bilo 5. aprila 1945 — Uk» jo svobode! Oton Vrhunec je » vec - ključavničar, domačin k Zaslovel je v partizanskih skim prebojem nemškega obroča na Zirovskem vrhu v Na številnih mitingih je ger borcem in vaščanom. ter jim citiral še svoje pesmi!
Zbirko njegovih Pesmi . cem je natisnila partizanska Martinjem   vrhu.   Kot na-ljudskega pesnika — epika, to * ka-pripovednika, je Blaža i ja priznala tudi zgodovina stva. Umrl je mlad. bilo mu v trideset let.
23. januarja 1944  se je v Nemci spopadla Prešernova 10. marca 1945 pa sta t Vojkova brigada napadli'be" ćno postojanko pri Sv. Križu od Selc in jo uničili.
PISMA BRALCE,
ZAKAJ V KRANJ po QV
Blejske cvetličarne so tah in ob nedeljah zaprre prosft dnevi, naj bi počdffl sTnrt ali druge svečanosti re običajno naročamo ctrq*-' želi naročiti venec ah večn? mora ponj v Kranj. Se prati' v Kranju splača cverte nedvomno bolj kot pa ji vazah znotraj ,delaprosrJ klenjenih cvetličarn? kake zgodilo na Bledu, v dnei 18. marca, ko je bilo za treba po venec v Kranj.
Menim, da je štabiIizac:? šele na pohodu. Kajti. ko JV vil svoje, bo marsikatera rt** ■u; rlHlu prodala cvetje noči, če ga bo imela kam.»' neje, kot ga dobite zdaj.
Alojzij Vovfc.
BOROVA
9170Fert8 postaass-tpn posoi**
IZ NAŠE POSEBNE PONUDBE: PPR kabel 3 x 2.5 po 6 Asch 3 x 1,5 po 4 Asch 2 x 1,5 po 3 Asch ČIN od 165 Asch oalfe BAKRENA PLOČEVINA po 49 Asch
RAČUNALNIKI SINCLAIR SPECTRUM 48 K
po 4.500 Asch POSLUJEMO V SLOVENŠČINI' Informacije po tel..
9943-4227-3880
Kakšne betone potrebujemo pri gradnji?
V statičnem delu glavnega gradbenega projekta so navedene tudi marke betona in sicer za vsako konstrukcijo posebej: od temeljev, preklad do plošč — Čeprav danes v gradbenih organizacijah pziroma betonarnah dobimo različne vrste betonov, smo včasih prisiljeni, da ga pripravimo sami, včasih pa se nam to tudi bolj izplača — Kaj pomeni marka betona (MB) in kako ga naredimo?
»Vaša priloga enkrat na mesec v Glasu za graditelje pod naslovom Gradimo mi je zelo všeč. Zadnja informacija o peskih oziroma agregatih in betonih je bila prav gotovo zanimi-ya in koristna. Zdi pa se mi, da ste pri informaciji o betonih, kje in po kakšni ceni jih je moč dobiti, pozabili na to» da se graditelj ničkolikokrat znaj-* v položaju, ko ne potrebuje večjih količin betona. V takšnih primerih se Jju bolj izpača, da ga pripravi sam. Morda bi kaj več povedali v eni pri-?10dnjih informacij o markah betona P kako jih dobimo«. Tako nekako mi ^pred nedavnim razlagal znanec, ko P spraševal po cementu, ki ga zadnje časa ie primanjkuje.
Gradbena sezona se tako rekoč že začenja. Tisto, kar smo pred meseca dni v prilogi za graditelje pisali o Voskih oziroma agregatih in betonih ^r s tem v zvezi o cementu, se že ure^ničuje. Konec februarja je bilo 5^ Primer cementa in apna še dovolj, j pa teh dveh gradbenih materia-že primanjkuje. Trboveljska in >vska cementarna sta namreč v r >ntu. Zato s tem v zvezi še vedno *ja nasvet, da boste ustrezne beto-} dobili v gradbenih delovnih orga-^nzacijah na Gorenjskem, ki ima svote betonarne.
. Res pa je, da se včasih veliko bolj gPlača, če beton pripravimo sami. Osebno v primerih, ko po sorazmer-nizki ceni lahko dobimo pesek, ali ?* smo ga dobili tako rekoč brezpla-Pri izkopu gradbene jame, z do-jj1* Pripravljenim betonom veliko pričnimo. Druga težava pa je, da se **aai v gradbeni delovni organizaciji jj* izplača vzeti manj betona kot drži ^ .hruška', to pa je 4,5 kubičnega jietra betona. V vsakem primeru zato Kračun pokaže, da se nam še najbolj Izplača kupiti že pripravljen beton v J^ški, kadar betoniramo ploščo. Za zadnje veliko hišo pri betoniranju ^ plošče potrebujemo okrog 18 kutin metrov betona marke 300.
Vgrajujemo ga lahko s črpalko ali brez nje. Če betoniramo ročno, potem si moramo v takšnem primeru delo dobro organizirati in predvsem poskrbeti, da bomo imeli dovolj delovne sile. Beton namreč začne vezati 15 minut po pripravi, vezava pa se konča po 45 minutah. Časa za ugraditev oziroma betoniranje imamo torej približno pol ure.
Sicer pa poglejmo najprej, kakšne betone potrebujemo pri gradnji hiše? V statičnem delu glavnega gradbenega projekta so navedene vse marke betona in sicer za vsako konstrukcijo posebej: od temeljev, preklad do plošč. Osnovni beton je označen.z MB (marka betona) 100. S tem betonom se gradnja praktično začne. To je tako imenovani podložni beton, s katerim naredimo temelje, kjer je dobra nosilnost tal. Primeren pa je tudi.reci-mo,za izdelavo kanalizacije v kleti.
Sledi MB (marka betona) 150. Tega potrebujemo za izdelavo pasovnih temeljev oziroma kletnih sten. Lahko ga vgradimo tudi tam, kjer je predpisana marka betona 100. To nekateri pogosto delajo, čeprav brez potrebe.
MB (marka betona) 200 do 250 pa je potrebna pri manjših razponih oziroma pri betoniranju betonskih plošč, preklad in nosilcev (v vodoravni ali navpični izvedbi).
MB (marka betona) 300 pa je tudi tako imenovani črni beton, ki se vgrajuje predvsem s črpalkami. Z njim betoniramo plošče, armirane betonske nosilce in druge konstrukcije.
In kaj je pravzaprav marka betona in kako jo dobimo?
Beton dobimo iz cementa, peska (agregata) in vode. Ustrezno (predpisano) razmerje med cementom, peskom in vodo pa pomeni marko betona oziroma skrajšano MB. Osnovno pravilo pri tem je, da marko betona povečujemo z dodajanjem cementa in zmanjševanjem peska ter sorazmernim dodajanjem vode.
Poglejmo si nekatere primere. Za en kubični meter izdelane betonske konstrukcije oziroma betonske mešanice potrebujemo cement, pesek in vodo v naslednjem sorazmerju:
Beton MB 100: 230 kilogramov cementa. 1,28 kubičnega metra peska in 0,11 kubičnega metra vode
Beton MB 150: 270 kilogramov cementa, 1,24 kubičnega metra peska in 0,12 kubičnega metra vode
Beton MB 200: 310 kilogramov cementa, 1,20 kubičnega metra peska in 0,13 kubičnega metra vode
390 kilogramov cementa, 1,18 kubičnega metra peska in 0,15 kubičnega metra vode
440 kilogramov cementa, 1,15 kubičnega metra peska in 0.16 kubičnega metra vode
In še primer za peščene frakcije. Za en kubični meter izdelane betonske konstrukcije oziroma betonske mešanice potrebujemo cement, ustrezno peščeno frakcijo in vodo v naslednjem sorazmerju:
Beton MB 300: Beton MB 400:
Beton MB 100
Beton MB 150
Beton MB 150
Beton MB 200
Beton MB 300
nearmirani: 230 kilogramov cementa, 0,503 kubičnega metra agregata do 0,4 milimetra (35%), 0,215 kubičnega metra agregata od 4 do 8 milimetrov (15 %), 0,140 kubičnega metra agregata od 8 do 15 milimetrov (10 %), 0,579 kubičnega metra agregata od 15 do 30 milimetrov (40%) in 0,062 kubičnega metra vode.
nearmirani: 270 kilogramov cementa, 0,490 kubičnega metra agregata do 4 milimetre (35 %), 0,209 kubičnega metra agregata od 4 do 8 milimetrov (15 %), 0,136 kubičnega metra agregata od 8 do 15 milimetrov (10%), 0,563- kubičnega metra agregata od 15 do 30 milimetrov (40 %) in 0,073 kubičnega metra vode. armirani: 270 kilogramov cementa, 0,474 kubičnega metra agregata do 4 milimetre (35 %), 0,202 kubičnega metra agregata od 4 do 8 milimetrov (15 %), 0,132 kubičnega metra agregata od 8 do 15 milimetrov (10%), 0,544 kubičnega metra agregata od 15 do 30 milimetrov (40 %) in 0,093 kubičnega metra vode. armirani: 310 kilogramov cementa, 0,469 kubičnega metra agregata do 4 milimetre (35 %), 0,200 kubičnega metra agregata od 4 do 8 milimetrov (15 %), 0,129 kubičnega metra agregata od 8 do 15 milimetrov (10%), 0,536 kubičnega metra agregata od 15 do 30 milimetrov (40 %) in 0,099 kubičnega metra vode. armirani: 390 kilogramov cementa, 0,451 kubičnega metra agregata do 4 milimetre (35 %), 0,192 kubičnega metra agregata od 4 do 8 milimetrov (15 %), 0,125 kubičnega metra agregata od 8 do 15 milimetrov (10%), 0,516 kubičnega metra agregata od 15 do 30 milimetrov (40 %) in 0,116 kubičnega metra vode
Kar zadeva pripravo in vgrajevanje betona,velja, da se betonske mešanice praviloma mešajo strojno. Izjemoma (če. potrebujemo le manjše količine betona ali če strojno mešanje iz drugih razlogov ni mogoče — nenazadnje so tako delali včasih, ko strojnega mešanja še sploh ni bilo) je dovoljeno tudi ročno mešanje.
Vgrajevanje betona pa je mogoče ročno ali strojno. Praviloma se morajo večje količine betona vgrajevati strojno (pri ročnem pa je treba precej delovnih rok). Strojno pa se vgrajuje tudi beton vseh
zahtevnejših armiranobetonskih konstrukcij.
In še tri osnovna določila, ko se lotimo betoniranja: opaž in armatura morata biti v celoti pripravljena. Kvaliteta betona mora ustrezati zahtevam opisa del in predpisom glede čistoče peska (agregata), debeline (granulacije), količine cementa in vode. Opaž mora biti popolnoma zalit z betonom, beton pa mora biti gost in brez gnezd. Armatura se ne sme premakniti ali premikati in mora biti obdana od vseh strani z zaščitnim slojem betona. A. Žalar
Iščemo izvajalca
Na območju Rodin v občini Jesenice se bo letos začela zadružna gradnja zasebnih stanovanjskih hiš. Zemljišče je že komunalno urejeno, parcele so odmerjene in gradbena dovoljenja že izdana. Na tem območju bo zgrajenih 54 zasebnih stanovanjskih hiš 13 različnih tipov.
Zadružniki, člani stanovanjske zadruge Železar Jesenice, so se obrnili na naše uredništvo z vprašanjem, kdo bi bil pripravljen prevzeti izvedbo več stanovanjskih hiš oziroma objektov od temeljev do tretje gradbene faze. Začetek gradnje je mesec maj. Glede   preskrbe   s potrebnim
gradbenim materialom bi se dogovorili.
Iščemo torej izvajalca, ki bi prevzel gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš na območju Rodine. Ponudbe pošljite na Uredništvo ČP Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1 s pripisom Gradnja Rodine.
Še naprej vas vabimo k sodelovanju. Veseli bomo. če nam boste sporočili vaše mnenje, predlog, nasvet ali vprašanje, na katerega bomo skušali odgovoriti. Pišite nam na Uredništvo Glasa s pripisom Gradimo.
rrr
hidravlično vezivo za pripravo malt za zidanje in omete.
Nabavite ga lahko v vseh večjih trgovinah z gradbenim materialom in naši trgovini na drobno v Anhovem, telefon (065) 51 -<Š30, 52-030
SALONIT ANHOVO
TOZD BLAGOVNI PROMET Kidričeva 20
65001 Nova Gorica, p p. 68 T^fnn: <065) 24-41 1
Obiskali smo Merkurjevo poslovalnico GRADBINKA na Primskovem pri Kranju
Mlada, vendar med največjimi v Merkurju
Merkurjeva poslovalnica GRADBINKA je danes dobro poznana zasebnim kupcem, obrtnikom in industriji. Ustanovljena je bila zato, da bi graditelj dobil v njej vse, kar potrebuje od začetka do konca gradnje — Ze prihodnji mesec novost: razstava in prodaja kolektorjev za sončno ogrevanje
Kranj — Merkurjeva poslovalnica Gradbinka na Primskovem pri Kranju je med najmlajšimi v temeljni organizaciji združenega dela Prodaja na drobno. Odprli so jo namreč 1982. leta. V njej je danes 25 redno zaposlenih, odprta pa je vsak dan od 8. do 19. in ob sobotah od 8. do 12. ure. Že ob otvoritvi je bilo zamišljeno, da bo ta poslovalnica preskrbovala kupce z gradbenim materialom na širšem območju Gorenjske. Takšna zamisel je bila kmalu tudi potrjena, saj poleg gorenjskih danes precej redno zahajajo vanjo tudi kupci iz kamniškega območja.
»Prodajalno smo odprli z namenom, da bi kupec oziroma graditelj tu dobil vse, kar potrebuje od začetka do konca gradnje,« razlaga poslovodja Janez Globočnik. »Ta zamisel nam še ni v celoti uspela, ker nam primanjkuje predvsem pokritega prostora. Lahko pa rečem, da smo v dobršni meri zamisel opravičili. Čeprav je naša poslovalnica ena najmlajših v družini Mer-kurjevih prodajaln, smo po prometu med največjimi. Lanski promet je namreč znašal okrog 510 milijonov dinarjev. Še posebno dobro organiziran je naš oddelek izdelkov črne metalur-
gije, s katerimi oskrbujemo tako zasebne kupce, obrtnike in industrijo.«
Poslovalnica ima štiri oddelke. V vodnoinštalacijskem oddelku imajo trenutno zelo pestro izbiro sanitarne keramike ter obložnih in talnih ploščic. Raznovrstna je tudi izbira mešalnih baterij in vseh vrst fitingov. Več težav pa imajo z nabavo materialov za centralno kurjavo, kot so radiatorji in kotli.
»Rad bi opozoril na novost, ki jo bomo že prihodnji mesec uvedli v tem oddelku. Takoj po spomladanskem
_ izoLcoje
KRKA v-r
-u-ir^nnrr^r^i
1
KRKA, tovarna zdravil, n. sol. o., Novo mesto
lil
sejmu bomo namreč razstavili in začeli tudi prodajati kolektorje za sončno ogrevanje. Zanimanje zanje je bilo že doslej precejšnje, vendar je proizvajalec, IMP tozd Promont iz Ljubljane, ta proizvodni program v glavnem usmerjal na Primorsko. Zdaj nam je uspelo, da bo redno zastopan pri nas tudi za Gorenjsko. Interesentom in kupcem bomo postregli z literaturo, razlago in vsemi potrebnimi podatki.«
Elektrooddelek v Gradbinki postopoma razvijajo. Nedvomno bi se ta oddelek že doslej bolj uveljavil, če ne bi imeli izredno velikih težav z nabavo potrebnih materialov oziroma izdelkov. Najbolj kritični materiali so namreč kabli, ure in števci. Imajo pa dokaj dobro izbiro elektromotorjev. Si-. cer pa je ta oddelek zasnovan tako, da kupci v njem dobijo predvsem material za tako imenovane grobe instalacije, ne pa detajlov kot so svetlobna telesa oziroma gospodinjski električni aparati.
Najmočnejši oddelek v Gradbinki predstavljajo izdelki črne metalurgije. »Ta oddelek je zelo močan in med največjimi na Gorenjskem, saj oskrbujemo v njem zasebne kupce, obrtnike in industrijo. Kljub težavam, ki jih danes imajo železarne, lahko rečem, da smo sorazmerno dobro založeni.
Trenutno imamo zelo pestro izbiro ploščatih in kotnih želez, nosilcev, okroglih in kvadratnih cevi, okroglih jekel. Kar zadeva izdelke barvaste metalurgije, je trenutno na zalogi raznovrstna izbira aluminijaste pločevine, ki je nekaj mesecev ni bilo moč dobiti, in raznovrstna je izbira medeninastih palic. Skratka, ta oddelek se nenehno spopada s težavami zaradi tako imenovanih kritičnih materialov, vendar se trudimo, da čimprej zadovoljimo čim-širši krog kupcev, saj so izdelki črne in barvaste metalurgije Merkurjeva značilnost in tradicija,« ugotavlja Janez Globočnik.
Franc Fende, pomočnik poslovodje in vodja izmene v gradbenem oddelku, zadolžen pa je tudi za nabavo in prodajo, pravi: »Trudimo se, da smo čimbolj konkurenčni. Če le uspemo, kupujemo blago pri najcenejšem proizvajalcu. Trenutno imamo na zalogi jeseniško železo, mreže pa nabavljamo tudi drugje, ker so jeseniške dražje. Sicer pa prodajamo ves gradbeni material razen stavbnega pohištva, za katerega žal nimamo prostora«
Obljubimo, da mu bomo matera skrbeli in ga po želji tudi pri gradbišče. To sicer terja od tevno in vsestransko dobro oi cijo, vendar nam dokaj dobro us Nekaj več težav imamo v letnih ■ ma gradbenih mesecih, ko setui cer zaradi povečanega obiska poslovalnici težko vsestranske -čamo strankam. Zato bi vse-pripravljajo na gradnjo ali že svetoval, da se oglasijo pn med tako imenovano mrtvo
Trenutno imajo na zalogi vse vrste opeke (zidak, modelarni blok. fasadna opeka, samotna opeka). Raznovrstna je izbira terasnih ploščic oziroma betonskih tlakovbev za ureditev dvorišč. Opazno pa je že pomanjkanje cementa in apna. Opozoriti velja, da so v gradbenem oddelku še posebno dobro založeni z različnimi orodji za gradnjo. To so lopate, krampi, samo-kolnice. mešalci, kladiva, žičniki itd . . .
»V našem oddelku je uveljavljena praksa, da kupec oziroma graditelj, še preden se loti gradnje, prinese spisek vsega materiala, ki ga bo med gradnjo potreboval  od  temelja  do strehe.
MERKUR kranj
Andrej Rutar iz Kuratove 54 e <1
nja ima obrt za centralne kuriaJl vodovod. V Gradbinki je r*£fi£i »Ves material v glavnem nahmtiar Merkurjevih trgovinah. Lahto* da so zelo dobro založene tu&l ki, ki jih je od časa do časa orir je. Vsekakor pa so kranjske do niče veliko bolje založene od 4u£> skih. Zadovoljen sem s prodal ' ne pozabijo na kupca, Ce neke«* teriala trenutno ni, ga naročite potem slej ko prej tudi dobiSV? kurjevih trgovinah in v Gradbinc moti le delovni čas. Vsi obrtnJr najbrž tudi drugi kupci, bi bila i dovoljni, če bi bile trgovin« odprte vsaj eno uro prej r»,L ob 7. uri.«
GIP GRADIŠ TOZD Lesno industrijski obrat Škofja Loka
objavlja prosta dela in naloge:
1. ZELO ZAHTEVNA DELOVODSKA OPRAVILA (primarna predelava lesa)
Pogoj — tehnična šola lesne stroke (lesarski tehnik) ali delovodska šola lesne s ke (lesarski delovodja in eno oz. dve leti delovnih izkušenj. Poiskusr; lo traja 60 dni.
2. UPRAVLJANJE VISOKOTLAČNE KURILNICE
Pogoj — tečaj in izpit za kurjača parnih kotlov in 6 mesečnimi delovnimi izk-> mi. Poiskusno delo traja 30 dni.
3. ZAHTEVNA STROJNO VZDRŽEVALNA OPRAVILA Pogoj — poklicna šola kovinske stroke (strojni ključavničar) in eno leto
izkušenj. Poiskusno delo traja 30 dni.
4. UPRAVLJANJE POLNOJARMENIKA
Pogoj — poklicna šola lesne stroke (KV Žagar) in dve leti delovnih izkušen
skusno delo traja 1 mesec. 5 ZAHTEVNEJŠA POMOČ PRI UPRAVLJANJU POLNOJARMENIKA Pogoj — poklicna šola lesne stroke (Žagar) in 6 mesecev delovnih izkušen
sno delo traja 30 dni.
6. POMOČ PRI UPRAVLJANJU POLNOJARMENIKA Pogoj — tečaj za delavce v primarni predelavi lesa. Poiskusno delo traja 30 dr..
7. ROBLJENJE LESA
Pogoj — tečaj za delavce v primarni predelavi lesa in eno leto delovnih izkuš* Poiskusno delo traja 30 dni.
8. CELJENJE LESA
Pogoj — tečaj za delavce v primarni predelavi lesa in 6 mesecev delovnih izkušt Poiskusno delo traja 30 dni.
9. SORTIRANJE LESA Pogoj - poklicna šola lesne stroke (mizar ali Žagar) in 6 mesecev delovnih iti
šenj. Poiskusno delo traja 30 dni.
10. LETVIČENJE LESA Pogoj - tečaj za delavce v primarni predelavi lesa. Poiskusno delo traja 30 *i
11. SEKANJE ŽAMANJA V SEKIROSTROJU Pogoj - tečaj za delavce v primarni predelavi lesa in 6 mesecev delovnih *ktt»
Poiskusno delo traja 30 dni. Delovno razmerje pod točko 1. do 3. se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim* som dnevno.                                                                    . Ia Delovno razmerje pod točkami 4. do 11. se sklepa za določen cas (6 mesecev) s rv delovnim časom dnevno                                                .       u-   • i Pismene ponudbe z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objav, na naslov 6* dis TOZD LIO Škofja Loka, Kidričeva c. 56. _-
KIT — Kmetijsko živilski kombinat
Gorenjske, Kranj
TOZD KOMERCIALNI SERVIS,
KRANJ, n. sol. o.
Skladišče gradbenega materiala
HRASTJE, tel. 26-371
OBVESTILO GRADITELJEM!
Po konkurenčnih cenah vam nudimo gradbeni material:
— stavbno pohištvo INLES — OKNA KOMBIVAK — INOVAK,
— parket,
— cement,
— hidrirano apno,
— Schiedel — YU — dimnik,
— modelarno opeko,
— strešno opeko,
— kombi plošče,
— betonske mreže in betonsko železo,
— betonske mešalce 100 litrov,
— ostali gradbeni material.
dOHEKJC
IMOS GORENJC RADOVLJICA
Vse cenjene graditelje obveščamo, da lahko v bližajoči se gradbeni sezoni nudimo sledeče usluge:
— strojne usluge lahke in težke gradbene mehanizacije,
— usluge avtoparka — prevozi,
— prodaja vseh vrst gramoznih agregatov in sicer frakcije 0-4, 0-8, 0-15, 0-30 mm,
— prodaja svežih betonov vseh kvalitet od MB 70 do MB 400,
— zabetoniranje posameznih betonskih in armiranobetonskih konstrukcij z betonsko črpalko in z vsemi potrebnimi prevozi.
Istočasno vam sporočamo, da gradimo objekte vseh vrst v celoti ali pa po posameznih gradbenih fazah.
Za cenjena naročila se priporočamo!
Velika izbira.
— talnih oblog v kletni etaži
— pohištva za vaše stanovanje
v drugem nadstropju
v Veleblagovnici GLOBUS, Kokra Kranj
rim   K • 1 «> §r\ Kur
globus
*A i W KS M
VELEBLAGOVNICA
SERVISNO PODJETJE KRANJ
Tavčarjeva 45
Delovne enote:
— mizarska
— ključavničarska
— slikopleskarska
— gradbena
— vodoinstalaterska in centralno ogrevanje
— krovsko-kleparska
— električarska
GRADITELJI:
VSEGA TUDI NE MORETE NAREDITI SAMI!
Na voljo smo vam s strokovnimi gradbenimi, fasaderskimi, tesarskimi, krovsko-kleparskimi, inštalaterskimi, pleskarskimi, tlakov-skimi. mizarskimi in ključavničarskimi uslugami Prevzamemo tudi kompletno izvedbo objekta. Ste se odločili za preureditev podstrešja v bivalne prostore?
Zaupajte jo nam, saj imamo tudi v tem bogate izkušnje!
Oglasite se, pripravili vam bomo konkurenčno ponudbo! Informacije na tel: 21-282.
GRADITELJI!
Ste pomislili, da boste kdaj v svoji hiši imeli tudi omaro za prekajevanje in shranjevanje mesa?
Ne pozabite predvideti zanjo ustreznega prostora in odvoda dima!
Tržiško podjetje kovinske opreme
Tržič, Koroška 17 tel. 50-477, 50-346
na
srarj
Obrtno gradbeno
podjetje
GRAD
Bled
Nudimo vam pesek za malto,
nepran zemeljski pesek in drobljenec.
Pri nas lahko dobite tudi beton od 70 MB (marka betona) do 300 MB.
Na vašo željo vam ga pripeljemo tudi na gradbišče.
Se priporočamo!
gradbene materiale, stavbno pohištvo, žagani les in trame, klasični in lamelni parket, opaž in ladijski pod, keramične ploščice,
kopalniške programe KOLPASAN IN GORENJE,
— izolacijske materiale, stiropor, tervol, novo-term, lendapor.
- DEMIT fasade.
Sprejemamo naročila za pesek za izdelavo fasad. VSE VAM NUDI LESNINA-LES KRANJ!
INFORMACIJE: telefon 26-076 ali 26-081
Odprto: ponedeljek, sreda, petek od 7. do 17. ure torek, četrtek od 7. do 14. ure sobota od 7. do 12. ure
KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE
z n. sol. o.
TOZD OPEKARNE KRANJ, b. Stražišče, Pševska 18
Graditelji!
Približuje se čas gradenj, zato vam priporočamo, da si pravočasno nabavite gradbeni material.
Na enem mestu vam nudimo celoten izbor gradbenega materiala:
— modularni in pregradni blok,
— betonske bloke za temelje, „
— porolite, dimniški in fasadni zidaki,
— stiropor, kombi plošče, tervol, lendapor,
— NORMA montažni opečni strop,
— SCHIEDEL in opečne dimnike ter ventilacijske tuljave,
— cement in apno,
— opečne in betonske strešnike in strešno lepenko.
Možnost dobave z našimi kamioni in razkladanje z avtodvigalom. Po telefonskem razgovoru vam pošljemo predračun tudi po pošti. Prodajno mesto in informacije: TOZD Opekarna Kranj, Stražišče, Pševska 18. tel. 21-140 ali 21-195.
Se priporočamo!
1
DESET TISOČAKOV
KUPLJENIH ZA
POLOVICO MANJ
Za hranilno pismo Ljubljanske banke,
ki ga danes kupite
za vsega 4.768,50 dinarja,
boste čez tri leta dobili
10.000,00 dinarjev.
Več kot še enkrat toliko,
oziroma natančno 5.231,50 dinarja več!
In vse to so obresti.
Seveda pa lahko izberete tudi drugače.
Lahko se odločite za krajšo dobo
varčevanja in manjšo obrestno mero.
Lahko kupite hranilno pismo
z manjšo ali večjo vrednostjo, •
saj so na voljo v zneskih za 5.000,
10.000, 50.000 in 100.000 dinarjev.
Kombinacij je veliko.
Nekaj pa velja za vse:
hranilno pismo
je dobra naložba denarja
z zajamčeno visoko obrestno mero,
in je tudi primerno darilo
za vsako priložnost.
V Ljubljanski banki vas pričakujemo!
dokument,
ki ima že danes svojo jutrišnjo vrednost
5%$%/^E
TO JE ODPRTINA, KI JO IMA VSAKO OKNO!
1'i --tk!
Vendar dobre lastnosti IN LES
oken omogočajo prijetnejše bivanje v vaše m domu
kombivak
inles
industrija stavbnega pohištva 61310 ribnica
TOREK, 27. MARCA 1984
KRONIKA
Aktivnost
postaje GRS Kranj
Kranj — Postaja Gorske reševalne službe Kranj je to sezono izredno aktivna na področju vzgoje in izobraževanja zunanjega kadra. Prejšnji teden so ponovili alpinistično-re-ševalni program za poklicne lovce Kozoroga, ta teden pa je bil na Krvavcu enak tečaj za miličnike. S temi tečaji GRS Kranj uresničuje svoj program na področju preventive. Prva naloga reševalcev je namreč preprečevanje in' zmanjševanje nesreč ter zato usposobljanje ljudi oziroma obiskovalcev gora. Zato si v GRS Kranj prizadevajo, da bi delovne in druge organizacije (gozdarji, lovci, smučarji in podobno) izobraževanju in vzgoji obiskovalcev gora posvečali večjo skrb in jim preskrbeli v6aj osnovno opremo za gibanje in samozaščito v gorah. j\ ž.
11. STRAN GLAS
Občni zbor gasilske zveze Kranj
Večja samozaščitna aktivnost
V kranjski občini je bilo lani 73 požarov, škoda pa je bila ocenjena na 20 milijonov dinarjev — Vili Tomat: »Gasilci moramo našo dejavnost usmeriti predvsem v spreminjanje odnosa ljudi in občanov do protipožarne preventive.«
Smeti namesto cvetja — Tale posnetek je pred nedavnim nastal v okolici kranjske avtobusne Postaje, veliko takih in podobnih Priporov pa bi bilo moč opaziti tudi kjerkoli drugje. Kritika ne velja samo upravljalcem javnih prostorov, ampak tudi vsem uporabnikom, ki kaj radi odvržejo razne smeti na neprimerno mesto. Pri tem ne gre le za obsodbo
)pomanjkanja čuta za čistočo in skrbi za varstvo okolja. Tako ravnanje moti veliko bolj zaradi ne-i odgovornosti za varnost soljudi, ' saj se mnogi potniki med čakanjem na avtobus usedajo na rob cvetličnih posod, katerih notranjost okrasijo« tudi ostre črepinje steklenic. (S) — Foto: I. Kokalj
Kranj — »Neodgovorno in malomarno ravnanje posameznikov je še vedno vzrok za večino požarov. To pa terja od vseh delovnih ljudi in občanov v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah, zlasti pa od nas,gasilcev, več samozaščitnih aktivnosti. Vsi moramo delati tako, da zagotovimo večjo požarno varnost, saj so požari danes resna ovira   stabilizacijskim prizadevanjem. Še posebej gasilci pa moramo našo dejavnost usmeriti predvsem v spreminjanje odnosa ljudi in občanov do protipožarne preventive,« je v petek na rednem letnem občnem zboru občinske gasilske zveze Kranj poudaril  v  svojem  poročilu njen predsednik Vili Tomat.
Podatki o požarih v Sloveniji kažejo, da jih je bilo 1981. leta 1600, leto kasneje 1831, lani pa 1620 požarov. Škoda, nastala v požarih minulo leto v Sloveniji, je znašala okrog 400 milijonov dinarjev. V kranjski občini je bilo 1981. leta 71 požarov, leto kasneje 59, lani pa 73. Skoda v lanskih požarih je bila ocenjena na 20 milijo-
Iz dejavnosti temeljnega javnega tožilstva v Kranju
Tudi lani povečanje kriminalitete
Pri kazenskem pregonu se je dejavnost tožilstva na Gorenjskem lani povečala za dobrih 17 odstotkov — Veliko ovadb proti neznanim storilcem kaznivih dejanj — Gospodarski kriminal se razrašča
KRANJ — Javno tožilstvo je po ustavnih in zakonskih določilih samostojno telo za pregon storilcev kaznivih dejanj in drugih kršilcev zakonov, za varstvo interesov družbene skupnosti ter za zaščito ustavnosti in zakonitosti. Za kazenski pregon kot osnovno nalogo je tožilstvo v Kranju lani prejelo 2226 kazenskih ovadb proti polnoletnim storilcem kaznivih dejanj, 233 ovadb zoper mladoletne storilce in 208 kazenskih prijav zaradi storjenih gospodarskih prestopkov.
Osnovnih zadev kazenskega pregona je bilo lani glede na leto poprej, ko je tožilstvo prejelo 1769 ovadb proti polnoletnim in 191 proti mladoletnim storilcem ter 314 kazenskih prijav gospodarskih prestopkov, za dobrih 17 odstotkov več. Dejstvo, da so se zadeve kazenskega pregona od 1979. leta — to je od prvega leta po reorganizaciji pravosodja — povečale kar za 61,6 odstotka, dokazuje stalno naraščanje teh pojavov.
Še obsežnejše je bilo lani povečanje kazenskih ovadb proti neznanim storilcem kaznivih dejanj. Teh primerov je imelo tožilstvo 2280 oziroma za skoraj 38 odstotkov več kot 1982. leta. Zaradi zastaranja je zavrglo 607 ovadb, 120 zaradi ugotovitve, da ni bilo storjeno prijavljeno kaznivo dejanje, nekaj pa zato, ker so kazniva dejanja storili otroci pod 14 let starosti. V 453 primerih je odkrilo storilce po prijavah kaznivih dejanj. Konec lanskega leta vseeno niso bili ugotovljeni storilci za 6286 nezastaranih kazenskih ovadb, kar je za 21 odstotkov več glede na leto poprej.
Lani je znatno porasel gospodarski kriminal. V primerjavi z letom 1982 se je število kaznivih dejanj na tem področju povečalo za 33 od-povzročena škoda na družbenem premoženju v vrednosti bli-
stotkov povzročena škoda na druzDenem premoženju v vrednosti DU zu 20 5 milijona dinarjev pa je bila skoraj petkrat večja. Takšno zveča nje so zakrivile predvsem lažje oblike gospodarskega krinr-tatvin in velikih tatvin do kaznivih dejanj v zvezi s carinsk nom in delno tudi kaznivih dejanj zaradi nevestnega ravnanj
benim premoženjem.
Prometna delikvenca je lani še nadalje upadla za 1,4 odstotka. Na Gorenjskem prav tako ni bilo težjih oblik kaznivih dejanj politične narave, zmanjšala so se tudi tovrstna lažja kazniva dejanja.
Ob povečani zavzetosti pri osnovni dejavnosti je javno tožilstvo lani ohranilo na enaki ravni preventivno dejavnost, to je spremljanje družbenih odnosov in odkrivanje družbi škodljivih pojavov. O svojih opažanjih je vložilo 12 pismenih intervencij po določilih zakona o javnem tožilstvu; v enem primeru je posredovalo ustmeno in sodelovalo tudi pri rešitvi nakazanega problema. Vsem gorenjskim občinam je poslalo poročilo o delu in problematiki na posameznih območjih. Pri tem je opozorilo tako na gibanje kriminalitete kot na probleme pri delu javnega tožilstva.
.   S. Saje
nov dinarjev. Po številu požarov je kranjska občina nad slovenskim povprečjem, na prebivalca občine pa odpade 243.000 dinarjev škode. Poklicni gasilci so lani posredovali 55-krat. To kaže, kako pomembna je stalna pripravljenost in tudi dobra oprema v vozilih, ki jih ima Gasilsko reševalna služba. Prostovoljna gasilska društva so lani posredovala v treh požarih, skupaj s poklicnimi pa pri 15 požarih.
Kar 47 požarov v občini je bilo lani na gradbenih objektih. Ta številka uvršča občino na prvo mesto v Sloveniji. Velikokrat je bila vzrok požaru lani strela, precej pa jih je bilo tudi zaradi tehničnih napak in okvar pri strojih in napravah. To dvoje narekuje v prihodnje večjo skrb in aktivnost pri urejanju strelovodov in večje preventivno nadzorovanje strojev in naprav. Gasilci se tega zavedajo in tudi redno opozarjajo na to, vendar pa bi morali tem opozorilom pri-1 sluhniti zares prav vsi.
Vendarle pa ugotavljajo tudi napredek pri samozaščitnem obnašanju. To se je med drugim pokazalo tudi med februarskim neurjem, ko so ljudje zelo hitro popravili strehe. Po podatkih Zavarovalnice Triglav so bili številni objekti prenizko zavarovani, med drugimi so tudi gasilski domovi. Zato so se na občnem zboru dogovorili, da bodo ponovno pregledali vse zavarovalne police. Ob tem pa so ugotovili, da je zavarovanje gasilskih avtomobilov, motork in moštev dobro urejeno.
Gasilska društva v občini so dobro opremljena. Veliko skrb pa posvečajo tudi vzgoji in izobraževanju kadrov. Ni še tako dolgo, ko je bila le želja gasilcev v kranjski občini, da bi se njihovih tekmovanj udeležilo 100. ekip. Lani se jih je, na primer, udeležilo že 124 ekip. V prihodnje bodo še večjo pozornost posvetili akciji ustanavljanja gasilskih društev Mladi gasilec na osnovnih šolah in akciji V vsakem gasilskem društvu tudi ženska desetina.
Na občnem zboru so posebej izrekli priznanje delavcem Creine, ki je upoštevala pripombe gasilcev in imajo le-ti po njihovi zaslugi že vrsto monočrpalk. Tako so gasilci zdaj veliko bolje usposobljeni za odstranjevanje naplavin ob poplavah. Posebno zahvalo pa so izrekli tudi kolektivu in direktorju tovarne IBI, ki je bil lani nosilec aktivnosti ob tradicionalnem srečanju članic in je z nabavo novega gasilskega avtomobila pomembno prispeval k izboljšanju požarne varnosti v občini.
V prihodnje si bodo v občini prizadevali, da ne bi bilo krajevne skupnosti ali večje organizacije združenega dela, kjer ne bi imeli gasilskega društva. Akcije v mesecu varstva pred požarom in pri preventivnih pregledih morajo postati stalne in ne le kampanjske. Zavzeli pa so se tudi za akcijo V vsakem kmečkem gospodarstvu ročni gasilski aparat. Na občnem zboru so sprejeli delo-program, izvolili organe občin
Za večjo prometno varnost
Tehnična brezhibnost motornihvozil
Predpisi določajo, da morajo biti vsa vozila v javnem prometu tehnično brezhibna. Obvezni tehnični pregledi pred registracijo vozil so samo kontrola vseh predpisanih pogojev za varno vožnjo. Vozniki, ki svojega avtomobila ne vzdržujejo redno, ogrožajo sebe in ostale udeležence v prometu.
Analize kažejo, da skoraj 40 odstotkov vozil na tehničnih pregledih ni brezhibnih. Vozilo, ki ni tehnično brezhibno, posebej če odkrijejo napake na zavorah, krmilnem mehanizmu, signalnih napravah, gumah itd, pa predstavlja na cesti potencialnega krivca za povzročanje prometnih nesreč.
Če ob kontroli prometa miličnik ugotovi, da bi vaše vozilo lahko ogrožalo prometno varnost, vas lahko napoti rta izredni tehnični pregled ali vozilo celo izločil iz prometa. Na kranjskem področju so lani miličniki ukrepali v 275 primerih. 62 odstotkov teh vozil je bilo tehnično oporečnih s povprečno skoraj štirimi napakami na vozilu. Ti podatki dokazujejo, da so kontrole vozil potrebne in zato bodo z njimi še nadaljevali.
Kranjski SPV obvešča občane, da bo finančno podprl in obnovil, sodelovanje z drugimi dejavniki varnosti prometa akcijo preventivnih tehničnih pregledov vozil. Pregledi bodo v tehnični bazi AMZS na Koroški cesti vsako soboto od 7. do 18. ure. Preventivni tehnični pregledi so brezplačni, vendar ne veljajo kot redni tehnični pregledi za registracijo.
Vsem voznikom motornih vozil priporočamo, naj izrabijo to priložnost in brezplačno kontrolirajo brezhibnost svojega vozila. S tem bodo prispevali k večji varnosti v prometu. Zavedajmo se, da je le brezhibno vozilo tudi varno vozilo.
L. Mrak
Lanskoletno delo sodišča združenega dela v Kranju
Največ sporov o delovnih razmerjih
KRANJ — Število spornih zadev, ki jih dobi sodišče združenega dela v obravnavo, se zadnja tri leta umirja. Od leta 1977, ko so sodišču predložili 353 predlogov za sodno varstvo pravic, pa do leta 1980, ko je bilo vloženih 605 zadev, je število primerov stalno naraščalo. Pozneje se je ustalilo; tako je sodišče lani obravnavalo 615 novih vlog in 167 zadev iz 1982. leta.
vm
»»•-   tr—o-----1   — ----- --m-----
ske gasilske zveze, delegate za deseti kongres, ki bo junija v Mariboru, in podelili priznanja.
A. Žalar
DVAKRAT TEDENSKO PRI VAS — GORENJSKI POLTEDNIK GLAS
Zanimiv je tudi lanskoletni pregled deleža sporov po občinah. V kranjski jih je bilo 213 ali 34,6 odstotka, v jeseniški 155 ali 25,2 odstotka, v škofjeloški 135 ali 21,9 odstotka, v radovljiški 71 ali 11,5 odstotka in v tržiški 41 ali 6,7 odstotka. Glede na leto poprej se -je število sporov zmanjšalo za 35 v kranjski občini, povečalo pa se je za 34 zadev v škofjeloški in za 11 v tržiški občini.
Razdelitev vsebine obravnavanih primerov kaže, da so najobsežnejši spori iz delovnega razmerja. Bilo jih je kar 522, od tega 255 za denarne zahtevke, 52 zaradi nezadovoljstva delavca z osebnim dohodkom in 83 zaradi odškodnin za nesrečo pri delu. Večji skupini zadev sestavlja tudi 126 sporov o prenehanju delovnega razmerja "in 45 sporov glede stai%o-vanjskih vprašanj.
82 je bilo sporov pri samoupravnih interesnih skupnostih. Med njimi so bili spori o pravicah do raznih oblik materialne   pomoči, stanovanjski spori in spori o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja. Na slednjih dveh področjih sodno varstvo ni urejeno po zakonskih predpisih, saj niso   ustanovile   posebnega sodišča združenega dela za varstvo pravic niti gorenjske zdravstvene skupnosti niti stanovanjske skupnosti. To je povzročilo zmedo glede pristojnosti med temaljnimi in splošnimi sodišči združenega dela, obenem pa je sodišču združenega dela prineslo tako prostorske in finančne probleme kot preobremenjenost sedanjih delavcev.
V primerjavi z 1982. letom se je najbolj povečalo število odškodninskih sporov. Sodišče je rešilo 570 primerov, 212 pa jih je ostalo nerešenih. Za rešitev 305 sporov je potrebovalo dva meseca dela, 136 primerov je rešilo v dveh do štirih mesecih, 40 v štirih do šestih mesecih in 70 v času nad pol leta. Sodišče ni reševalo le konkretnih sporov, ampak je v devetih primerih predlagalo ustavnemu sodišču SRS oceno tistih določb samoupravnih splošnih aktov, za katere je ugotovilo neskladje z ustavo in zakonom.
Na podlagi prakse sodišče priporoča občinskim interesnim skupnostim, naj bi pri sprejemanju samoupravnih splošnih aktov namenile več pozornosti preučevanju tovrstnih republiških dokumentov in si prizadevale za čim manj razlik v postopkih, pravicah in obveznostih, ki jih delovni ljudje in občani uresničujejo v njihovih skupnostih. Še vedno so namreč opazne nepravilnosti v -
konkretnih postopkih in pomanjkljivosti v posamičnih aktih o pravicah ter obveznostih predlagateljev.
V organizacijah združenega dela še niso v celoti uskladili določb samoupravnih splošnih aktov z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih, zakonom o razširjeni reprodukciji in minulem delu in z zveznim in republiškim zakonom o ljudski obrambi. Ponekod v teh aktih še vedno povzemajo le splošne zakonske določbe in ne urejajo posebnosti; dogaja se, da so celo brez akta o razvidu del in nalog, pa tudi način sprejemanja aktov ni vedno pravilen.
Sporov v zvezi z nastankom delovnega razmerja je manj kot v preteklih letih, narašča pa število sporov o prenehanju delovnega razmerja zaradi hujših kršitev delovne obveznosti, pri čemer prevladujejo neopravičeni izostanki. Kot ugotavlja sodišče, je v disciplinskem postopku resnično stanje premalo natančno ugotovljeno, kršitve so opredeljene nepravilno, odločbe pa velikokrat preslabo obrazložene.
Tudi v sistemu določanja osebnega dohodka se še vedno pojavljajo nepravilnosti. Delavce razvrščajo v grupe, ocenjujejo delovna mesta namesto del in nalog, merila za kvaliteto in učinkovitost dela so premalo konkretna, sistem nagrajevanja pa je predvsem zapleten.
^oS. Saje
NESREČE
NI NAKAZALA SMERI
Kranj — Olivera Peric (1956) iz Drulovke pri Kranju se je v petek, 23. marca, ob 14.45 peljala s kolesom po Ljubljanski cesti v Kranju. Blizu hiše številka 32 je, ne da bi nakazala spremembo smeri vožnje, začela zavijati levo. Takrat je za njo pripeljal voznik osebnega avtomobila Miro Markič (1952) iz Ljubljane. Markič se je kolesarki skušal izogniti po levi strani, vendar jo je z desnim blatnikom vseeno zadel v levi, zadnji del kolesa. Peričeva je padla na pokrov motorja, z glavo udarila v vetrobran-sko steklo, padla z avtomobila in obležala na levem robu vozišča. Bila je hudo f-anjenja in so jo odpeljali v Klinični center.
PRIPELJAL
NA PREDNOSTNO CESTO
Zvirče — V soboto, 24. marca, ob 16.35 se je Metod Gašperlin (1970) iz Zvirč v Zvirčah pripeljal s kolesom z motorjem s kolovozne poti na prednostno, lokalno cesto. Zapeljal je na sredino ceste, ne da bi se prepričal, če je prosta. Takrat pa je z desne strani pripeljal Jože Baloh (1953) z Zelenice in ga z avtom zbil po cesti. Baloh je bil lažje ranjen.
A. Ž.
Finale svetovnega pokala v smučarskih skokih
Ob jubileju Planica spet navdušila
PLANICA — Ob svojem zlatem jubileju se je dolina skakalnic pod Ponca-mi v finalu svetovnega pokala v smučarskih skokih spet predstavila v pravi luči. Vsi, ki so te dni prišli v Planico, so lahko uživali v izvrstni predstavi za zaključek svetovnega pokala. Škoda je le, da na tem slavju niso nastopili Finci, saj bi dolina skakalnic, ki je pisala svojo zlato skakalno svetovno zgodovino, bila še bolj popolna. A vseeno smo bili lahko vsi zadovoljni, saj smo v dveh dneh videli skakati res odlične skakalce.
Že na sobotni tekmi na 90-metrski skakalnici je mlademu reprezentantu NDR Jensu VVeissflogu uspelo, da je z dvema uspešnima skokoma dobil letošnji pokal v skupni uvrstitvi. Na stari Bloudkovi velikanki se ni več tako naprezal, saj je pokal osvojil že prvi dan. V ekipni konkurenci so zmagali Finci, ki so že prej osvojili največ točk v svetovnem pokalu. Se najbolj zadovoljni so iz Planice odhajali Cehi, ker je Pavlu Plocu uspelo, da je v nedeljo na 120-metrski skakalnici premagal vse svetovne mojstre smučarskih skokov. Zado-
Zmagovalec nedeljske tekme na stari Bloudkovi skakalnici Pavel Ploc s kolesom Roga, nagrado za osvojeno prvo mesto.
Ustvarjali so zgodovino Planice. Od leve proti desni Bogo Šraml, Albin Novšak in Milan Subic.
Naši znani smučarji so kot teptači in nosilci zastav v dolini pod Poncami opravili veliko dela pri pripravah obeh skakalnic.
voljni smo lahko tudi mi z nastopom naših skakalcev, saj so v tej sezoni dosegli doslej največji uspeh. Ti uspehi so garancija, da bodo naši skakalci tudi v naslednjih sezonah tako uspešni kot so bili v tej. Za Primožem Ulago, Vasjo Bajcem, Rajkom Lotričem, Miranom Tepešem prihaja mladi rod, ki bo enako uspešen kot sedanji. Za vso to »staro« gardo pa prihajajo še Štirn, Peljhan, Dolar, Žagar in še bi lahko naštevali. Z'ati jubilej Planice je bil torej upravičen. Toda slavje se bo nadaljevalo še prihodnjo sezono, saj bo na velikanki bratov Gorišek svetovno prvenstvo v poletih.
Rezultati — 90 metrska skakalnica — 1. Weissflog (NDR) 223,2 (97, 90), 2. Holand (ZDA) 200,1 (90, 88), 3. Malik (Poljska) 199,7 (90, 87), 4. Podzimek 199,3 (88, 90), 5. Ploc (oba ČSSR) 197,4 (89,5, 87), 8. Ulaga 189,0 (87, 83), 14. Lo-trič 180,7 (82,5, 82), 20. Tepeš, 26. Žagar, 29. J. Štirn, 30. Baje, 46. Peljhan, 48, Urbančič 49. Benedik, 52, Verdev, 54. Česen, 56. Kavčič, 58. Melin, 63. Debeljak, 64. Gašpirc, 65. Mur, 67. Dolenc (vsi Jugoslavija);
120-metrska skalanica — 1. Ploc (ČSSR) 203,0, (122, 123), 2. Opas (Norveška) 171,4 (120, 106,), 3. Fijas (Poljska) 162,5 (113, 107), 4. Bauer (ZRN) (110, 109) in Vettori (Avstrija) oba 160,1 (107, 112), 6. Ulaga 157,4 (110, 106), 21. Baje, 39. Globočnik, 41. J. Stirn, 42. Peljhan, 43. Tepeš, 47. Žagar, 51. Česen, 53. Verdev, 54. Dolar, 55. Kavčič, 56. Urbančič, 57. Lotrič, 60. Benedik, 61. Melin (vsi Jugoslavija);
Svetovni pokal — posamezno — 1. VVeissflog (NDR) 230, 2. Nvkanen (Finska) 217, 3. Ploc (ČSSR) 148, 6. Ulaga 120. 35. Tepeš 27, 59. Baje 8,65. Dolar 5, 75. Lotrič 2;
Ekipno - 1. Finska 558, 2. NDR 551, 3. ČSSR 479, 7. Jugoslavija 182. D. Humer Foto: F. Perdan
Zmagovalec skupnega svetovnega pokala Jens Weissflog iz NDR si je v Planici sam pripravljal smuči.
Planica je Planica. Ob svojem pe nO. ^"rioi »<»>k.n leto orispevav^ud^^^
tdesetem jubileju je bila spet tdka,kot ved-
Mulejev memorial
Tržič — Tržiški smučarski delavci načrtujejo še eno mednarodno tekmovanje v veleslalomu, tokrat Memorial Tineta Muleja, po rodu Tržičana, ki je bil vse življenje vezan na Zelenico kot smučar in kasneje poklicni lovski čuvaj. Običajno je bila na Zelenici v začetku aprila memorialna tekma Zdravka Križaja, letos pa bo ta tekma name njena spominu na našega velikega smučarja Muleja.
Pokrovitelj tekme bo Kompas. Vozili bodo na progi Vrtača, ki ima 350 metrov višinske razlike. Vstopnine ne bo. Start prve vožnje bo ob desetih, start druge pa ob enih. Slovesna razglasitev rezultatov bo ob 15. uri pred restavracijo na Ljubelju. Pričakujejo okrog 80 domačih in tujih smučarjev. Najboljši bodo prejeli pokale v obliki kozoroga, najboljše moštvo pa prehodni pokal, ki ga je izdelal Tržičan Janko Krmelj. j K
Tekači Mojstrane na Finskem in Švedskem
Mojstrana — Tekači sekcije za teke Smučarskega kluba Mojstrana Andrej Janša, Franci Teraž in Ivo Skumavc so nastopili na dveh znanih maratonih na Finskem in Švedskem. Med odličnimi tekači, nekdanjimi prvaki, so dosegli dobre uvrstitve. Najprej so tekmovali na 11. maratonu Finlandia Hihto na Finskem. 13.800 tekačev se je pognalo v 75 kilometrov dolgo smučino. Andrej Janša je bil 1116., Franci Tefaž 1727. in Ivo Skumavc 2916..Sledil je nastop na 61. Vassa teku, na katerem se je zbralo 15.000 tekačev. Proga je bila dolga 89 kilometrov. Mojstrčani so osvojili zelo dobra mesta: Teraž je bil 402., Skumavc pa 678.jvja.ši udeleženci so večino denarja zbrali sami, pomagali pa so jim tudi v delovnih organizacijah in po ame/niki. j. RaDič
PEKOVI ORODJARJI SANKALI — Na sankaški progi v Podljubelju so pripravili sankaško tekmovanje delavci Pekove temeljne organizacije Orodjarna. 60 moških in dve ženski so tekmovali, kar je lepa udeležba. Med ženskami je zmagala Rezka Kralj pred Iris Lupše, moški pa so bili razdeljeni v skupini nad 35 in do 35 let. V prvi skupini so bili najhitrejši Rudi Veršnik, Alojz Lavsegar in Karel Prešeren, v drugi skupini pa Albert Perko, Jože Neme in Anton Kokalj. — J. Kikel
SANKAŠKO TEKMOVANJE ZA KARAVANŠKEGA MEDVEDA - V Svečah na Koroškem je bilo veliko mednarodno sankaško tekmovanje na
naravnih progah za tradicionalna
-----------i---o--------— «   v.' ; j
Karavanški medved. Tekma je bik* le sedaj, ker so jo morali v okviru k** vanške turneje odpovedati. Naš; kači so bili o tekmi obveščen" rr-v^ pozno, zato vsi niso mogli urečr malnosti pri prestopu meje. SodeIHi so sankači Tržiča in Jesen, dobro odrezali. Med mladine: \ * Uroš Bahun (Tržič) deveti, med S* Jeseničan Janko Meglic peti. Tržič** Teo   Kališnik in Albert Perko p mi in deveti. Med dvosedi sta btUJfe* ničana Krašovec in Meghč tret J. Kikel
Razpis
9. Vršiškega teka
Kranjska gora — Trustično društvo Kranjska gora razpisuje 9. VR-ŠIŠKI TEK, ki bo 1. aprila letos. Start bo ob desetih dopoldne na travniku nad hotelom Erika, cilj pa bo pri Erjavčevi koči na Vršiču. Proga bo potekala po vršiški cesti, prijave za tek pa bodo sprejemali na dan prireditve od 7. ure dalje pred hotelom U»k v Kranjski gori. Tekmovalci bodo razdeljeni v štiri starostne skupine: moški letnik 1943 in starejši, moški letnik 1944 in mlajši, ženske letnik 1943 in starejše in ženske letnik 1944 in mlajše. Časovna omejitev teka je dve uri, start.ma je 200 dinarjev, razglasitev rezultatov pa bo ob 14. uri pred hotelom Lek. Udeleženci teka, ki bodo prišli s svojimi avtomobili, bodo obračali pri hotelu Erika in parkirali ob desni strani »Ste proti Kranjski gori Udeleženci tekmujejo na lastno odgovornost. V primeru slabega vremena organizator prireditev lahko odpove! ^
Sindikalno prvenstvi1 Elana
Begunje — V begunjski tovarni Bi so pripravili sindikalno pr\ enstvo v* leslalomu in smučarskih tekih. Tek** vanji sta bili v Krpinu in na tekaški progah na Hraški gmajni. Nad l«dr lavcev je tekmovalo v veleslalomu.^ pa v tekih. Med njimi so bih tudi dri*' ci i/ Klani-., r tovarne v Bnaci K škem. - ,*f
V velesialomskem tekmovanju, skih do 30 let so bili najhitrejši "J lanr m Mali. v skupini do 40 Smit in Krivic, v skupini do 50 let
Bohinc in Legat in v staj* „ h so let Hrovat, Gatej in Mui* tekmovanju žensk do 30 let so biten* I boljše Zollner (Hrnca), Kokalj m M*r ved, v skupini nad 30 let pa Ptađlr. H,,.,, m Šimic. Borbeno in zanita^^Bj bjlo'tudi tekaško tekmovanje. M^^H
. , 22 let so bili najhitrejši R# m ,,, Medle in Jurgele. med mos*j# do '15 lel Potočnik. Finžgarm Dobtffcf skupur. ' 15fetClobeyiuk gcnmgM Vrečk« - in v skupim nad 45 let Kobti«* 11, oval in IVterman. Med ženskami n so bile najboljše tri Pfajfar. Dijak *
'S,Eldpnoje bil '^boljs!™^£* pred TOZD Plastika m 10.    \ ar*
vanje.
TOREK, 27. MARCA 1984
ŠPORT IN REKREACIJA — RADIO
13. STRAN GLAS
Za sloves Planice se ni treba bati
Planica — Tako kot vsaka plani-ška prireditev je tudi letošnja združila v dolini pod Poncami mnoge nekdanje smučarske skakalce in graditelje Planice, rekorderje, neutrudne organizatorje in sedanji rod ljudi, ki po tekmovalni in organizacijski plati skrbijo za Planico in njene prireditve. Pod Poncami smo srečevali pogumne fante izpred 50 let. ko je bil postavljen za tiste čase neverjetni svetovni rekord 92 metrov, sodelavce pokojnega inženir Bloudka in športnike, ki so na skakalnicah' sveta utrjevali ugled naše države in našega športa. Le redki, razen najstarejših, prihajajo v Planico le kot gledalci in gostje. Večina Od njih pomaga pri organizaciji pla-niških prireditev. Njihove dolgoletne, izkušnje so namreč izredno dragocene.
Z nekaterimi od njih smo se pogovarjali o Planici in njenih bodočih možnostih v boju z vedno številnejšo in hujšo konkurenco svetovnih središč skakalnega športa.
ugleda, ki ga Planica ima, ampak zaradi možne povečave skakalnice, saj je planiška v veliki meri naravna in jo je zato lažje izpopolniti, da bo omogočala zanesljive polete okrog 185 metrov. Menim, da v Obersdorfu postavljen rekord 185 metrov ne bo dolgo držal. Nova daljava je lahko dosežena že prihodnje leto v Planici, vendar bo odvisno od kopice okoliščin: vremena, snega, vetra, razpoloženja skakalcev itd..Rad bi se zahvalil tovarni Elan in planiškemu organizacijskemu komiteju za organizacijo srečanja vseh generacij smučarskih skakalcev, od Šramla preko Norčiča do Ulage. Naše srečanje je bilo zares prijetno.«
vala. Takrat, ko je v Planici padel prvi svetovni rekord, je bila tu le ena skakalnica in dom Ilirije. Bila je svetovna senzacija in marsikje na svetu temu sploh verjeti niso mogli.«
• JANEZ JURMAN, nekdanji skakalec in trener, sedaj učitelj v Ljubljani:
»Prepričan sem, da je sloves Planice tako trden, da prvega mesta ta zibelka smučarskih poletov in skokov ne more zgubiti. Pa ne le zaradi
• MILAN    ŠUBIC, predvojni
skakalec iz Ljubljane:
»V Planici sem skakal leta 1934, ko se je praktično začela zgodovina skokov v tej dolini. Sodeloval sem na državnem prvenstvu, ki je' bilo februarja. Tretjega februarja sem skočil 55 metrov. Zal sem potem nehal tekmovati, ker me je priganjal študij. Kaj naj rečem o Planici? Lepa je, enkratna. Kar človek doživi v Planici, se ne da pozabiti. Ne bojim se, da bi Planica izgubila sloves, ki ga ima, pa tudi rekord bo tu še dosežen. V teh letih je dolina napredo-
• BOGDAN NORČIČ, nekdanji
skakalec, sedaj pa trener B državne reprezentance:
»Kmalu sem slišal za Planico in kot pionir, ko sem se že ukvarjal s skakanjem, sem bil leta 1969 tu kot gledalec. Zlezel sem v drevo in občudoval skakalce in njihove skoke. Botra me je tedaj vprašala, če sem bom jaz sploh kdaj zapeljal prek skakalnice. Dvomim, sem dejal, ker je skakalnica tako velika. Čez tri leta pa sem v Planici že tekmoval. Star sem bil 18 let in bil sem najmlajši udeleženec tekme ... Drugo leto ima Planica priložnost poseči v tekmo za svetovni rekord, vendar je to odvisno od vremena, pripravljenosti skakalnice in kopice drugih okoliščin. Verjetno bodo do takrat skakalnico še toliko zboljšali, da bo dopuščala skoke tudi čez 185 metrov. Planica je veliko ime in rekord mora nazaj v to dolino skakalnic!«
J. Košnjek
Slike: F. Perdan
Železnikarji najuspešnejši v državi
Začetek škofjeloških sindikalnih iger
Škofja Loka — Pretekli teden so se v škofjeloški športni dvorani Poten pričela tekmovanja v okviru 4. »ndikalnih iger loške občine. Letos
sodeluje 29 osnovnih organizacij sindikata. Tekmovali bodo v namiznem tenisu, odbojki, šahu, streljanju, teku, vlečenju vrvi in kegljanju. Naslov skupnega zmagovalca brani LTH, ki ima tudi letos možnosti za končno zmago.
Prva izločilna tekmovanja v namiznem tenisu so že končana. Sodeluje 21 moških in deset ženskih moštev. Pri članih so se v finalni del uvrstile ekipe LTH I, Jelovica I, Boris ZiherI in Upravni organi, pri članicah pa bosta o prvem mestu odločali moštvi Zdravstvenega doma in Upravnega organa skupščine. Finale namiznega tenisa bo v soboto, 31. marca.      j. Starman
Danes finale
Olimpija
Triglav spet ekipni državni prvak v skokih
Velenj«
Ljubljana — Na letošnjem tekmovanju za pokal mladosti na področju SR Slovenije je sodelovalo rekordno stevi-*0 ekip, ki so prikazale borbeno in zani-
vo igro, manjkalo pa ni tudi presenečenj. V polfinalu pokala mladosti na Področju Slovenije so nastopile ekipe WKočevje, Velenje, Rudar m Olimpa. V finale sta se uvrstili ekipi Vele-~m Olimpije, tekma pa bo danes ob 19-30 uri v Velenju in ne jutri, kot je bi-*o sporočeno v dopisu. Tekmo bosta vo-3da sodnika Čeak in Jovanovič.
J. Kuhar
PLANICA — Hkrati s finalom svetovnega pokala v smučarskih skokih so uradno zaključili letošnjo zelo dolgo in bogato sezono tekmovanj tudi skakalci v okviru tekmovanja za pokal Cockte pod pokroviteljstvom Slovina iz Ljubljane. V odmoru pred finalno serijo najboljših skakalcev na 130-m skakalnici je bila razglasitev rezultatov domačih tekmovanj za pokal Cockte v sezoni 1983/84. Hkrati pa je bila tudi uradna proglasitev najboljših ekip v državi. Naslov državnega ekipnega prvaka je spet osvojil kranjski Triglav s prednostjo več kot 200 točk pred ljubljansko Ilirijo. Na odlično tretje mesto pa se je letos uvrstila ekipa Jesenic—Žirovnice. V deseterico najboljših sta se z Gorenjske uvrstila še Žiri (peto mesto) in Tržič (osmi). V posamični konkurenci sta Triglav in Ilirija osvojila po dve prvi mesti, po eno pa so imeli Žiri, T. Velenje in Jesenice — Žirovnica.
Ekini vrstni red: 1. Triglav 1384,5, 2. Ilirija 1173, 3. Jesenice—Žirovnica 704,5, 4. T. Velenje 652, 5. Žiri 405,5, 6. Braslovče—Andraž 321, 7. Moravče 169, 8. Tržič 139, 9. Toper 110,5, 10. Fužinar 61,5, 12. Kamnik 45, 15. Bled 29,5, 18. Rateče 7,5. Posamezno: mlajši cicibani: 1. Zupančič (Žiri) 70, 2. Kanduti (T. Velenje) 65; 3. Marti-njak (Triglav) 42,5, 8. Kožar (Kamnik) 22,5, 9. Jereb (Žiri) 22; starejši cicibani: 1. Zupan (Triglav) 70, 2. Až-man (Braslovče-Andraž) 52,5, 3. Fras (Ilirija) 52, 8. Košelnik (Jesenice-Ži-rovnica) 27; mlajši pionirji: 1. Petek 100, 2. Gašperlin (oba Jesenice-Ži-
rovnica) 75, 3. Komovec (Triglav) 74 4 Knafelj (Triglav) 62, 6. A. Kopač (Ziri) 46, 7. Batistič 36, 8. Šemrl 28, 10. Kropar (vsi Triglav) 22; starejši pionirji: Pušnik (T. Velenje) 95, 2. Strehar 90, 3. Martinčič (oba Ilirija) 62, 5. Petek (Jesenice-Žirovnica) 50 8. Z. Kešar (Triglav) 37, 9..Marjano-vič (Jesenice-Žirovnica) 36, 10. Smid (Triglav) 31; mlajši mladinci: 1. Debelak (Ilirija) 95, 2. Golob (T. Velenje) 75, 3. R. Kopač (Žiri) 67. 7. Demšar (Tržič) 46, 9. Vovk (Jesenice—Žirovnica) 35; starejši mladinci: 1. Štirn (Triglav) 100, 2. Peljhan (Jesenice—Žirovnica) 80, 3. Verdev (Braslovče—Andraž) 62, 4. Melin 46, 5. Dolar (oba Triglav) 45, 8. Mur (Žiri) 41, 9. Škerjanc 40, 10. Dolenc (oba Triglav) 38; člani: 1. Ulaga 100, 2. Tepeš 80, 3. Baje (vsi Ilirija) 61, 4. Štirn 59, 5. Globočnik (oba Triglav) 54, 6. Lotrič (Jesenice—Žirovnica) 47, 7. Dolar (Triglav) 40, 9. Peljhan (Jesenice—Žirovnica) 37, 10. Benedik (Triglav) 30.
J. Javornik
Jesenice — Jeseničani so na progi v Savskih jamah priredili prvo državno prvenstvo v sankanju na naravnih progah. Tekmovalo je 84 sankačev iz Železnikov, Tržiča, Bohinja, Idrije in z Jesenic, razen njih pa pionirji Željezničara iz Sarajeva. Železnikarji so bili najuspešnejši, saj so osvojili šest naslovov državnih prvakov, s tremi naslovi pa so na drugem mestu Jeseničani.
Tončka Štalec iz Železnikov je državna prvakinja med mladinkami, njena klubska tovarišica Marija Šmid pa med članicami. Med pionirji je zmagal Boštjan Cesar (Jesenice), med mlajšimi mladinci Tone Tušek (Iskra Železniki), med starejšimi mladinci Štefan Zadravec (Iskra Železniki), med člani
Tržiške igre končane
Tržič — Z veleslalomom na Zelenici, na katerem je sodelovalo skoraj 200 smučark in smučarjev, so se končale letošnje tržiške zimske sindikalne igre. Ta tekma je skupaj s teki in sankanjem veljala za trojno kombinacijo.
Zmagovalci v veleslalomskem tekmovanju so postali Ivanka Kokalj (GG) Dora Roblek (Peko), Majda Kramar (Peko), Sonja Sajovic (BPT), Milena Dolčič (Peko), Suzana Ruparčič (Peko), Marjan Sarabon (BPT), Pavel Kralj (SO Tržič), Slavko Čadež (BPT), Janez Kralj (SGP Tržič), Franc Komac (Trio), Milan Rozman (GG) in Milan Klemene (Peko). Ekipno so bili V veleslalomu najboljši Peko-Obutev, Peko-DSSS, SGP Tržič, BPR-Konfekcija in BPT-DSSS.
TROJNA KOMBINACIJA — ženske od 30 do 40 let: 1. Sonja Sajovic (BPT), 2. Marjeta Stritih (SGP), 3. Zdenka Maglica (SS SIS); ženske do 30 let: 1. Anka Markič (SO Tržič), 2. Antonija Markič (SGP); moški nad 40 let: 1. Mitja Stritih (SGP), 2. Franc Špendal (Pe-karija), 3. Janez Ambrož (Peko-DSSS); moški od 30 do 40 let: 1. Boris Berton-celj (SO Tržič), 2. Štefan Ahačič (BPT-DSSS), 3. Marjan Sedej (Peko-Obutev); moški do 30 let: 1. Jože Bohinc (Peko-Orodjarna), 2. Bernard Kralj (SGP), 3. Franc Meglic (BPT-Konfekcija);
J. Kikel
Tekmovanje delavcev upravnih organov
Domžale — Domžalčani so tokrat organizirali tradicionalne zimske športne igre delavcev upravnih organov gorenjskih občinskih skupščin. 245 jih je tekmovalo v sankanju, tekih na smučeh in veleslalomu. Prepričljivo so zmagali Tržičani pred Škofjeločani in Jeseničani.
V sankašem tekmovanju so zmagali Ivanka Španc (Radovljica), Marija Je-senovec (Škofja Loka), Janko Koben-tar (Jesenice) in Janez Potočnik (Kranj).
V tekašem tekmovanju so bili v posameznih kategorijah najhitrejši Sla-vica Čop (Radovljica), Alenka Kovačič (Domžale), Janko Kobentar (Jesenice) in Janez Potočnik (Kranj).
V veleslalomu so v posameznih kategorijah zmagali Mira Šmid (Škofja Loka), Danica Spilak (Tržič), Pavel Kralj (Tržič) in Janez Potočnik (Kranj).
Točkovali so tudi uspešnost v trojni kombinaciji. V posameznih starostnih kategorijah so jo dobili Ivanka Šranc (Radovljica), Anka Markič (Tržič Stane Jurica (Domžale) in Janez Potočnik (Kranj).
Ekipno je zmagal Tržič pred Škofjo Loko, Jesenicami, Radovljico, Domžalami, Kranjem in Kamnikom.
J. Kikel
RADIJSKI SPORED
Poldi Krašovec (Jesenice) in med starejšimi člani Viko Debeljak (Iskra Železniki). V mladinskem dvosedu sta zmagala Bernika iz Železnikov, v članskem dvosedu pa Jeseničana Krašovec in Meglic-
J. Rabič
Državno prvenstvo v maratonu
Kranj — Smučarski klub Triglav iz Kranja letos organizira državno prvenstvo v maratonu, kar je tudi znak, da se letošnja tekaška sezona zaključuje. Tekmovanje bo 1. aprila na Jezerskem, kjer so izredni pogoji za to prireditev.
Člani bodo tekli na 50, članice pa na 20 kilometrov, kolikor bo dolga tudi mladinska proga. V ženski kategoriji bodo tekle članice letnik 1969 in starejše, v mladinski skupini pa tekači letnik 1964 do 1969. Start bo ob osmih zjutraj, žrebanje startnih številk pa bo 31. marca ob 19. uri v gostišču Valerija na Jezerskem, kjer bo po končanem tekmovanju tudi razglasitev rezultatov. Prijaviti se je treba najkasneje do srede, 28. marca, na naslov SK Triglav Kranj, sekcija za teke p. p. 137, 64001, Kranj. Pravico nastopa imajo tekmovalci z veljavno izkaznico SZS in potrdilom o zdravniškem pregledu. Tekmujejo na lastno odgovornost in stroške klubov. Za nastanitev poskrbi vsako društvo samo. Če bo slabo vreme, bo tekma
odpovedana. ..
-Jk
Jeseničanke dobre hokejistke
Jesenice — Hokej očitno ni več le trd moški šport, ampak osvaja tudi ženski svet. Za zaključek letošnje hokejske sezone je jeseniški hokejski klub organiziral športno in zabavno prireditev, na kateri je bila osrednja točka dvoboj hokejistk Celja in Jesenic. Dekleta so igrala v popolni hokejski opremi. Domačinke so zmagale prepričljivo s 4:0, zadetke za Jesenice pa so dosegle Boža Torkar dva, Katarina Vidali in Mateja Kraševec. Na prireditvi so se predstavili tudi najmlajši jeseniški hokejisti, učenci hokejske šole, ki jo vodi Viki Ti-šler, tekmovalci Drsalnega kluba, Tof in Franc Košir, ki sta se preskusila v streljanju kazenskih strelov. Vesele vi-že pa je igral ansambel Oglarji.
J. Rabič
Mladi hokejsti Kranjske gore državni prvaki
Direktoriji bljanskega Slovina fioris Eržen predaja pokal za osvojeno ekip-Mprvo me^ o Kranjčanu Jožetu Javomiku v tekmovanju za pokal Cokte.
SREDA, 28. marca Prvi program
4.30 Jutranji program -glasba - 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb - 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo -11.05 Ali poznate - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji -12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije -14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 15.55 Obvestila in zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 -18.00 Zborovska glasba v prostoru in času - 18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obve-stiia in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute z ansamblom Gorenjci - 20.00 Koncert za besedo - Ana (Pesmi Toneta Pavčka) - 20.25 Minute s slovenskimi interpreti - Pihalni kvintet RTV Ljubljana - 21.05 Georges Bizet: Odlomki iz opere »Carmen«
- 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22.25 Iz naših sporedov -22.30 Zimzelene melodije -23.05 Literarni nokturno -Stanko Majcen: Plesalka -23.15 Jazz za vse - 00.05 Nočni program - glasba
Drugi program
6.00 Jutro na drugem programu - 8.00 Sreda na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - Odprta vrata, Minute za EP - 19.25 Glasbena me-digra - 19.30 SOS - v sredo obujamo spomine - 20.30 Melodije po pošti
ČETRTEK, 29. marca Prvi program
4.30 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate? -11.35 Naše pesmi in plesi -12.10 Znane melodije -12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 14.05 Enajsta šola - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.45 ]J^.š gost - 15.55 Obvestila in zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Z ansamblom Zadovoljni Kranjci - 18.15
Jezikovni pogovori - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča -20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21,05 Literarni večer - Slovenski roman XVIII: Ivan Cankar: Na klancu - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Večerna podoknica - 23.05 Literarni nokturno - Janez Menart: Pesmi - 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev -00.05 Nočni program - glasba
Drugi program
6.00 Jutro na drugem programu - 8.00 Četrtek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - Vroče-hladno, Minute za EP - 19.25 Stereora-ma - 20.00 Misel in pesem -20.45 Moderni zvoki - 21.00 Zavrtite, uganite ... - 22.15 S festivalov jazza
PETEK, 30. marca Prvi program
4.30 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 8.35 Glasbena pravljica - 9.05 Glas-
Kranjska gora — Mladinci Kranjske gore so letošnji državni prvaki. Prepričljivo so bili najboljši na finalnem turnirju v Beogradu, na katerega so se uvrstili kot najboljši v Sloveniji brez poraza v predtekmovanju. Razen Kranjske gore so igrali še mladinci Crvene zvezde, Spartaka in Mladosti. Kranjskogorci so gladko dobili vse tekme. Andej Razinger je bil najboljši igralec turnirja. Dosegel je deset golov, dvakrat pa je bil podajalec. Dobri strelci so bili tudi Tišler, Smolej, Šturm in Kozomara. Za Kranjsko goro so igrali Grabnar, Skumavec. Korošec. Ravni-har, Lah, Stevič, Andres. Grbič. Sušanj, Šturm, Kozomara. Razinger, Smolej, Tišler, Egart, Crnovič. Tar-man, Dremelj in Kadirič.       j. Rabič
bena matineja - 10.05 Rezervirano za . . . - 11.05 Ali poznate? - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Vedri zvoki -14.05 »Glasba na vodi«' - suita Georga Friedricha Ha-endla) - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -15.00 Radio danes, radio jutri - 15.10 Obvestila in zabavna glasba - 15.55 Obvestila in zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela ... - Slovenski partizanski samospev 18.15 Gremo v kino - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Pojemo in godemo -20.00 Zakaj imamo radi? -21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22.25 Iz naših sporedov -22.30 Iz glasbene skrinje -00.05 Nočni program - glasba (iz studia radia Koper)
Drugi program
6.00 Jutro na drugem programu - 8.00 Petek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - Popotniška malha, Minute za EP - 19.25 Stop pops 20 in novosti - 21.30 Petkov disko klub
OLA8 14. STRAN
OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE
TOREK, 27. MARCA 1
NARAVA VABI!
in se prebuja. Prav zato smo v Metalki v Blagovnicah v Ljubljani in Mariboru, v prodajalnah v Domžalah, Kamniku, Metliki in Ptuju pripravili še posebej bogato izbiro orodij, opreme in vseh pripomočkov za vrtičkarje in kmetovalce, sadjarje, vrtnarje, vinogradnike. Za vse, ki si urejate vrt, opremljate svoj zeleni kotiček, je Metalka pravi kraj za nakup. V Metalki vas pričakujemo.
(™) meta lica
RAZDELJEVANJE BONOV ZA TEKOČA GORIVA
IZVRŠNI SVET SO KRANJ bo organiziral razdeljevanje bonov za tekoča goriva za obdobje april—junij 1984 v sredo, dne 28. 3. 1984, in v četrtek, dne 29. 3. 1984, od 9.00 do 18.00 ure na istih mestih, kot se je razdeljevalo za pretekla obdobja, in sicer za:
— osebne avtomobile in kombinirana vozila
— evidentirane traktorje
— motorna kolesa
— kolesa s pomožnim motorjem.
Lastnikom tovornih motornih vozil in občanom, ki so upravičeni do dodatnih količin goriva, bomo razdeljevali bone na SEKRETARIATU ZA NOTRANJE ZADEVE, Trg revolucije 1, soba 177/11.
Zamudniki bodo lahko prejeli bone na SEKRETARIATU ZA NOTRANJE ZADEVE SAMO OB SREDAH, v času od 7.30 do 17.00 ure.
IS SO KRANJ
gičtor
garancija
GIDOR GORENJA VAS
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
1. NEZAHTEVNA KLJUČAVNIČARSKA OPRAVILA
— 2 delavca
2. MANJ ZAHTEVNA KOVAŠKA OPRAVILA
— 1 delavec
3. MANJ ZAHTEVNA BRUSILSKA DELA
— 2 delavca
4. NEZAHTEVNA POMOŽNA DELA V GRADBENIŠTVU
— 3 delavci
Pogoj: — popolna ali nepopolna osnovna šola.
— veselje do dela na posameznem področju,
— pripravljenost za priučitev za posamezne naloge.
Delovno razmerje se za vsa razpisana dela sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Kandidati naj pošljejo vloge v 15 dneh po objavi na naslov Gidor, Gorenja vas. O izbiri bomo kandidate obvestili v 7 dneh po sprejemu sklepa.
Obrtna zadruga za prevozne in strojnogradbene storitve PREVOZNIK GORENJSKE, p. p. Naklo 198
Po sklepu zadružnega sveta objavlja prosta dela in naloge PROMETNIKA FAKTURISTA
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— da  imajo srednješolsko izobrazbo ekonomsko-komercialne smeri,
— 3 leta delovnih izkušenj. Posebni pogoji:
— komunikativnost — pretežno delo z ljudmi,
— obvladanje strojepisja.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s poskusno dobo 3 mesece. Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov Obrtna zadruga, Prevoznik Gorenjske, Naklo 198.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izbiri.
BLED
HTP Bled
TOZD GRAND HOTEL TOPLICE BLED
razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta z dne 23. marca 1984 odprodajo rabljene opreme hotelskih sob (omare, mostovi pisalne mize, mize, podstavki za kovčke, nočne omarice, polfotelji, karnise, stenske obloge in zavese) ter opreme bifeja Trst po seznamu komisije za odprodajo osnovnih sredstev. , 4 „ Odprodaja bo od srede, 4. aprila 1984 od 8. do 16. ure v prostorih Grand hotela Toplice Bled, Cesta svobode 12. Pri nakupu opreme imajo prednost družbenopravne osebe, ki morajo predložiti veljavne in zakonite plačilne dokumente, fizične osebe pa so kupnino dolžne poravnati v gotovini pri hotelski blagajni.
Vsi kupci morajo odkupljeno opremo odpeljati takoj po prevzemu z lastnim prevoznim sredstvom. _
SKUPŠČINA OBČINE ŠKOFJA LOKA Oddelek za notranje zadeve
Upravni organ za notranje zadeve občine Škofja Loka obvešča vse občane, da bodo lahko dobili bone za gorivo za II. tromeseč-je 84 v sredo 28. in v četrtek 29. 3. 1984 na običajnih delilnih mestih (Hotel Transturist, Restavracija Gradiš, Dom »Partizan« Gorenja vas, Zadružni dom Železniki, Družbeni dom Žiri) od 12. do 18. ure.
Zamudniki bodo lahko dobili bone le na sedežu Upravnega organa za notranje zadeve občine Škofja Loka vsako sredo od 8. do 17. ure.
AVTO MOTO DRUŠTVO KRANJ
Po sklepu sekretariata razpisuje licitacijo za prodajo
osebnega avtomobila ZASTAVA 750, letnik izdelave 1978.
Licitacija bo 4. 4. 1984 ob 17. uri v prostorih AMD Kranj, Koroška 53 d.
Ogled vozila je možen uro pred pričekom licitacije. Vse stroške prepisa in davčne obveznosti plača kupec.
ROG LJUBLJANA n. sol. o. • TOZD CEVARNA TRŽIČ, n. sol. o
Objavlja prosta dela in naloge
— KVALIFICIRANEGA STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA
— KVALIFICIRANEGA STRUGARJA
— VEČ NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV
v serijski proizvodnji
Pogoji:
— splošna zdravstvena zmožnost,
— poizkusno delo 3 oziroma 2 meseca. ,
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj oddajo pismene prijave oziroma naj se zglase v 15 dneh po objavi v ROG Ljubljana, TOZD Cevarna Tržič, Križe, Retnie 1 a.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku objave.
ELEKTROMEHANIKA ZA TELEFONIJO JEKOVEC FRANC Šorlijeva 21, Kranj
razpisuje prosto delo mesto
ZA DIPL. INŽENIRJA ELEKTRONIKE
Pogoj:
— nekaj let delovnih izkušenj na Iskrinih elektronskih centralah (EPABX 100)
OD po dogovoru. Informacije na tel.: 23-741.
zavarovalna skupnost
GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST KRANJ
ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV Gorenjska območna skupnost Kranj
Obvešča vse lastnike in zavarovance stanovanjskih, hiš gospodarskih poslopij in opreme, da bodo zavarovalni zastopniki v dneh od 29. do 31. marca 1984 pregledovali zavarovalne
police v sledečih vaseh in zaselkih:
1. Podnart, Češnjica, Dobrava, Ovsiše, Poljšica, Podbrezje. Ljubno, Posavec, Praproše, Rovte, Otoče, Brdo in
2. Adergas, Velesovo, Trata, Praprotna polica, Češnjevek.
Dvorje, Grad, Štefanja gora in Luže.
Cenilci so ob cenitvah škod po viharju tudi na vašem območju ugotovili prenizko zavarovanost vašega premoženja. Zato prosimo vse zavarovance, da pripravite police in sodelujete z zastopniki, da bi zavarovali svoje premoženje za dejansko vrednost, to pa bo predvsem v vašo korist.Ob škodi boste prejeli odškodnino v višini dejanske škode.
Za sodelovanje se lepo zahvaljujemo:
sava. Uraru
industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov
SAVA KRANJ
Industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov, Kranj, Škofjeloška 6
razpisuje JAVNO DRAŽBO naslednjih počitniških prikolic
1. št. 4 tip ADRIA CARA VAN 450-Q, 1974. Izklicna cena da
60.000
2. št. 12 tip ADRIA CARAVAN 450-Q, 1974, izklicna cena te
50.000
3. št. 14 tip ADRIA CARAVAN 450-Q, 1974, izklicna cena te
60.000
4. št. 18 tip ADRIA CARAVAN 450-0,1975, izklicna cena te
70.000
Javna dražba bo v petek, 30. 3. 1984,v menzi obrata V, v Stra-žišču, Ješetova 3 (Puškama), ogled pa v četrtek, 29. 3.1984 «
9. do 11. ure, na istem prostoru.
Na licitaciji lahko sodelujejo enakopravno fizične in pravne
osebe.
V ceni ni vštet prometni davek, ki ga plača kupec, v kolikor
ne dostavi izjave o oprostitvi plačila. Udeleženci morajo pred pričetkom dražbe položiti 5 tkov varščine od izklicne cene. Vse cene veljajo fcc/ Kranj.
Kupec mora plačati kupnino takoj, blago pa prevzeti v dneh po prodaji. Ob prevzemu ne bomo upoštevali reklamacij glede kak™*«? in količine blaga (»videno — kupljeno«). koto*
Morebitne   informacije   dobijo udeleženci 064-24-241, int. 484.
P° telefonu
GOZDNO GOSPODARSTVO BLED Ljubljanska 19
Obvestilo — odškodnina za vetrolom
Gozdno gospodarstvo Bled obvešča vse lastnike gozdov kateri imajo v svojih gozdovih podrto drevje po vetrolomu. da bo zaradi pravočasnega pospravila izplačalo poleg rednega obračuna za odkup lesa še odškodnino. Nujno je les pravočasno izdelati in odpeljati iz gozda zaradi nevarnosti napada lesnih škodljivcev v toplem pomladanskem času. Odškodru-na se izplača le za les iglavcev. Sredstva za odškodnino se črpajo iz rezervnih skladov in se izplačajo po naslednjem reii-mu.
1. Če lastnik gozda poseka in spravi les do k. c. sam, se mu prizna po kubiku neto prevzetega lesa naslednja odškodnina:
— za podrto drevje        600 din/m1 neto
— za polomljeno drevje 900 din/m' neto Povprečna odškodnina bo torej pri posameznem lastniku čna, odvisno od deležev podrtega drevja.
2. Če GG Bled prevzame les na panju (podružbljena proizvod^ se lastniku prizna po kubiku neto prevzetega lesa odškodnina višini:
— za podrto drevje        400 din/ms neto
— za polomljeno drevje 600 din/m1 neto
3. Odškodnina pod točko 1. in točko 2. se lastniku prizna pod pogojem, da les pripravi za prevzem na kamionski cesti do 31. maja 1984, oziroma da / GG Bled sklono pogodbo o oddaji lesa na panju najkasneje do 16. aprila 1984.
Po teh rokih odškodnine ni, razen v primeru če lastnik les t
gozdu do 31. maja 1984 obeli in pripravi za oddajo pn KC do
31. julija 1984. Les ne sme biti poškodovan od lesarja.
4. Kdor bo od vetroloma koristil za lastno norabc> do IS> % lesrte mase, se mu odškodnina po kubiku ne zmanjša ce pa lastna po-raba znaša več kot 15 % vetroloma odškodnina znaša
— za podrto drevje 400din/m
— za polomljeno drevje        600 dm/m Režim dodeljevanja lesa za lastno porabo sprejme centralni svet TOK.
Odškodnine za lastno porabo ni.
5. Kdor bo les iz vetroloma odtujeval, odškodnme za preora,
prevzeti les ni.
6. Do 10 m1 neto vetroloma odškodnine ni. ^
7. Izjeme primerne vetroloma bomo obravnava i pos
TOREK, 27. MARCA 1984
MALI OGLASI, OSMRTNICE OBVESTILA
.15. STRAN GLAS
MALI
OGLASI tel.: 27-960 PRODAM_
Prodam KUHALNIK na dve plošči, plinski bojler na gospodinjski plin TI-KI - JUNKERS, sedežno GARNITURO in KLUBSKO MIZICO. Begunjska 6, Kranj, ta teden samo popoldne, naslednji dopoldne 3218
Prodam čistokrvne MLADE BER-SARDINCE z rodovnikom. Marjan Kuhar. Cerklje 280, Cerklje na Gorenjskem-. 3219
Prodam dobro ohranjeno BCS KOSILNICO. Črnivec 18 a 3220
Se dobro lepo mlado jalovo KRAVO smentalko menjam za mirnega zdravega neplašljivega delavnega konja ali kobilo, ostalo po dogovoru, ter kvalitetni GNOJ (od listnate stelje) menjam za seno. Poštni predal 32, 64290 Tržič
3221
Prodam JARKICE hisex, stare 2 meseca. Helena Dobre, Loka 4, Tržič 2934
Ugodno prodam manjši SKOBELJNI STROJ na štiri operacije, še v garanciji. Franc Dolenc, Kuraltova 4, Šenčur 2938
Prodam 20 do 80 kg težke PRAŠIČKE. Stanonik Jurij, Log 9, Škofja Loka
2939
Prodam SADIKE za živo mejo — zimzeleni luguster. Vovk, Lesce, Bošt-janova 4, tel. 74-005 2976
Prodam biološko čist KROMPIR »kiflc* in domačo VOLNO v »štrenah«. Dolžan, Breg 109, Žirovnica 3165
Prodam 9 tednov stare PRAŠIČKE. Peter Grčar, Dragomelj 108, Domžale
3179
Prodam sedežno GARNITURO, 2 FOTELJA in KAVČ, primeren za ležišče. Cena 2,5 M. Ogled možen v soboto ifl nedeljo ves dan, ostale dni pa od ll. ure dalje. Franci Zoran, Valjavče-va 6, Kranj (Vodovodni stolp) 3222
Prodam zgodnji semenski KROMPIR »sortemo« in semenski krompir Ludvik Jerovšek, Lahovče 47, Cerklje 3223
Ugodno prodam 1000 kom siporeksa 25x60x5. Enoročno novo BATERIJO » kopalnico schmidel in POMIVAL-1*0 MIZO. Jože Tomažič, Sebenje 50 b, Križe 3224
Prodam semenski KROMPIR igor in jfrna, (kifelčar), druga množitev. Zadra-P   Duplje 3225
Prodam nekaj ČEBELJIH DRUŽIN. Franc Hubat, Šmartno 33, Cerklje 3226
Prodam globok otroški VOZIČEK. Ogled vsak dan dopoldne. Krese, 1 Vidmarja 4 (Planina II), Kranj, 8 nadstropje 3227
Prodam 3 mesece brejo TELICO. Moste 29, Komenda 3228
Prodam črno-bel TELEVIZOR — zapečaten 4 leta za 1.000 din. Brence, Čopova 4, Bled 3229
Prodam nove GAJBICE. C. na Rupo 25 3230 Poceni orodam zimzeleni LIGU-STER
za živo mejo in
MAGNOLIJE. Naslov v oglasnem oddelku. 3231
Prodam 10 dni starega BIKCA si-naentalca za rejo. Ažman, Suha 5, Pre-doslje 3232
Prodam KULTIVATOR z drobilcem, fcriaa 2,40 m, 22 peres. Tel.: 064-49-141
MRČKE RJAVE hisex prodam. Fu-jaa. Hraše 5, Smlednik. Tel.: 061-627-^29 3235
Prodam rabljeno KUHINJO. Zdrav-ko Markovič, T. Dežmana 4, Kranj, tel.: 28-564 3256
Prodam KUHINJSKE ELEMENTE (zgornje in spodnje) s pomivalnim koritom, električni ŠTEDILNIK (4 plošče), BOJLER s PIPO (starejše izvedbe), dobro ohranjeno, primenro za vikend ali letno kuhinjo. Tel.: 83-008 od 15. do 17. ure . 3234
Prodam LES za opažanje (komplet za ploščo 100 m'). Tel.: 74-426 3237 Prodam PREDSETVENIK 1,80 m, TROSILEC za umetni gnoj in zgodnji semenski KROMPIR. Naslov v ogl. oddelku. 3273 Prodam SVINJO, primerno za pripust ali za zakol. Čadovlje 3, Golnik
3274
Termoakumulacijsko PEČ 3 KW, rabljeno 3 mesece,prodam. Tel.: 47-033
3275
Prodam SEME črne detelje. Jože Rozman, Hraše 24, Smlednik 3276
Prodam 450 kom. OPEKE, kikinda, 2 KAVELJNA in VRATA za krušno peč. Bašelj 21 3277
Prodam KOLESELJ — kombinacija kolesa—sanke, z opremo za enega konja. Cena 60.000 din. Telefon 062-771-576 3278
Prodam 8 tednov stare JARKICE prelux, priznane nesnice. Jože Urh, Zasip, Reber 3, Bled 3279
KUPIM_
Kupim teden dni starega BIKCA si-mentalca za rejo. Mušič, Pšata 1, Cerklje 3260
Kupim dva kolesna obroča od zastave 101 ali 850 na tel. 26-788. Brezar, Vide Šinkovčeve 8, Kranj 3261
Kupim strešno OPEKO kikinda, model 272. Tel. 064-45-056, popoldne 3263
Kupim dobro ohranjen ŠPORTNI italijanski voziček PEG. Tel. 61-157
3264
Kupim DESKE 18 ali 20 mm in nekaj lesenih stebrov za kozolec, lahko polomljenih. Golnik 94, tel. 57-095 3265
VOZILA_
Prodam ZASTAVO 101, letnik 76, zelo dobro ohranjen. Ogled popoldan. De-bevc Lojzka, Kovor 106, Tržič
Prodam OPEL rekord 1900 coupe, letnik 1976. Bojan Zupane, Smledniška 100, Kranj 3034
Prodam WARTBURG karavan, letnik 1977, Šenčur, Zupanova 1 3059
Prodam HAVBO za motor R4 in zadnja leva VRATA ter zadnji levi BLATNIK. Naslov v ogl. oddelku. 3238
Prodam APN 6. Kovačičeva 3, Prim-skovo, Kranj 3239
Prodam FIAT goseničar z vitlo ali zamenjam za traktor, kolesnik od 40—60 KM. Strahinj 120, Naklo 3240
Prodam komplet rezervnih delov za ZASTAVO 101 (2 BLATNIKA, 2 KO-LOTEKA, MASKA, 3 NOSILCE, POKROV in STOP STENA). Janez Vehar, Godešič 105, Škofja Loka 3242
Prodam FIAT 126 P, letnik 1977, dobro ohranjen, garanžiran. Ogled popoldan. Mavčiče 78 3243
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, neregistrirano (malenkosti)* Informacije po tel. 26-271 int. 24, dopoldan 3244
Prodam R4, letnik 1976, KAVČ in DVA FOTELJA. Cerklje 208, tel. 42-130
3245
Prodam nov MOPED TOMOS 14 M. Dvorje 53, Cerklje 3246
Prodam obnovljen CAPRI 1300 XL, letnik 1970. Tel.: 064-70-225 3247
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša sodelavka v pokoju
MARJANA ZALAZNIK
roj. 1910
Od nje smo se poslovili v četrtek, 22. marca 1984,na pokopališču v Kranju.
SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, brat, stric in dedek
ŠTEFAN URBANC
iz Trstenika
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sodelavcem, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala za dolgoletno zdravljenje dr. Dušanu Bavdku, dr. Miranu Žgajnar-ju ter zdravstvenemu osebju inštituta TBC Golnik. Zahvaljujemo se tudi GD Trstenik, ZB Trstenik — Gorice — Golnik, vsem nosilcem — praporščakom, OOS Triglav konfekciji Kranj, sindikalni organizaciji Sava Kranj, pevcem, g. župniku za opravljeni pogrebni obred, govornikoma tov. Krničarju in tov. Jelarju za poslovilni govor.
ŽALUJOČI VSE NJEGOVI!
Prodam ŠPORTNO preurejen MZ-250, letnik 1981. Tomaž Erman, Rodine 9, Žirovnica 3248 Prodam CITROEN GSX 1,2, letnik 1978, rumene barve, prevoženih 74.000 km, dobro vzdrževan. Telelefon.: 064-23-330, Jereb, Stražiška 4, Kranj
3249
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975, Šempetrska 35, Kranj (Stražišče) 3250 Prodam generalno obnovljen SAAB 99, letnik 1971, Vili Tomažin, V. Vlaho-viča 8, Kranj 3251 Prodam GOLFA JGL, letnik oktober 81,     rumene     barve, prevoženih 36.000 km. Naslov v ogl. oddelku 3252 Prodam nerabljeno MOTORNO KOLO   ČZ   250,   tip   997   moto cross. Tel. 27-033 3253 Prodam  ZAPOROŽCA, nevoznega celega ali po delih. Ogled popoldan. Rudi Mandeljc, Sp. Gorje 80 c. 3254 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972, registrirano do marca 1985. Tel. 79-686
3255
Prodam ZASTAVO 101 comfort, letnik 1979, dobro ohranjeno. Dragočaj-na 9, Smlednik 3256 Prodam CITROEN DS 19, ŽABO letnik 1974, registriranega, celega ali po delih (hidravlika nova, pločevina odlična, motor manjša okvara). Sodja, Alpska 9, Bled, tel. 064-77-945dopoldan3257 Prodam FIAT 126 P, letnik 1981, tel. 75-248 3258 Osebni avto FIAT 750, letnik 1975, ugodno    prodam.    Informacije po tel. 064-651-31 popoldan po 15. uri. Delnice 5, Poljane 3259 ZASTAVO 101, vozno, letnik 1974, registrirano, prodam za 4,8 M. Gorenjska c. 18, Naklo. Tel. 47-033 3285
STANOVANJA
Prodam   trisobno STANOVANJE (70 m2) in GARAŽO v Šorlijevi ulici. Telefon 23-741 3104 Inženir elektromehanike išče GARSONJERO v Kranju ali okolici. Ponudbe   pod:   Miren   ali   na tel.:28-861 int. 21-97 do 14. ure. 3103 Iščem STANOVANJSKE BIVALNE PROSTORE v Kranju ali bližnji okolici. Naslov v ogl. oddelku. 32S6 Mlad par nujno išče SOBO. Ponudbe od Medvod do Tržiča 3267 Prodam GARSONJERO v Šorlije-vem naselju v Kranju. Vseljivo takoj, ali po dogovoru.. Ogled vsak ponedeljek in sredo od 18. do 19. ure. Naslov v ogl. oddelku. Sprejmem samo resne ponudbe (interesente) 3268 Uslužbenka išče ogrevano SOBO s kopalnico ali s souporabo. Ponudbe na tel. 27-271 int. 210 do 15. ure. 3269
POSESTI_
Prodam komunalno urejeno gradbeno PARCELO v izmeri 500 m2, 10 km izven Kranja. Naslov v ogl. oddelku
3270
Prodam HIŠO do III. faze v Tržiču (»L«, tip B-7, št. 26), »Pavlinove jasli«. Marijan VVejthavser, Janežičeva 3, Tržič 3271 Prodam visokopritlično HIŠO, V. faza. Naslov v ogl. oddelku 3272
ZAPOSLITVE_
Iščem ZIDARSKO SKUPINO za grobi in fini omet. Telefon 061-841-394, od 19. ure dalje 3282
Sprejmem delo na dom. Informacije t po tel. 28-812, od 20. do 21. ure. 3283
PRIREDITVE
Vabimo vas na 10. BRUCOVANJE ŠTUDENTOV VŠOD, ki bo v sredo, 28. marca. 84. Igra ansambel ŠESTI ČUT. Bogat SRECELOV. 3280 DISCO KOKRICA vsako soboto od 19. do 23. ure 3281
OBVESTILA_
OPRAVLJAM vsa SLIKOPLE-SKARSKA dela, lepljena tapet, pleskanje napuščev in žlebov ter brizganje in nanašanje plastičnih fasad. Jože Po-žun Otoče 8, Podnart 2913
ŽŠAM TRŽIČ organizira v aprilu intenzivni enomesečni TEČAJ za pridobitve C, E in D kategorije voznikov motornih vozil. Tečaj bo potekal trikrat tedensko od 16. do 19. ure. Informacije daje in sprejema prijave do 29. 3. 1984 Jože GORICAN, Tržič. Ročevnica 35, tel: 50-715 3122
IZGUBLJENO
Pri BRDU sem našel MOŠKO KOLO. Ul. 31. divizije 48, Kranj, Erlah3284
Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš delavec
MILAN CIZEJ
vodja operativnih služb TOZD
Ohranili ga bomo v lepem spominu!
DELOVNA ORGANIZACIJA ŽIVILA KRANJ TOZD MALOPRODAJA
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre in tete
MARJANE ZALAZNIK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom s Primskovega in iz Predoselj in sodelavcem SGP Gradbinca za darovano cvetje in izrečena sožalja. Gospodu župniku za obred, KS Predoslje za poslovilne besede ter sindikalni organizaciji Sava in pevcem za zapete žalo-stinke. Posebna hvala Matijevčevi mami in častiti sestri Sabini iz Predoselj za vso skrb in nego med boleznijo.
ŽALUJOČI VSI NJENI!
■
Predoslje, 23. marca 1984
ZAHVALA
Ob izgubi drage žene in mame
VERE
STRITIHroj. Beton
se zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom in sorodnikom za podarjeno cvetje, izraze sožalja, govore in spremstvo na zadnji poti. Hvala dr. Lahajnarjevi, dr. Rusu in osebju bolnice Jesenice za zdravniško pomoč. Zahvaljujemo se DO Meso-izdelki Škofja Loka in DO Živila za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje.
ŽALUJOČI: mož Anton in sin Tone z družino
		
		ZAHVALA
	kmKL-^k	Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
		JERNEJA
		PILA RJA
		iz Šenčurja
se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, kolektivoma Iskra — ERO in Lesnina za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki stega v tako velikem številu spremili na zadnji ppti. Hvala gasilcem iz Šenčurja in Miru Sušniku za ganljive besede slovesa ob odprtem grobu. Hvala gospodu župniku za lep pogrebni obred ter pevcem iz Šenčurja za žalostinke.		
ŠE ENKRAT VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ ISKRENA HVALA!		
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI		
		Šenčur, 18. marca 1984
ZAHVALA
Ob smrti našega očeta, moža, brata, strica in bratranca
IVANA JENKA
po domače Leonovega iz Dragočajne 12
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in prijateljem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se tudi 7. in 8. b razredu O. S. Simon Jenko Smlednik, 3. c ZUJL Janez Leveč — Ljubljana in gospodu župniku
iz Smlednika za pogrebni obred.
VSEM §E ENKRAT ISKRENA HVALA!
Žalujoči: žena Mihela, hčerki Jožica in Marinka, sin Rajko in ostalo sorodstvo
Dragočajna, 22. marec 1984
GLASOVA ANKETA
Iz poljanske krajevne skupnosti
Razgiban mozaik dejavnosti
Poljane nad Škofjo Loko — Življenje v poljanski krajevni skupnosti je dokaj razgibano. Vsako leto se lahko pohvalijo z nekaj novimi pridobitvami, ki kažejo, da se kraji razvijajo. Aktivni so mladinci, društva in druge organizacije, aktiv kmečkih žena, razni odbori in komisije v okviru krajevne skupnosti, vaški odbori . . .
NOVA ŠOLA
Ena najbolj pomembnih pridobitev, na katero že kar predolgo čakajo, bo nova šola, ki jo bodo začeli graditi le-. tos. Zgrajena bo s sredstvi občinskega samoprispevka v okviru škofjeloškega referendumskega programa izgradnje šol v občini. Najprej bodo zgradili šti-razredno šolo za 120 otrok od prvega do četrtega razreda, otroci iz višjih razredov pa se bodo še naprej vozili v go-renjevaško šolo. Razen učilnic bo šola imela večnamenski prostor, kuhinjo in dva oddelka vrtca. Solo bodo zgradili tako, da jo bodo kasneje lahko poveča-
li, in bi bilo v njej prostora za 450 otrok v osmih razredih.
Nova šola bo stala zahodno od Poljan na Marušnikovih njivah. Z lastniki zemlje so že podpisali pogodbo o odkupu. Novo šolo naj bi odprli prihodnje leto.
TELEFON DO NAJBOLJ ODDALJENE VASI
Med večje akcije komunalnega gospodarstva sodi izgradnja telefonskega omrežja v vaseh Volča, Podobeno, Delnice, Gabrška gora, Lom, Zakobiljek, Malenski vrh, Jazbine, Dolenja in Gorenja ravan ter Lovsko brdo. Telefon je dobilo 72 gospodinjstev. Leta 1979, ko so izdelali načrte, je znašal predračun za izgradnjo sekundarne mreže 2,5 milijona dinarjev in za gradnjo primarne mreže 1,4 milijona dinarjev. Prispevati pa je bilo treba tudi 500.000 dinarjev za telefonsko centralo v Ja-vorjah. 2,4 milijona dinarje so prispevali naročniki sami z delom in denar-
Privlačijo
ga rudarski motivi
Amaterski kipar Mijo Dramac upodablja motive iz svojega delovnega okolja
V Poljanski dolini v zadnjih dveh desetletjih ustvarjajo mnogi slikarji in kiparji — samorastniki. Iz leta v leto se pojavljajo še nova imena. Kot da bi zgledi vlekli. Pa ne le tiste, ki so tu doma, tudi nekatere med tistimi, ki so se tu naselili v zadnjem času, je zagrabila »umetniška žilica«. So jo čutili že prej? Se jim je med poljanskimi slikarji in kiparji le še okrepila?
Ni še dolgo tega, ko se je v Gorenji vasi naselil Mijo Dramac. Prišel je iz Bosne in Hercegovine, iz rojstnega kraja nove Jugoslavije — iz mesteca Jajca.
»S kiparstvom sem se resneje spoprijel pred kakimi petimi leti,« pravi. »V osnovni šoli nisem nikdar niti pomislil, da bi me kdaj priva-lačil svet slikarstva in kiparstva. Res pa je, da sem često pri delu opazoval očeta, ki je iz kamna klesal spomenike in nagrobne križe. Toda kamen ni bil zame. Rekel bi celo, da me je odbijal. Ko pa sem se naselil tu, me je vedno bolj mikalo oblikovati, ustvarjati. Zanimati me je začel les. Moram reči, da je na mojo odločitev precej vplivalo tudi okolje. Veliko napotkov sem dobil pri dobrem prijatelju Miranu Mazzini-ju, ki se je na kiparskem in rezbarskem področju že kar uveljavil.«
Mijo je zaposlen v Rudniku urana Žirovski vrh.
»V kolektivu imam dovolj razumevanja za moje udejstvovanje,« meni Mijo, »čeprav se še nisem imel možnosti predstaviti širši javnosti. Razstavljal pa sem že v Rudarsko energetskem kombinatu v Titovem Velenju, kjer sem obiskoval šolo za rudarske nadzornike. Mislim, da imajo v tem predelu Slovenije še precej več razumevanja za tovrstno udejstvovanje, da za tako imenovano ,naivo' dajo še veliko več.«
In kateri motivi Dramca najbolj privlačijo?
»Predvsem je to rudarska tematika,« pravi, »pač okolje, ki mi daje kruh. Najbližje mi je, zato mi skulpture s tovrstno tematiko tudi najbolje uspejo. Precej blizu pa so mi v zadnjem času tudi kmečki motivi. Zato s svojimi iskanji nameravam nadaljevati tudi v tej smeri. Kaj dobrega mi bo morda le uspelo.«
Posebno velikih načrtov pa kipar-samorastnik nima.
»Da bi se posvetil samo slikarstvu in kiparstvu?« se sprašuje. »Ne, to ne pride v poštev. Vse to mi bo le konjiček. Seveda pa bi se vseeno rad predstavil okolju, kjer živim. In seveda si želim tudi, da bi bile moje stvaritve vedno boljše.«
Z voljo in že dokazanim talentom bo Miju to zagotovo tudi uspelo.
J. Govekar
Tečai za šolanje vseh vrst psov - Kinološko društvo Kranj ki je bilo ustanovljeno maja lani in ima okrog 30 članov, svoje prostore pa na ToroškicesH 25 a v Kranju, je minuli teden organiziralo zaeetm teeaj 1°šolanje vseh vrst
mm vodstvom Darka Zavrla dvakrat naKkHci H Bobovku. 16. do 18. ure) zraven ^^^^lsZni društva na Koroški
^Ironiziralo tud. nadaljevalni tecaj. - A. Z.
jem, 1,5 milijona dinarjev pa so dali občinska skupščina Škofja Loka, komunalna skupnost Škofja Loka, Podjetje za PTT Promet Kranj, republiški sekretariat za SLO, krajevne skupnost Poljane, GG Kranj — Obrat Škofja Loka in Marmor Hotavlje.
Z delom v lastni režiji ter ob pomoči vojakov in mladine so kljub podražitvi nekaterih materialov za več kot enkrat omrežje zgradili za 3,98 milijona dinarjev, kar je za skoraj 500.000 din ceneje od predvidenih stroškov.
Stroški za naročnika so bili kljub temu veliki in so znašali 32.600 din, za naročnike iz Malenskega vrha, Jazbin, Gorenje in Dolenje ravni ter Lovskega brda pa 36.600 dinarjev.
VZORNO DELO VODOVODNEGA ODBORA
Leta 1948 so v Poljanah zgradili vodovod in danes je nanj priključenih 580 porabnikov v Poljanah, Predmostu, Hotovlji in Dobju. Za njegovo vzdrževanje skrbi vodovodni odbor, ki vsako leto zbere z vodarino toliko denarja, da lahko opravi potrebna vzdrževalna dela.
Lani so uporabniki plačali 253.000 dinarjev. Največji porabniki vode so delovne oraganizacije, šola in gostilna. Ti so porabili za 105.000 dinarjev vode. 20.000 dinarjev pa je odbor dobil tudi od treh novih hišnih priključkov. Več kot polovico denarja so porabili za nakup dvesto metrov vodovodnih cevi. Kupili so tudi material za popravilo in ograditev zajetja, ki naj bi ga uredili letos.
Za letos še niso izračunali cene kubičnega metra vode. Vsekakor pa bo cenejša kot tista iz loškega vodovoda. Za letos načrtujejo obnovo dotrajane napeljave od šole do Palirja, obnovo zajetja in obnovo odtoka iz rezervoarja ter redna vzdrževalna dela.
NE SAMO ODSTREL, TUDI GOJITEV DIVJADI
Lovci so lani spomladi izdelali plan odstrela in so ga izpolnili — celo najbolje na Gorenjskem. V njihovem lovišču prevladuje srnjad, imajo tudi nekaj gamsov, divji prašiči so v njihovem okolišu le prehodno. Od male divjadi so najštevilnejši zajci, lisice, jazbeci in druge čez vse leto nezaščitene živali. Lani so svoje lepo lovišče odprli nizozemskim lovcem in s tem prispevali k razvoju lovskega turizma.
Niso pa le streljali; veliko skrb so poljanski lovci posvečali gojitvi in varstvu divjadi. Vsak član lovske družine je odpravil določeno število delovnih ur pri polnjenju solnic,oranju krmnih njiv, pri obnavljanju lovskih steza, gradnji lovskih prež itd_ Precej dela so imeli tudi z obnovo lovskega doma.
Lovska družina ima v načrtu izgradnjo strelišča v Dobju skupaj z lovsko družirto Gorenja vas in ZRVS Poljane. Skrbijo tudi za nekatere spomenike NOB. Zelo dobro sodelujejo tudi s sosednjimi lovskimi družinami.
PTIČKI BREZ GNEZDA
Konec februarja so mladi poljanski igralci spet razveselili občinstvo. Po uspeli Čudežni košari in igri Taki ste, so se letos predstavili z igro pisatelja Frana Milčinskega Ptički brez gnezda. Predstavo so mladi gledališčniki trikrat ponovili, dvakrat za učence osnovne šole Ivan Tavčar Gorenja vas in za žene ob dnevu žena. Vključili so se tudi v tekmovanje slovenskih amaterskih mladinskih gledaliških skupin Naša beseda.
Gledalci so igro lepo sprejeli. Izvabila je smeh in solze pa tudi aplavz. To dokazuje, da v Poljanah raste nov rod mladih nadarjenih igralcev, ki bodo pod vodstvom mladega in zagnanega režiserja Andreja Šubica prav gotovo še razveseljevali občinstvo.
L. Bogataj
Ne prosijo za pomoč
Jesenice — V Samoupravni stanovanjski skupnosti Jesenice imajo za delno nadomestitev stanarin namenjenega precej denarja, ki pa ga nosilci stanovanjske pravice sploh ne koristijo. Marsikatera družina je upravičena do delne nadomestitve stanarine in kljub temu da strokovna služba samoupravne stanovanjske skupnosti vsako leto pismeno pozove prosilce ali nosilce stanovanjske pravice, je odziv dokaj pičel.
Do delne nadomestive stanarine so upravičeni vsi tisti, ki jim izračun pokaže, da je znosna stanarina, ki jo je prosilec sposoben plačati, višja od dejanske pogodbene stanarine. Tudi zdaj, ko se bodo stanarine občutno povišale, bo teh prosilcev ali upravičencev veliko.
Žal pa denar, ki je namenjen tistim, ki pogodbene stanarine ne morejo povsem plačati, ostaja na žiro računu. Od leta 1976 so odobrili za delno nadomestitev stanarin skupai milijon 430 tisoč dinarjev. Predlanskim je bilo prosilcev le 71, lani pa 77 in tem so delno nadomestili stanarino v višini 405 tisoč dinarjev.
D. S.
Vsako leto več pohodnikov na Poreznu
Žal se je za konec tedna uresničila vremenska napoved: v višinah sneg, v dolini dež. Človek bi pričakoval, da bo tako slabo vreme zadržalo planince doma. Pa jih ne. Na Porezen, pravijo organizatorji, prihaja ob zimskih pohodih konec marca vsako leto več ljudi. Več kot tisoč se jih je skozi visoki sneg, meglo, veter in ledeni dež, ki je bičal pod vrhom, to nedeljo prebilo na vrh. Iz vseh krajev Slovenije so bili, največ pa je bilo Primorcev, kajti oni so organizatorji in jim je tudi Porezen najbližji. Skoraj ni bilo večjega kraja v Sloveniji, od koder ne bi pripeljal avtobus. Nepregledne kolone pohodnikov so se vile iz Cerkna, iz Podbrda in s Petrovega brda. Čez Davčo jih je prišlo bolj malo, kajti avtobusi so morali zaradi zasnežene in ledene dav-ške ceste obrniti in pohodnike prepeljati na Petrovo brdo. Zato so prav ti z dokajšnjo zamudo prišli na vrh. Ovirala pa jih je tudi pot, ki so jo že .zdelali' pohodniki, ki so se že vračali na Petrovo brdo.
Na vrhu Porezna so se organizatorji dobro pripravili na trume, ki so se vile iz doline: vsakega je pričakal vroč čaj, hitro so bile tudi žigosane kartice, podeljene značke. Pohodniki na Porezen dobijo izredno lepo in veliko značko, zato ni čudno, da s tako vnemo hodijo na ta pohod. Za drugi pohod dobe bronasto, za četrti srebrno in za šesti pohod zlato značko. Za jubilejni, 10. pohod prihodnje leto bodo dobili posebno diplomo. Pa ne gre samo za značke: velikega pomena je, da je pohod organiziran, planinska društva poskrbe za avtobuse, za vodnike, mi pa pridamo zrnce k naši rekreaciji. Nenazadnje pa se vsakič spomnimo, v kakšnih razmerah so se borci v hudi ofenzivi konec marca 1945 reševali iz obroča na Poreznu.
vijena in organizirana, kot pa če sam tavaš naokrog. Hodim na vse pohode: na Stolu sem bil že dvanajstkrat, zadnjič sem - bil aa Snežniku, prejšnjo nedeljo na Bleščeči planini, na Blegoš grm vsako leto pa na Kališče in drugam. Če bo le zdravje, služik. bom šel prav na vsak tak pohod tudi v bodoče.«
Damijan Svetina, Kranj-
tos sem bil na Poreznu že^ vedno greva z očetom. D*_ oba dobila srebrni znački je le, da je slabo vreme sa* sončnem vremenu Porezen čudovit. Rad hodim v hribe, na Jcšt* Veliko Polano, delam škofjeloško in slovensko transverzalo ter gorenjsko partizansko pot. V hrib* se resnično lahko sprostiš naafe-ješ zraka. Na takele poh vlečejo seveda tudi značke nega pohoda na Porezen ne spustil, če se bo le dalo.<