III
JUBILEJ
Z današnjo številko začenjamo uradno deseti letnik »Emajlirca«. Uradno zato, ker je neuradno že dvanajsti.
Prva številka »Emajlirca« je izšla leta 1950. Bila je to majhna in drobna brošurica, ki je imela namen izobraževati. Naslednjega leta je »Emajlirec« usahnil. Znova se pojavi leta 1958 v novi podobi. Zdaj je časopis. Tudi njegova vsebina je docela - različna od njegovega strokovnega predhodnika. »Emajlirec« zasleduje predvsem gospodarske dogodke, dejavnost organizacij, društev in drugo. Postaja informator, zlasti pa je pomembna njegova vloga kronista. V njem zasledimo popisane najpomembnejše mejnike v življenju kolektiva.
Z letom 1960 začenja tretje obdobje »Emajlirca«. Značilno zanj je redno izhajanje in podčrtana vloga informatorja, ki se vsako leto bolj preobražuje, dokler ne postane leta 1965 tribuna vseh. Se vedno informira, vendar je hkrati tudi mo-bilizator. Na njegovih straneh se pričenjajo pojavljati polemike in komentarji, razgovori in mišljenja, katere — če je potrebno — preveva kritičnost. »Emajlirec« se pričenja zavzemati za hitrejše in učinkovitejše reševanje problemov, nudi podporo sleherni koristni zamisli, predvsem pa nekompromisno zahteva uveljavitev teženj, za katere se izrekajo organi upravljanja.
V življenju našega kolektiva, za katerega so značilne predvsem hitre in temeljite gospodarske in družbeno politične spremembe, je teh troje obdobij »Emajlirca« dokaz, da je bil vselej živ odraz razmer in pogojev, v katerih je izhajal. In prav to dejstvo daje časniku največje vrednote; odm'erja mu zasluge objektivnega kronista.
Ob tej priložnosti nikakor ne moremo mimo zaslug posameznikov, organizacij ter vodstvenih in upravnih organov, ki so zaslužni za uspehe v preteklem obdobju. V prihodnje je želeti le še to, da bi postal sodelavec »Emajlirca« vsakdo, ki ima kaj povedati; želeti bi bilo, da bi ob koncu leta spisek sodelavcev obsegal vse zaposlene. Če bo temu resnično tako, potlej smo Z desetim letnikom na pragu novega — četrtega obdobja »Emajlirca«.
Vlado Smeh
95
O čem bo razpravljal
V prvem tromesečju letošnjega leta bo imel centralni delavski svet obilo dela. Predvsem bo moral sprejeti več notranjih predpisov v skladu z zakoni, ki so izšli leta 1965. V prvi vrsti bo sprejet pravilnik o delitvi dohodka podjetja. Ta pravilnik je bil že nekajkrat v razpravi na sejah upravnega odbora in je sedaj osnutek dokončno sprejet. Centralni delavski svet bo sprejel ta pravilnik že v me-
secu januarju.
Celje - skladišče D-Per
214/1966
1119660214,1
S*!*!«
3/

p H
ti&R
"m
COBISS ©
GLASILO DELOVNE SSUIPiNOISTI EMO CELJE
PRISRČEN STISK ROKE in zahvala za dolgoletno delo. Sestavek o slovesu upokojencev objavljamo na 6. strani.	(Foto LT)
CDS
Drugi zelo važen notranji predpis je pravilnik o varstvu pri delu ali kot ismo ga prej imenovali, pravilnik higiensko tehnične varnosti pri delu. Tudi ta pravilnik je bil že v razpravi na sejah upravnega odbora, vendar osnutek na upravnem odboru še ni bil dokončo sprejet. Pravilnik je bil dan v razpravo članom kolektiva in vsem delavskim svetom. Ti so dali pripombe predvsem na tisti del, ¡ki se nanaša na delitev sredstev za varstvo pri delu. Tudi ta pravilnik bo po vsej verjetnosti sprejel centralni delavski svet že v mesecu januarju.
Čeprav je centralni delavski svet že sprejel orientacijski proizvodni plan za leto 1966, bo ponovno razpravljal in sklepal o družbenem planu podjetja za leto 1966, ki je bil izdelan na podlagi orientacijskega proizvodnega plana za leto 1966. Ta plan pripravlja služba programiranja in bo po vsej verjetnosti sprejet na centralnem delavskem svetu v mesecu januarju 1966.
V prvi polovici meseca februarja bo centralni delavski svet razpravljal o zaključnem računu za leto 1966 in ga potrdil. Ta mora bita namreč predložen pristojnim organom do 15. februarja 1966. Zaključni račun za leto 1965 bo podan v razpravo kolektivu predno ga bo dokončno sprejel centralni delavski svet.
Važen notranji predpis, ki bi moral biti sprejet že leta 1963,
(Nadaljevanje na 16. ¡strani)
Odnosi na seji 10
Na zadnji seji upravnega odbora je predsednik Slavko Udrih seznanil člane, o čem bo razpravljal upravni odbor na prihodnjih sejah. Na prvi seji se £>odo pogovorili o škodljivih pojavih slabih odnosov v kolektivu, medtem ko bodo na naslednji razpravljali o dosedanjem delu vodilnih delavcev, ki so bili pred šestimi meseci imenovani na odgovorna delovna mesta. V tem primeru gre za sklep centralnega delavskega sveta.

RQiiiiiiiiiniiiitiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuniiHitMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiinniiiiiiinniiiiiiiiininiijiiiiuiiiiiiiiiiiiniHiiiMiiiiiiiiiiiiiniiHiuiniiiiiiiiii
Kakor visak časopis, tako ima tudi naš »Emajlirec« svojo zgodovino. Ta isega nazaj v leto 1949, ko se je nekaterim tovarišem porodila ideja, da bi začeli izdajati tovarniško glasilo, ki bi izhajalo vsaj enkrat mesečno. Mnenja so bila različna. Nekateri so bili za to, da začnemo izdajati svoj list čim-prej, drugi pa proti. Nekateri so vztrajali na tem, da naj bo 'list strokovno glasilo našega kolektiva, drugi pa so ise zavzemali, da bi, poleg strokovnih člankov objavljali tudi drugo gradivo, p Proti končujeta .1949 je prišel ing: Ankerst Hubert k meni in me vprašal za mnenje o tem. Jaz sem bil takoj za to in takratni direktor podjetja Avgust Pe-perko je prizadevanje ing. Ankersta zelo podpiral. Glede vsebine lista pa nismo bili vsi trije enotni. Jaz sem se zavzemal, da bi bil list ne samo strokovno glasilo, temveč naj bi poleg tega seznanjal člane kolektiva o vseh važnih dogodkih v tovarni. Če se prav spominjam se je tudi ing. Rihard Pompe deloma strinjal z menoj, vendar ne v celoti. Kljub različnim stališčem pa smo bili vsi složni v tem, naj bi začel list izhajati čimprej. Tudi za ime lista smo se takoj zedinili. Ime »Emajlirec« je zbral ing. Hubert Ankerst. On se je zelo trudil, da bi bil list glavni pripomoček za vzgojo strokovnega kadra v emajlirnici.
Tako je obveljalo, da je postal in ostal »Emajlirec« »Emajlirec«.
Priprave za izdajo prve
številke »Emajlirca« so se začele ze v mesecu januarju
1950.	Kljub prizadevanju ing. Ankersta pa nismo uspeli, da bi izšla prva številka že konec januarja. V glavnem je skrbel največ za vse priprave ing. Ankerst. Ostali pa smo imeli precej dela s političnimi pripravami za prehod na delavsko samoupravljanje. Takrat se je namreč formiral prvi delavski svet v sindikalni organi-- zaciji. Jaz sem bil izvoljen za sekretarja tega delavskega sveta, Anton Tofant pa za predsednika. Spominjam se, da sva oba vztrajala, naj bi že v prvi številki »Emajlirca« obširno pisali o takrat porajajočem se delav-
skem samoupravljanju. Ing. Ankersta pa so zelo skrbeli predvsem strokovni kadri. Zaradi tega je vztrajal, naj bo »Emajlirec« strokovno glasilo. Pristal je le, da naj se poleg strokovnih člankov pišejo tudi razne kratke novice iz življenja v kolektivu.
Sredi leta 1950 je izšla prva številka »Emajlirca«. Večji del člankov je napisal ing. Ankerst, ki je bil prvi urednik našega lista. Stalni dopisniki za strokovne članke pa so bili še ing. Rihard Pompe in Ivo Erhartič.
Vsi članki ¡so bili zelo preprosto in skrbno napisani in so se nanašali v glavnem na
emajlirsko in kovinsko stroko.
Urednik lista je imel velike težave z dopisniki (takrat je bilo namreč zelo malo strokovnih delavcev iz emajlirske stroke) in le redko se je kdo odločil napisati dober in razumljiv strokovni članek.
»Emajlirec« je bil zelo dobro sprejet. Že po izidu prve številke so. spraševali, kdaj bo izšla druga. Ta pa je izšla šele 30. decembra 1950. V sporočilu uredništva je v tej številki napisano:	»Zaradi
zamude v tiskarni se je zakasnil izid 'te številke. Uprava lista se bo potrudila zmanjšati zamude naslednjih številk tako, da bo iz-
hajal »Emajlirec« konec vsakega meseca.
»Emajlirec« izhaja 10-krat letno t. j. vsak mesec razen v juliju in avgustu.« '
Kljub temu zagotovilu pa tudi v naslednjem letu ni izhajal »Emajlirec« redno kot smo si zamislili. Bilo je mnogo dobre volje, pa tudi mnogo skrbi in dela. Člani kolektiva pa so postajali vedno bolj zahtevni glede rednega izhajanja »Emajlirca« in njegove vsebine.
Polagoma sq v »Emajlir-cu« našle svoje mesto v vedno širšem obsegu poleg strokovnih člankov še razne druge zanimive vesti. Tako
je bila že v drugi številki	|
objavljena naslednja zanimi-	=
va vest: »Dne 12. decembra	=
t. 1. je. tovarniška sirena na-	1
znanila, da je naša tovarna	|
izpolnila svoj letni plan in	|
sicer po količini in po vred-	|
nosti. Naš letni plan, ki je	|
bil letos močno povečan,	§
smo izpolnili 18 dni pred ro-	=
kom in to kljub temu, da	§
smo imeli med letom velike	|
težave z dobavo surovin. Isti	|
dan je komisija za pregled	I
kvalitete posode ugotovila,	|
da so bili vsi izdelki brez-	§
hibno. in pazljivo izdelani, za	=
kar je prejela emajlirnica	=
pismeno zahvalo od uprave	=
tovarne. K tej naši delovni	|
zmagi so kolektivu pismeno	=
čestitali tov, minister Tone	=
Dolinšek, tov. direktor Av-	§
gust Peperko in Glavni od-	=
bor zveze sindikatov kovi-	|
narjev Slovenije.	Tovariši!	|
Uredništvo »Emajlirca« vam	§
iskreno čestita in vam tudi	|
v bodoče želi mnogo uspe-	f
hov v vašem nesebičnem	=
trudu.« A. H.
To obvestilo je izšlo pod	|
»drobnimi novicami«, če-	|
prav je ibiil to za podjetje ve-	|
lik dogodek. Jaz sem ves čas	=
vztrajal, da se	vsebina	=
»Emajlirca« popestri. Pozne-	i
je so tudi ing. Ankerst in	=
ostali tovariši uvideli, da je	=
potrebna pestrejša vsebina.	=
Dejstvo pa je, da	je bilo v	|
takratnih pogojih	to zelo	|
težko, saj je moral urednik	=
poleg svojega dela opravljati	=
še vse delo okrog urejanja	=
lista. Dopisniški. krog se je	i
pa le počasi širil. Prešlo je	=
mnogo truda in časa preden	I
je postal »Emajlirec« po	|
vsebini in obliki to, kar je	|
danes.	i
’IISIlIHIIIimiililllliiHui
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiii!iiimmi!iiiimiiii>';
EMIL JEJČIČ
PRVI »EMAJLI M EC«
Dr. Franc Zupančič:
Po sedmih letih
Po šestih letih, odkar je v letu 1951 prenehal izhajati list »Emajlirec« v našem podjetju,' se je pričelo ponovno misliti na izdajanje glasila, podjetja.
V	letu 1957 je ta pobuda postala dejstvo ter smo se odločili za izdajanje glasila kolektiva, ki je imel naslov »Emajlirec«, Kot pri vsaki stvari je bilo tudi tu pristašev in nasprotnikov ter je »Emajlirec«
V	svoji prvi številki utemeljil svoj izid z naslednjimi besedami: »Čemu nam bo list, ko imamo tednike, dnevnike in mnogo drugih revij, če pa upoštevate,
da ima že okrog 100 podjetij svoja glasila, ki postajajo neka nova nujna vrsta tiska — odraz novega tovarniškega življenja v novem družbenem' sistemu — lahko zaključimo, da je takšno glasilo tudi našemu kolektivu potrebno. Kakor vsako podjetje ima tudi naša tovarna čisto svoje probleme in potrebe, ki. jih ne bo moč obravnavati v dnevnem tisku«.
Samoupravni organi so dne 20, 11. '1957 sprejeli sklep o izdajanju glasila tdr hkrati sprejeli prvi pravilnik o organizaciji in izdajanju glasila »Emajlirec« ter s tem dali časopisu krstni list. Prva številka je izšla v začetku leta 1958 ter je imela letnico izdajanja III, ker se je upoštevalo, da je izhajal Že v letih 1950 in 1951.
. Vsak.začetek je težak in tudi pričetek izdajanja glasila »Emajlirec« v letu 1958 ni bil
lahek. Od prvotnega, strokovnega lista, smo morali preiti na izdajanje časopisa, ki naj bi bil glasilo celotnega kolektiva ter bil stalni obveščevalec kolektiva o vsem dogajanju v podjetju ter hkrati tudi list, ki bi prinašal vse podatke o poslovanju podjetja, mnenja, predloge in kritike članov kolektiva glede dela v podjetju. Časopis v tej obliki je zahteval povsem drugačno delo pri sestavljanju in urejanju. Dopisnikov sprva tudi ni bilo ter jih je bilo treba šele pridobivati, vzgajati, prepričevati in podobno. Marsikdo je imel bojazen pred tem, da bo njegov literarni prvenec ali strokovni članek tiskan, imeli St pomisleke pred javno kritiko in podobno. Torej nič koliko pomislekov, prigovarjanj in prepričevanj je bilo potrebno pri posameznikih, češ, da beseda, pa četudi je tiskana,
ni konj, da se je treba tudi na tak način izražanja mišljenja in predlogov navaditi ter sprejeti kritiko. Krog dopisnikov se kljub temu v prvih letih "nikakor ni mogel preveč razširiti ter so nekatere številke napisali poedinci, včasih poleg urednika dva ali še trije člani našega kolektiva. '
Če prelistamo številke prvih štirih let izhajanja »Emajlirca«, imamo v njih članke in zapise o delu tovarne, samoupravnih organov, društev podjetij, razne strokovne članke, potopise naših ljudi s službenih potovanj, razna poročila, statistike, objave osebnega značaja in še literarni ter šaljivi del. Pojavljati so se pričeli mladi pesniki iz naših vrst, pa smo priobčili tudi te njihove prvence poleg že »standardne« poezije novoletnih prigodnic in podobnega. Ker je bilo glasilo ko-
računom
Poslovno leto 1985 je za nami. Finančnih rezultatov še ne poznamo v detajle, ker je potrebno najprej preveriti realnost izkazanih sredstev podjetja, to pa je zamuden posel, ki ga morajo delavci sektorja financ in računovodstva opraviti do 25. januarja, predno pristopimo k izračunavanju dohodka podjetja in delitve istega na ustrezne kategorije prispevkov, OD in skladov po uradnih pred-piših in naših notranjih pravilnikih tqr sklepih samoupravnih oganov.
Za pravilen izkaz imovine in drugih aktivnih sredstev pod-skladov pa je predvsem-važno, kako je bila izvršena inventura vseh sredstev me^ letom'in tudi ob koncu leta.
Iz rezultatov stalne inventure materialnih sredstev,'katere je med letom obravnaval že CDS, je povzeti, da je v primerjavi z letom 1964 v naših skladiščih večji red, čeprav povsod primanjkuje skladiščnega prostora. Ugotovljeni vi- , ški in manjki materialnih sredstev so bili v realnih okvirih tudi v tem letu.
Inventura osnovnih sredstev, drobnega inventarja in ročnega' orodja, ki je bila izvršena po obratih in oddelkih pa tudi letos ugotavlja, da se je manipulacija s temi sredstvi poslabšala in da je iskati vzrok temu v pomanjkanju odgovornosti in občutku za red po delavnicah, kakor tudi s strani naložbenega knjigovodstva.
Za ugotovitev višine letnega končnega dohodka pa je nad- • vse važna inventura nedovršene proizvodnje. Ta je najbolj
podvržena subjektivni presoji tako glede količin, faz dela in tudi pri ocenitvi. Znano nam je, da nas je prav ob koncu leta 1964 rezultat te inventure v pogledu dohodka močno razočaral, saj se je višina predvidenih skladov na mah močno znižala in tako vplivala na naše celotno poslovanje v letu 1965.
iz .doslej znanih pokazateljev je razvidno, da smo količinski in vrednostni plan proizvodnje v letu 1965 100 % sicer dosegli (plan 1964 pa. 5,6 % oz. 12,6%), da pa so bili pogoji, v katerih srno poslovali v 1965, precej drugačni od onih v 1964. Predvsem je omeniti izreden vpliv smernic gospodarske reforme na naše poslovanje tako pri proizvodnji kot tudi realizaciji. V vseh 20 letih po osvoboditvi nismo čutili vplivov tržišča, saj smo prodali vse, kar smo proizvedli. Naša skrb je bila bolj usmerjena k nabavi potrebnih surovin za proizvodnjo. 'Na naše poslovne rezultate je vplivala od 1960 leta dalje globoka nerentabilnost
v proizvodnji emajlirane posode. Ob neizpremenjenih prodajnih cenah smo sleherno leto ugotavljali po strukturi stroškov, tako porast proizvodnje, proizvodnih kot tudi režijskih stroškov in v zadnjih letih ¡tudi osebnih dohodkov. Globoko izgubo pri proizvodnji emajlirane posode smo pokrivali z . boljšimi rezultati pri ostali proizvodnji.
Z uveljavitvijo določil gospodarske /reforme pa smo doživeli to, kar smo najmanj pričakovali. Proizvodnja emajlirane posode kot nase osnovne dejavnosti je sicer splavala na rob rentabilnosti, na mah pa je postala nerentabilna proizvodnja pocinkane posode, kopalnih kc< di, radiatorjev itd. Vse to pa v času, ko smo prav pri radiatorjih upoštevaje novo tehnologijo, modernizacijo proizvajalnih. sredstev, za katero smo prav v zadnjih 2 letih vložili mnogo denarja, hoteli povečati dohodek in sklade za nadaljnje vlaganje v proizvodnjo. Pri tem pa ne,smemo pozabiti naših ¡naporov za dosego regulacije prodajnih cen, ki smo jih vložili pri merodajnih forumih že v 1965 letu, pa zahtevki žal še niso ugodno rešeni.
Na finančni rezultat, ki je bil znan za 11 mesecev pa je vplivalo v decembru še:
J. zavestno zniževanje nekaterih stroškov;
2.	močno znižanje starih terjatev do kupcev (Samo TAM je plačal ca. 350 milijonov);
3.	ponovno se je kljub_ priporočilom organov ' upravljanja, da se naj realizacija in odpre-
ma blaga enakomerno porazdeli na ves mesec, zvišala realizacija in odprema prav na koncu meseca decembra, kar je ponovno zvišalo stanje terjatev za 200 milijonov, s čimer je izpadlo najmanj 20 milijonov din skladov za leto 1965.
Mislim, da bo temu problemu poleg drugih, ki se že nakazujejo, potrebno v letu 1966 posvetiti več skrbi. Red,v proiz-vodji hi omogočil enakomerno odpremo blaga, to pa bi povzročilo tudi enakomernejši priliv finančnih sredstev in znižanje marsikaterih stroškov.
Pripravljeni pa moramo biti vsekakor tudi na to, da bomo morali pri delitvi ČD upoštevati razmerje delitve OD in skladov na 90:10 in, da moramo prav za leto 1965 pokrivati še dolgove, ki jih imamo za anuitete, nujno že naročeno investicijsko opremo in dolg pri banki zaradi formiranja trajnih obratnih sredstev.
Vse to nas prav ob koncu leta 1965 še poleg posledic gospodarske reforme izredno prizadene, saj nam za modernizacijo strojev dn naprav in nabavo nujne opreme ne bo ostalo na razpolago potrebnih lastnih , sredstev.
Čim bodo znani rezultati poslovanja, to pa bo koncem tega meseca, ko bodo tudi sektorji in službe podale svoja poročila, in analize za osvetlitev finančnih . in proizvodnih rezultatov bodo dani rezultati po obravnavi na UO kolektivu v razpravo. CDS pa bi moral do 12. 2. 1966 o letnem zaključnem računu dokončno razpravljati in ga potrditi.
Viktor Pilih
lektiva smo si morali prizadevati, da vidimo tudi v tej poeziji dih našega tovarniškega življenja. Tako je bilo za vsakega nekaj v našem glasilu. Pričeli smo prav tako v burni dobi analitske ocene — kot danes — ter smo imeli že v prvi številki članke o analitski oceni. Nova organizacija podjetja, ki je pred leti tudi zvalovala ljudi v podjetju, je našla svoj odraz v glasilu. V se, te dogodke so upodobile tudi karikature.
Nekatere številke vsebujejo članke trajne vrednosti. Naj navedem jubilejno številko 7 iz leta 1959, kjer je daljši članek »Ob spominu na borbe in stavke«, v katerem je opisana zgodovina delavskega gibanja, mezdnih borb in stavk v naši tovarni skozi pol stoletja. V isti številki je opisana vsa predvidena rekonstrukcija naše tovarne, ki se je pričela izvajati
takrat. V številki 9, leta 1960, je skoraj celotna vsebina posvečena 10-letnici delavskega samoupravljanja, V 4. — 6. šte-
Dolgoletni urednik »Emajlirca« dr. Franc Zupančič
vilki letnika 1961 so članki o reorganizaciji delavskega samoupravljanja, ki se je takrat pričelo razvijati v širino, decentraliziralo. Snovi za pisanje je bilo vedno dovolj, samo oblikovalcev dogodkov in snovi ni bilo vedno na razpolago. Kar je značilno za to obdobje, je tudi to, da je vsebina lista bila poleg strokovnega značaja predvsem obveščanje članov kolektiva, dočim je izražanje mnenja kolektiva, predlogov in kritike glede dela organov, služb in poslovanja le tu in tam rahlo prihajala 'na svetlo.
Nismo tudi pozabili dogodkov, ki so marsikateremu ostali v spominu. Gre za dogodivščine, šale in podobna. Pri takem številu ljudi, kot je naš kolek-. tivi se tudi vedno kaj pripeti. Tudi delavskemu svetu se je npr. leta 196P pripetilo, da so vsi člani soglasno glasovali, ko
je šlo za vprašanje ukinitve odnosno obstoja počitniškega doma v Moščeniški Dragi, tako, -da so \glasovali hkrati za ukinitev, prodajo in za nadaljnji obstoj istočasno, kar je moral »Emajlirec« tudi upodobiti. Prav tako smo registirali uspelo uvodno predavanje ali. uvajanje takratnega psihologa delavcev novincev na delo. Potem ko je predaval in bil prepričan v svoj uspeh, da je v razumljivi obliki obrazložil vsem novincem ob prihodu v ~ tovarno vse predpise o higiensko tehnični varnosti, ga je eden izmed novincev vprašal, koliko piskrov mora izdelati eno dopoldne. Tudi dokazovanje delovne sposobnosti si je eden izmed delavcev privoščil v nenavadni obliki. Ko je prišel vinjen na delo, v obratu nikakor ni mogel dopovedati, da je sposoben za de-
(Konec na naslednji strani)
Cmajffoeo
Kreditna politika v letu
Z novim zakonom o ukrepih kreditne politike za leto 1966, ki ga je sprejela Zvezna skupščina koncem leta 1965, se v bistvu podaljšuje sistem kratkoročnega kreditiranja, ki je bil uveden v letu 1965 z zakonom o gospodarsko planskih ukrepih in s spremembo le-tega ob reformi.
4
JOŽE TURNŠEK
Kreditna politika, ki ima restriktivni karakter, je v preteklem času dala pozitivne rezultate med ostalim z zadržava-njem likvidnosti delovnih organizacij na spodnji optimalni meji in določenim usmerjeva-njem njihovih sredstev, kot tudi investicijskih sredstev bank; pripomogla je k pomiritvi prekomernega povpraševanja in odvijanju proizvodnje v okviru planskih proporcij.
Pretežni del odredb sprejetega „zakona (čl. 2—9) se nanaša na kredite za določene posle in namene, za katere je v členu 106 Zakona o bankah in kreditnih poslih predvideno sprejetje posebnih sklepov s strani Zvezne skupščine. Ostale odredbe sprejetega zakona se nanašajo na usmerjevanje določenih dolgoročnih sredstev bank (čl. 10 in 11) in na pooblastila Narodni banki v pogledu določevanja bližnjih pogojev za dajanje kratkoročnih kreditov (čl. 13 in 14).
Kratek opis kratkoročnih kreditov je naslednji:
1.	krediti za promet blaga
a)	krediti za prodano blago v državi, ki se dajejo gospodarskim organizacijam in ustanovam na bazi določene dokumen-
Po
sedmih
letih
(Nadaljevanje z 2. in 3. strani)
lo.	Zato je šel na upravo podjetja in v ambulanto, kjer je hodil' po rokah in dokazoval, da je sposoben za delo, kar je moral seveda »Emajlirec« tudi zabeležiti. Torej poleg resnega, je list priobčil tudi šaljive dogodivščine iz n&šega življenja.
In končno še to, da smo imeli težave tudi pri samem tiskanju. Sestavljanje lista, ure-
tacije (fakture idr.) za prodano blago. Sedanji roki vračanja po čl. 102 Zveznega zakona o bankah in kreditnih poslih so do 2 mes., a z akceptirano menico do kupca blaga do 3 mes.
b)	krediti za izvoz blaga, ki se dpjejo kot dokumentarni krediti za izvoženo, a ne plačano blago. Sedanji rok vrača-ja do 3 mesecev.
c)	krediti za nakup blaga, ki se dajejo samo trgovskim organizacijam kot dokumentarni krediti za plačilo dobaviteljev in to do višine 50 % od zneska fakture, za katere plačilo/ se koristi odobreni kredit. V
Sedanji rok vračanja do 2 mesecev.
2.	krediti za določene naloge
a)	krediti za sezonske zaloge gotovega blaga, ki se dajo gospodarskim organizacijam samo za povečam obseg zalog zaradi sezonskih neusklajenosti med proizvodnjo in prodajo, odnosno med nabavo in prodajo.
b)	krediti za sezonske zaloge reprodukcijskega materiala,
ki se dajejo proizvodnim organizacijam za povečan obseg zalog zaradi sezonske neusklajenosti nabave in predelave.
b)	krediti za zaloge blaga,
janje, lomljenje tiska in vse podobne tiskarske umetnosti smo se priučili pri naših tiskarjih. V začetku smo bili nekaki brezdomci, tiskali smo prvo številko v Pomurski tiskarni v Murski Soboti, drugo številko v Železničarski tiskarni v Ljubljani, tretjo v Celjski tiskarni. Končno so nas v Celju priznali, ter smo pozneje tiskali vse številke v Celju. Temu primerno so bile tudi prve številke po zunanjem videzu, obliki, papirju različne med seboj. Prvo leto smo izdali tri številke, nato pa po 12 številk v vsakem letu. Včasih smo res tudi kake številke »snedli«, ker smo združili več številk v eno. Morali smo pač letnik zaključiti z 12 številkami, kar pač ni bilo vedno lahko. Treba je upoštevati, da urejevanje lista v letih 1958 do vključno 1961 ni bilo posebno delovno mesto ter sem urejal
pripravljene za izvoz, ki se dajejo vsem gospodarskim organizacijam za blago pripravljeno za izvoz, za katero se banki predlože ustrezni dokazi (zaključnice, naročila itd.), da se bo prodalo na zunanjem trgu. Za vse vrste kreditov pod a—c je maksimalen rok vračanja 6 mesecev, pri kreditih za sezonske zaloge gotovega blaga pa je omejeno kreditiranje do višine 80 % od vrednosti zalog, ki se kreditirajo.
3.	Krediti za določene posle in namene.
a)	krediti za proizvodnjo blaga za izvoz, 'ki so bili v začetku dani skoraj za vsako proizvodnjo blaga, za katero je prosilec dal banki dokaz, da se bo prodalo na zunanjem trgu. Kasneje je bila uvedena restrikcija (Ur. 1. SFRJ 21/65 in 35/65), da se daje samo za proizvodnjo, ki traja preko 6 mesecev in izjemno v soglasju z NB do 6 mesecev ali ne krajše od 3 me-
1	secev. Sedaj je po novem Zakonu za bldgo, čigar proizvodnja traja preko 6 mesecev in do 6 mesecev brez omejitve 3 mesecev, kar v posebnih slučajih odredi guverner NB.
b)	krediti za uvoz blaga so bili v začetku 1965 dajani precej široko, praktično za vsak uvoz, za katerega so bila koristniku odobrena tuja plačilna sredstva. Kasneje je NB uvedla v svojih restrikcijskih ukrepih znatne omejitve, ki so v glavnem:
— krediti se praviloma lahko dajejo, kadar je v vprašanju uvoz večjih količin blaga preko tekočih potreb gospodarskih organizacij;
časopis poleg rednega dela. Prav tako so opravljali tudi drugi člani uredniškega odbora to delo poleg svojega rednega dela. Od prvega začetka, ko se je delo pri urejanju časopisa smatralo kot nekako častno delo, je počasi le prišlo do prepričanja, da je potrebno vprašanje izdajanja časopisa popolnoma organizirati tako, kot zahteva tak obširen delokrog. Izdajanje časopisa in urejafije ni lahko delo in zahteva veliko^ naporov, kar na zunaj ni videti ter ve le tisti, kdor dela pri takšnem poslu. Zaradi tega se je izvršila v letu 1961 odnosno 1962 reorganizacija izdajanja glasila »Emajlirec« s tem, da se je postavilo redno delovno mesto urednika lista, zagotovita redna denarna sredstva za izdajanje itd. Na tej osnovi lahko glasilo redno izhaja ter služi svojemu namenu.
1966
—	da se s kreditom lahko zagotovi samo do 80 % od zneska dinarske protivrednosti tujih plačilnih sredstev s tem, da je ostalih 20 %, kakor tudi plača-nje carine, prometnega davka, transporta in zavarovanja dolžan preskrbeti samo koristnik iz tekoče realizacije;
—	da roki vračanja kredita ne morejo biti daljši od 3 mesecev s tem, da se izjemoma in s potrebno dokumentacijo lahko podaljšajo do 6 mesecev.
4) potrošniški krediti
Ti krediti se dajejo z rokom vračanja do 30 mesecev, a do višine 20 % od osebnega dohodka koristnika kredita s tem, da kredit ne more biti večji od 600.000. Pri najetju kredita plača koristnik v gotovini 20 % od zneska kredita. Tu zraven spadajo še krediti ljudem, ki so pretrpeli škodo od poplav, kakor tudi privatnim gospodinjstvom za povečanje turističnih kapacitet.
To bi bili kratkoročni krediti po Zakonu o ukrepih kreditne politike v letu 1966, opisani seveda na kratko. Potrebno bi bilo še omeniti to, da so banke dolžne zaradi nadaljnjega izboljšanja strukture financiranja investicij pri dajanju investicijskih kreditov v letu 1966 dati 25 % od skupnega zneska teh kreditov v trajna obratna sredstva (razen nekaterih panog: energetika, črna metalurgija itd.).
9	V tem Zakonu se dajejo tudi določena pooblastila ZIS, da lahko odredi druge posle in namene, ki bi jih banke lahko kreditirale, kar je neobhodno v sedanjih pogojih izvajanja gospodarske reforme, če bi se na nekaterih področjih gospodarske aktivnosti pokazale potrebe za hitro intervencijo z bančnimi kratkoročnimi krediti in
9	Narodni banki, ki je neposredno odgovorna za izvajanje kreditne politike in zato lahko podvzame določene ukrepe za reguliranje kreditnih potencialov poslovnih bank in skupnega obsega kratkoročnih kreditov.
Bistvo takšne kreditne politike je v tem, da bi se kratkoročni krediti formirali v višini 2/3 iz akumulacije, 1/3 pa iz emisije, ne pa tako, kot je to bil slučaj do sredine 1965, ko je bilo obratno. -
£*Ms\fihe&
5
Zavrnjene pripombe na pravilnik o delitvi
dohodka
Pravilnik o delitvi dohodka je bil razobešal. Dobila so ga rudi vodstva posameznih enot. Bil je obravnavan na najvišjih samoupravnih organih posameznih enot in tako so se izkristalizirale posamezne pripombe, na ta pravilnik.
Pripombe so bile obdelane s strani strokovne službe in predložene upravnemu odboru v razpravo.
Osvojene pripombe bodo zajete v tekstu novega pravilnika. Zavrnjene pripombe pa niso bile osvojene zaradi vzrokov, ki jih navajam za vsako posamezno pripombo.
1.	V obratu kemičnih izdelkov pride večkrat do slabe kvalitete frit iz nepojasnjenih vzrokov. Zato naj se nagrada za kvaliteto formira na ta način, da se vedno poviša masa osebnih dohodkov po ceniku za 12% (toliko znaša dosedanje povečanje), če je kvaliteta v tolerančnih mejah (pri temeljnih fritah lahko znaša sekunda pod 2,61% in pri titan fritah pod 15,19%). Ker večkrat tudi ni pojasnjeno, zakaj pride do slabe kvalitete ali se pa šele čez nekaj dni ugotovi, kakšna jp bila kvaliteta, naj ne bi obstajali penali.
Upravni odbor je tu zavzel sledeče stališče:	_
—	nagrada mora biti gibljiva, kakor se giblje procent slabe kvalitete;
—	če obstaja premija, morajo biti tudi penali;
—	dovoljen procent slabe kvalitete pri titan fritah mora biti nižji (ne pa 15,19%);
—	zajete morajo biti vse frite pod kontrolo, ne samo temeljne in titan;
—	nagrada za kvaliteto mora biti po višini v skladu z ostalimi enotami (če je pri ostalih npr. okrog 5 procentov na cenik, mora biti tudi tu povprečno v istih mejah).
2.	V obratu II se niso upoštevale zaokrožitve pri normirani proizvodnji ali pri nagradah (da bi se v E El znižal normativ za proizvodnjo od 890 ton na 865 ton, v emajlimici pa bi se zvišala nagrada od
500.000	din na 700.000 din An v pocinkovalnici, da bi se zvišala nagrada od 150.000 din na
200.000	din).
Tu je treba preiti na merjenje kvalitete po artiklih ali grupah artiklov, ker ni pri vseh enak odstotek sekunde. Ce preidemo na to do konca leta 1966, potem zdaj ni umestno delati .prememibe, čez leto dni bi jih pa delali ponovno.
3.	Ni upoštevan predlog sektorja prodaje in zunanje trgovine, ki glasi:
• »Proizvodni obrati so dolžni pravočasno izdelati naročeno
blago. V kolikor nastanejo dodatni stroški in plačilo penal zaradi nepravočasno izdelanega in dobavljenega Maga, je ekonomska enota odnosno delovna enota, ki ni pravočasno izdelala blaga obvezna, da trpi od 10 — 30 % nastalih stroškov in plačanih penalov«.
Ta sklep je bdlj organizacijskega značaja, ker se nanaša na razmejevanje stroškov. Sklep je enostranski, ker se nanaša samo na proizvodne obrate. Enako važni so roki tudi v drugih službah, zato se mora tak zahtevek nanašati na vse enote.
Praktično je pri izvajanju tega sklepa težko ugotavljati vse nastale stroške zaradi zakasnele izdelave in ali je do zavlačevanja res prišlo zaradi subjektivne malomarnosti.
Ljudje so voljni delati, posebno, če je delo dobro organizirano. Zamujanje rokov pomeni disciplinski prekršek, kjer so posamezni vodje DISCIPLINSKO ODGOVORNI za kršitev delovne discipline.
4.	Zaenkrat ni upoštevan predlog sektorja prodaje in zunanje trgovine, da bi kadrovska služba bila vezana na »pro-centuaini odnos dejanske kvalifikacije zaposlenih v podjetju glede na zahtevano kvalifikacijo za vsa delovna mesta«.
Zahteva je postavljena dobro in jo je potrebno upoštevati pri nadaljnjem izpopolnjevanju predloženega pravilnika. Trenutno je še ne hi vnesli v pravilnik, ker še ni študijsko ob-
delana. Upoštevati je treba šolsko izobrazbo in prakso! Vsak mesec prihaja do sprememb (dodatno izobraževanje) in vsakemu rastejo meseci prakse. Kako to meriti v enem skupnem pokazatelju, ki ho oljjek-tivno odražal kvalifikacijski napredek vseh zaposlenih (VK-K, FK, NK) in kdo naj to praktično zajema, za to je potrebna posebna študija. Zato pride ta koristni predrag v poštev v nadaljnjem izpopolnjevanju pravilnika.
5.	Ni bila sprejeta pripomba, naj se računovodstvo veže na:
a)	plačano realizacijo;
b)	na razliko med pozitivnimi in zamudnimi obrestmi;
c)	ažurnost iztoževanja in stroške pravdanja;
d)	na koeficient koriščenja sredstev na žiro računu.
To so dobre ideje, a se nanašajo v glavnem na nekaj delovnih mest v računovodstvu. V računovodstvu opravljajo še mnogo drugih del in velika večina zaposlenih sploh nima direktne zveze z navedenimi kriteriji.
Potrebno pa bo posamezna delovna mesta v računovodstvu vezati na omenjene kriterije. Tudi to naj pride v poštev pri nadaljnjem izpopolnjevanju pravilnika. Zaenkrat je tako, da računovodstvo svoje delo opravlja, to moramo plačati in so fakturirana*realizacija in dohodek pravilna osnova za sam štart.
6.	Zaenkrat tudi ni bil upoštevan predlog, da je enota
»vodstvo podjetja in štabne službe« vezana na »procent realizacije na novo osvojenih izdelkov v Skupni mesečni realizaciji napram baznemu obdobju«.
Predlog je dober, ker stimulira hitrejše uvajanje novih artiklov. Ne zajema pa vseh zaposlenih, ki se ukvarjajo z osvajanjem novih artiklov. Tu bi gotovo morali upoštevati tudi institut, tehnologijo pri osvajanju, pripravo dela pri organi-zaciji nove proizvodnje.
Strinjam se, da je potrebno pospešiti osvajanje novih artiklov, a na še učinkovitejši način kot je predlog sektorja prodaje in zunanje trgovine." Zainteresirati moramo vse sodelujoče.
Natečaj (razpis ob vsaki novi akciji) bo verjetno tu najuspešnejša oblika. Zato bo dobro izdelati enostaven in kratek pravilnik o nagrajevanju osvajanja novih izdelkov. Tam bi naj bilo zajeto, kdo razpiše natečaj, kakšna vsota je na razpolago, iz katerih sredstev s« krije, udeležba posameznikov, roki za posamezna dela. Tako bomo verjetno prišli do več novih artiklov in do boljšega sodelovanja vseh, ki na tem delajo.
PRIPRAVE NA DELOVNO KONFERENCO KOMUNISTOV
V drugi polovici februarja - datum še ni natanko določen - bo delovna konferenca članov Zveze komunistov. Konferenca bo v času, ki ga karakterizira silno razgibana aktivnost vseh članov kolektiva in prav to bo gotovo dalo pečat tudi delovni konferenci komunistov.
Že v poročilu samem bodo zajete najpomembnejše teme kot so: idejna vloga^komunistov v novih pogojih gospodarjenja; dejavnost organov upravljanja; odraz intencij gospodarske reforme v našr delavni skupnosti; gospodarska problematika — zlasti po gospodarski reformi, slabosti pri
zaposlovanju strokovnih delavcev in kadrovska politika nasploh; odnosi v podjetju; izvoz in uvoz; rekreacija in družbeni standard ter drugo. Poročilo bo prineslo pregled celotne dejavnosti komunistov v preteklem obdobju s posebnim poudarkom na kritičnih pripombah, ki so jih iznesli
Hani Zveze komunistov na
letnih konferencah v svojih osnovih organizacijah.
Upravičeno izražamo prepričanje, da bodo v razpravah člani poročilo dodobra razčlenili in ga dopolnili s svojimi gledišči. Delavna konferenca bo uspela namreč šele tedaj, če bodo njeni zaključki narekovali temeljito vsebinsko in organizacijsko preosnovo organizacije in če bodo aktivirali člane bolj kot kdajkoli k reševanju zahtevnih nalog.
Uredniški odbor se je odločil, da prav v predkonfe-renčnem obdobju objavi celotno besedilo oddaje Aktualni pogovori, v kateri je Veljko Vlahovič odgovarjal na vprašanja komunistov.
SLOVESNOST OB UPOKOJITVI SODELAVCEV
oMošli
med nami“
Zadnje dni preteklega leta so . se zbrali_ sodelavci, ki so bili./ upokojeni lani. Prišli sov svojih :■ najboljših oblekah. Bili so resni; in zadržani. Čutiti je bilo, da. se ne štejejo več za sestavni-: j del kolektiva. Dela in načrtov, ki so jim doslej vlivali zaupa-. nje, ni bilo. 2e oblačilo samo. je bilo tako različno od delovne obleke, ki so je bili vajeni doslej. Bili so gostje. Njim v . čast je bila slovesnost.
Tako so čutili oni. Zato pa' smo mi mislili drugače, čerav-. no nas zapuščajo in odhajajo v zasluženi počitek, ostajajo še . vedno del nas. Zapuščajo nam svoje delo in z njimi odhaja naša hvaležnost za vse, kar so storili v dolgoletnem službovanju pri nas.
Glavni direktor je dejal: »Iz-,
~ rekam vam iskreno zahvalo.
Zavedam se, da je to premalo,
„ za vse, kar ste storili...«
Resnično, vsega ni moč iz— raziti z besedami; njihovega prizadevnega dela ni moč po-'
plačati s skromno slovesnostjo, nekaj tisočaki in kosilom. To je lahko samo dokaz, da znamo ceniti njihov prispevek, nikakor pa ne plačilo.
Sedeminsedemdeset upokojencev nas je zapustilo. Vsi skupaj so bili zaposleni pri nas nad tisoč sedem sto let. To je sedeminsedemdeset zgodb, ki so trajale nad tisoč sedem sto let. Najdaljša petinštirideset let...
Čeravno so te zgodbe različno dolge, imajo nekaj skupnega. V vseh je glavni junak preprost človek: človek z jasnimi mislimi, ostrim pogledom in žuljavo dlanjo. Delovni človek, ki mu je delo življenje in • Življenje delo; človek v delov-
ni obleki, ki se zdaj, ko jo je slekel, počuti golega, oropanega nečesa, česar je bil vajen in brez česar si še do včeraj ni upal živeti.
»Mi nočemo biti stari,« je rekel v imenu vseh Ivan Verk. Prepričan pa sem, da je hotel s tem povedati, da se ne morejo sprijazniti s tem, da bi bili nekoristni. Težko tudi verjamejo, da bo šlo brez njih...
A'šlo bo. Tudi to je njihova zasluga. Postavili so temelje, na katerih bojno gradili naprej. In ti temelji nas bodo vselej spominjali ncu njih, na njihovo delo, na njihove napore, na skrb. Šlo bo, ker nam bodo prav oni zgled delavnosti; ker so nas tako vzgojili...
Napisali smo: DOBRODOŠLI MED NAMI:
To ni veljalo le za tisti dan. To velja tudi za danes, za jutri. Dobrodošli med nami vselej. Kadarkoli boste prišli, vas bomo veseli. Vedeli bomo, da nas pogrešate.
In videli boste, da tudi mi pogrešamo vas.
Ne! Tisto, kar smo vam pripravili tistega poznega decembrskega dne, ni bilo plačilo. Vaših zaslug ni mogoče poplačati. V nobenem primeru z besedami, nekaj tisočaki in skromnim kosilom! Plačilo naj vam bo to, kar je v naših srcih in ničesar ni mogoče izraziti ne z besedami, jedjo ali denarjem... Vlado Smeh
Sinajpiso
- SEV © SEV ©SEV • SEV © SEV • SEV • SEV • SEV • SEV • SEV • SEV • SEV • SEV • SEV •
PRI#CIF!!KMKUMM|NJA * IZVOZNIH CEN
Znano je, da imajo socialistične države- Vzhodne Evrope tipično plansko usmerjanje gospodarstva na vseh toriščih zaključenega kroga družhene.reprocbikbije, tako v proizvodnji, distribuciji in prodaji. Tak način dirigiranja planskega gospodarstva se odraža tudi na področju ugotavljanja planske lastne in prodajne cene izdelkov . blagovne proizvodnje, ki jo vrše po znanem principu planskih kalkulacij, katere dopuščajo tudi plansko izgubo j— zlasti tedaj, če. gre za proizvodnjo izdelkov, ki so važni za posamezna nacionalna gospodarstva.
Maloprodajne cene so v vseh teh državah določene s strani samih državnih organov, ne pa s strani proizvajalnih organizacij. To pa zato, da se s planskimi proporci maloprodajnih cen doseže plansko usmerjanje potrošnje in i— razumljivo — tudi proizvodnje. Po enakem principu se postavljajo tudi prodajalčeve prodajne cene. Maloprodajne cene so enotne, kar pomeni, da po-
trošnik kupi določeni izdelek ' vselej po isti ceni, ne glede na to, ali ga kupi v veleblagovnici ali v detajlistični trgovini in ne . g(cde na to, ali ga kupi v mestu ali na deželi. Tak sistem enotnih maloprodajnih cen daje široki po-Jfpšnji pečat stabilizacije in onemogoča devalvacijske pojave. Ijkrati potrošnike izenačuje ne glede na to, kje opravijo nakup izdelkov.
i . t Prodajalčeve in enotne maloprodajne cene vsebujejo planski ■ dobiček (izjemoma tudi plansko izgubo, ki pa se regresira), kar omogoča proizvajalnim in trgovinskim organizacijam, da s preseganjem planske proizvodnje in prodaje dosegajo dodatne osebne dohodke, ki dandanes v teh državah igrajo že zelo vidno vlogo pri stimuliranju zaposlenih.
■ . Sistem planiranja cen pa je bistveno drugačen in delno tudi različen v posameznih državah SEV-a. V ČSSR kalkulirajo izvozne cene centralizirane izvozne organizacije po metodi, ki zahte-
va, da izvozne devizne cene pokrijejo vsaj vse materialne izdatke, ki so potrebni za izdelavo določenega izdelka, poleg tega pa morajo kriti večji ali manjši delež neposrednih proizvodnih bruto osebnih dohodkov. Materialne izdatke pri tem kalkulirajo po svetovni ceni zadevnega materiala, medtem ko neposredne proizvodne bruto osebne dohodke kalkulirajo odnosno preračunavajo iz nacionalne valute v dolarske vrednosti po pariteti, ki jo predpiše ministrstvo zunanje trgovine in ki je v mnogih primerih nerealna (običajno prenizka). Posledica take metodologije kal-kuliranja izvoznih cen je, da večina držav SEV-a doseže na svetovnih tržiščih — in to zlasti še na prostih tržiščih konvertibilnih valut — nižje cene. Pri tem pa te centralizirane izvozne organizacije smatrajo same, da so do-• segle odlične izvozne cene, če z njimi pokrijejo ves potrošni material in tudi vse neposredne iz-delavne bruto osebne dohodke. Nobena izmed držav SEV-a pri izračunavanju izvoznih cen nikdar ne kalkulira stroške obratne in upravno prodajne režije; še več, izvozne organizacije izvažajo izdelke svojega nacionalnega
gospodarstva tudi takrat, če izvozne cene omogočajo kritje samo 50 % neposrednih izdeiavnih l bruto osebnih dohodkov, zlasti tedaj., če gre za izvoz na področja, ki so za posamezna nacionalna gospodarstva izredno pomembna glede na zagotavljanje deviznih sredstev za uvozne potrebe svoje države. V ČSSR na primer nadrejeno ministrstvo predpiše centraliziranim izvoznim organizacijam diierencirane procente neposrednih izdeiavnih bruto osebnih dohodkov, ki jih morajo izvozniki pokriti pri prodaji na posamezna inozemska tržišča. Ti predpisani procenti so večji tedaj, če gre za izvoz na manj pomembnejša tržišča, kjer se plačilo vrši v obračunskih devizah, na drugi strani pa so najmanjši tedaj, če gre za tržišča s plačilom v konvertibilnih devizah. Tak sistem planskih kalku-lacijskih proporcev se iz leta v leto menja, kar zahteva sorazmerno pogosto spreminjanje in prilagajanje izvoznih cen, ki veljajo za posamezna tuja tržišča.
Razumljivo je tudi, da zahteva tak sistem kalkuliranja izvoznih cen določeni administrativni aparat, ki stalno izračunava, ugotavlja in spremlja devizne izvozne
¿htafiiuc
Naša služba vzdrževanja se je lotila zahtevnega dela; pričela je z generalnim remontom 900-tonske stiskalnice. Gerald Premšak, dipl. ing., je dejal, da je to največji poseg, kar so ga opravili kdaj koli v našem podjetju. O remontu bomo še poročali podrobneje.
(Foto LT »Emajl«)
SEV • SEV ® SEV ® SEV • SEV • SEV • SEV •
cene glede na intencije nadrejenih organov. To pa hkrati omogoča nadrejenim organom, da pri postavljanju planskih nalog predpišejo centraliziranim izvoznim organizacijam, kakšne povprečne dolarske ceno ico meja ali POB njihova luka morajo doseči za 1 tono emajlirane posode v planskem obdobju na posameznih tržiščih. Vendar ta metoda izračunavanja povprečnih izkupičkov za 1 tono emajlirane posode ne zagotavlja vselej zadostne kontrole, da bodo izvozniki dejansko to ceno dosegli s povprečnim asortimentom, ker lahko izvozniki z boljšim in zahtevnejšim sor-timentom (ki je sicer tudi dražji) svoje dotedanje napake v izvozu korigirajo, seveda na škodo proračuna, v ceni med — v izvozu doseženo — dolarsko ceno, preračunano v domačo valuto in domačo plghsko proizvajalčevo prodajno ceno, ki mu je zajamčena v vsakem primeru.
če je izvoznik uspel pri prodaji na tujem trgu doseči ugodnejšo ceno, kot mu je predpisana s plansko kalkulacijo (po principu pokrivanja materialnih izdatkov v celoti in pokrivanja predpisanega '% neposrednih izdelav-nih bruto osebnih dohodkov), potem dobi izvoznik posebne pre-
mije, ki jih plača nadrejeni organ kot priznanje za uspeh. Tako so npr. v češkem izvoznem podjetju MOTOKOV letos za uspešen izvoz v tretjem četrtletju izplačali zunanje-trgovinskim kadrom posebno premijo, ki znaša za 3 mesece nekaj več kot enomesečni osebni dohodek.
Opisani sistem planske kalkulacije izvoznih cen seveda ignorira vse režijske stroške in stroške upravne in prodajne režije, kar omogoča izvoznim organizacijam v državah SEV.-a, da v večini primerov izvažajo svoje izdelke po cenah, ki ležijo mnogokrat znatno izpod polne lastne cene izdelkov. Da je temu tako, botruje predvsem tradicionalno pomanjkanje deviznih sredstev v teh državah in za potrebe financiranja ključnih planskih ciljev. Izvozniki blaga imajo seveda pri tem možnost zniževanja izvoznih cen, zlasti tedaj, če ne dosegajo vrednostnega volumna izvoza.
Državne organizacije se v zadnjem času zavedajo te šibke točke v svojem sistemu in realno se pričakuje, da se bo metoda kal-kuliranja izvoznih cen že v kratkem bistveno spremenila in prilagodila potrebam njihovega nacionalnega gospodarstva.
-----------------7
POTREBNA nam. je
JASNA ORIENTACIJA
- Zadnji obračuni dela osnovnih organizacij ZK v tovarni so za nami. Zanimive — ene manj, druge bolj — in tehtne so ugotovitve posameznih članov ZK o delu organizacije, razmerah v kolektivu in nasploh. Mnoge od teh bodo prav gotovo našle svoje mesto tudi na situacijski konferenci, ki bo v drugi polovici februarja.
Mnogi komunisti so v svoji razpravi ugotavljali prispevke članstva na področju komunisti — gospodarska réforma, Mneja so, da so bili premalo obveščeni in zato premalo pripravljeni v preteklem obdobju. Dosti jih je bilo mnenja, da je tovarniški komite prav na tem torišču storil premalo.
Nemalo kritik je bil dele-ženem na letnih konfrencah grup osnovnih organizacij tovarniški komite ZK. Največ diskutantov se je zavzemalo za bolj neposredno sodelovanje komiteja z osnovnimi organizacijami, ker vzrok za malodušnost in neorganiziranost članov po njihovem mnenju tiči prav v tem djestvu.
Razprave so potekale tudi o novem pravilniku notranje organizacije podjetja, ki se po njihovih opažanjih prepočasi vključuje v vsakdanjost. Tolažba, da se bodo sadovi pokazli pozneje, iz dneva v dan izgublja svojo moč.
Nediscipliniranost posameznih komunistov je bila zopet na tapeti. Opaziti je, da se iz dneva v dan veča. Slišali smo kritiko o nepravočasnem in netočnem plačevanju članarine. Tudi dejstvo, da miladi in stari komunisti zapuščajo partijske vrste, je bilo izgovorjeno na vsaki letni konferenci posameznih grup osnovnih organizacij.
Že z bežnim in dokaj površnim pregledom skozi gradiva letnih obračunov posameznih grup lahko torej u-gotovimo, da so bile letošnje razprave zelo kritične. Komunisti niso zadovoljni z obstoječim stanjem. Zelo tehtna je ugotovitev starega komunista, ki pravi, da bo
treba organizacije utrditi od spodaj navzgor. Tekoče leto, ki je pred nami, bo zahtevalo skupne akcije in razgledane komuniste, ki jim bosta orientacija in razvoj' naše družbe dovolj jasna.
Situacijska konferenca, ki jo pričakujemo v februarj,u, mora dati jasne smernice za delovanje komunistov. Pričakujemo konstruktivno razpravo, ki bo odraz naših uspehov in problemov v preteklem obdobju.
GO
UGODNA
PONUDBA
Projektant naprav za gretje in prezračevanje v novi dvorani Tivoli se je pred kratkim mudil v našem podjetju. Ker ja rešil že več zapletenih problemov prezračevanja prostorov v grafični industriji, ga je zanimal problem v topilnici. Naprosil je'naše sodelavce, naj mu posredujejo podatke in obljubil, da bo skušal rešiti problem neobvezno.
Sodimo, da je ponudba za za nas silno ugodna zlasti zato, ker nas ne obvezuje vse do tistega trenutka, ko bi bili za njegovo strokovno rešitev zainteresirani.
SPECIALIZACIJA
Že 21. julija letos je u-pravni odbor podjetja o-doforil Albinu Brenčiču, vodji oddelka za izobraževanje, službeno potovanje v Zahodno Nemčijo in sicer v Bayer — Leverkusen po programu znanstveno — tehničnega sodelovanja z zapadno evropskimi državami za leto 1965.
Specializacijo, ki bo trajala predvidoma 3 mesece in se^nanaša na problem planiranja, evidence in u-sposabljanja strokovnih delavcv, je začel Anton Brečič v začetku tega meseca.
8
¿mc^Ucec
Idejna vprašanja ob uveljavljanju
Gospodarska reforma je že postala sestavni del naše vsakdanje prakse. V televizijski oddaji »Aktualni pogovori«, v kateri najuglednejše osebnosti našega političnega življenja neposredno odgovarjajo na vprašanja delovnih ljudi iz razplh krajev države, je sodeloval tudi sekretar CP ZKJ Veljko Vlahovič, ki je govoril o vlogi Zveze komunistov in o idejnih vprašanjih v zvezi z izvajanjem reforme. V naslednjem objavljamo v celoti misli tovariša Veljka Vlahoviča po besedilu TANJUGA.
Podružbdjenje tovarn, bank, prometa in drugih gospodarskih panog smo doslej vsi zlahka razumeli, toda podružblja-nje politike dojemamo težje, ponekod pa zadevamo tudi na odpore, ki ovirajo razvoj tako «Ikonamike kot politike in družbenih odnosov v celoti«, je dejal tovariš Veljko Vlahovič.
Na več vprašanj članov kolektiva »Djuro Djamovič« iz Slavonskega Broda in »Crvene zastave« iz Kragujevca v zvezi z vlogo organizacij ZK v delovnih organizacijah, njihbvi odgovornosti za -situacijo, v kateri delujejo in s'posameznimi tendencami, da prevzamejo stvari v svoje roke, je tovariš Veljko Vlahovič pripomnil, da je na takšna in podobna vprašanja večkrat naletel posebno po VIII. kongresu ZKJ in po uveljavljanju instrumentov reforme. Po njegovem mišljenju gre za izredne napore ne le, da se okrepi ekonomska moč države, pač pa tudi, da se razvijajo popolnejši socialistični odnosi. Družbena lastnina proizvajalnih sredstev ne -pomeni le lastnine strojev, pač pa obenem osvobajanje delovnega človeka od ekonomskih in -političnih spon.
Ko je razvijal svojo misel o podružbljanju politike in odporih, ki otežujejo ta proces, je dejal, da je »VIII. kongres« dal stimulans vsem družbenim, gospodarskim in političnim gibanjem, posebno pa poudaril potrebo hitrejšega osvobajanja gospodarstva od raznih administrativnih in političnih uzanc. V idejnem in idejno političnem pogledu, je kongres osvetlil vprašanja razvijanja vodilne vloge Zveze komunistov v samoupravnem sistemu. Toda kot je to v življenju navada, v
praksi nastajajo večkrat določena nerazumevanja in neskladja med proklamirano politiko in načinom njenega uveljavlja-
nja.	Nastajal je določen razmik med razmeroma naglo politično afirmacijo VIII. kongresa in počasnejšim izpolnjevanjem nalog, ki jih je ta kongres začrtal.
Veljko Vlahovič je potem omenil, da nikoli prej družbena praksa ni terjala taka široke izmenjave mnenj in usklajevanja gledišč o sedanjih in bodočih družbenih, gospodarskih in političnih tokovih.
»Nekateri naši tovariši niso navajeni na izmenjavanje mnenj in usklajevanje gledišč. Sam proces prodružblja-nja politike in gospodarstva se nenehno zapleta v spopad s silami, ki se najpogosteje stihijsko upirajo podružbljanju. Takšni tovariši običajno ne sprevidijo, da prihajajo navzkriž z ustavo in s programom ZKJ ter s politiko, za katero se zavzema Zveza komunistov.«
Veljko Vlahovič je opozoril na to, da je zadnje mesece pogosto slišati izraze »vmešavanje«, »vtikanje«, »pritisk«, »prevzemanje stvari v svoje roke« itd., ter je mišljenja, da te izraze pogosto uporabljajo po- . vršno, ne da bi globlje razčlenili vzroke nekaterih pojavov. V slehernem kolektivu bi morali dobro pretehtati, 'kaj se »vtika vmes«, »prepleta«, »vmešava« in zakaj. Edino tako si je mogoče ustvariti jasnejšo podobo o tem, kaj je v redu in kaj ne.
V nadaljnjem razglabljanju je Vlahovič rekel, da se »Zveza komunistov v delovni organizaciji ne more postavljati proti organom samoupravljanja, kot mačeha proti pastorki«. Samo-
upravljanje se ne more treti-rati kot »nujno zlo« ali kot formalno kritje odločitev, ki se prinašajo mimo samoupravnih organov. Takšna dogajanja pa menijo nezaupanje v izvoljene organe in v skrajni liniji v delovnega človeka.
»Ne pozabimo, da se pogosto v raznih okoljih in situacijah z mišljenjem, da naši delovni ljudje niso dozoreli za samoupravljanje, da so to v večini primerov do pred kratkim bili nepismeni kmetje, da se Še vedno nismo rešili zaostalosti; hočemo pa že, da tudi navadni delavci vodijo gospodarsko politiko. Takšna mišljenja navajajo na zaključek, da je bolje imeti zaupanje v šolanega birokrata kot pa v delovnega človeka sa-moupravljalca. Sklicujoč se na izkušnje iz revolucije je Vlahovič poudaril, da se je Zveza ka munistov v najtežji zgodovinski situaciji pogosto Obrnila na navadne in tudi nepismene ljudi, ki so razumeli svojo zgodovinsko vlogo, medtem ko so nekateri zelo izobraženi ljudje imeli napačno orientacijo in so sodelovali s sovražnikom.
Vse naše revolucionarne izkušnje govorijo o tem, da se moramo bolj orientirati na delovnega človeka ter da je danes nujno, da simultano vnašamo spremembe v sistem, da prehajamo na sodobnejše in bolj sa cialistične odnose, obenem pa rešujemo vprašanje navadne pismenosti. Vse to je reševati z napori in voljo delovnega človeka.«
Ko je Veljko Vlahovič govoril o delovanju organizacij Zveze komunistov, je posebej spregovoril o dveh vrstah neiznajd-Ijivosti. »V praksi se dogaja, da tovarniški komiteji pri tem, ko sprejemajo odločitve posegajoče v področje dela sama upravnih organov, jemljejo odgovornost izvoljenim telesom in prevzemajo nase tako pravico odločanja kot pravico odga vomosti. To so v resnici majhni udari, puči. To je hkrati dokaz, da je ves kolektiv zabredel v težaven položaj. Komunisti bi morali v takih primerih predvsem proučiti, kako so da lali v minulem obdobju, ka , likšna je njihova krivda, da je nastal izjemen položaj, ker je »prevzemanje stvari v svoje ra ke« v resnici obsodba, četudi tiha, vsega dela Zveze komunistov v takšni delovni organizaciji.«
Poleg takšnih organizacij, ki s svojim delam zavirajo razvoj samoupravnih odnosov, po mišljenju Veljka Vlahoviča ob-
Veljko Vlahovič (Foto Tanjug)
stajajo tudi takšne organizacije, ki se sicer ne »vmešujejo« v delo samoupravnih organov, vendar so »zasanjane in zaspane«, ali se pa pojavljajo kot privesek administracije in strokovnih služb. Tudi takšne organizacije niso orientirane k delovnemu človeku — sama upravljalen
Ko je navedel kot primer statute delovnih organizacij, je sekretar CP ZKJ izrazil mišljenje, da se glede sprejemanja teh dokumentov lahko razvije resna diskusija o tem, če so komunisti bili dosledni v boju za takšen statut, s katerim bi sp samoupravni odnosi še bolj utrdili in spoštovali ter razvijali demokratični odnosi in osebna odgovornost. Vlahovič je potem pristavil, da statuti ne vsdbujejo absolutno moč, če so dobri, lahko veliko prispevajo glede jasnosti nalog sama
Iz odgovorov sekretarja CK ZKJ Veljka Vlahoviča v televizijski oddaji »Aktualni pogovori«
/	(Po Tanjugu)
Enuiftheo —-
reforme
upravnih organov, strokovnih služb, vloge sindikata in Zveze komunistov. Potem bi bilo še bolj jasno, kaj je samoupravljanje, kaj pa vodenje in kaj politično delo.
Resumirajoč svoje izvajanje v zvezi s tem je Vlahovič dejal, da so komunisti poklicani, da predstavljajo gibalno silo v razvijanju popolnejših samoupravnih odnosov in večje osebne odgovornosti slehernega člana kolektiva, posebno ljudi. v voljenih organih in na vodilnih mestih. Njihova dolžnost je tudi, da se zavzemajo za realizacijo sprejetih odločitev. Če so mišljenja, da nekatere odločitve niso sprejemljive in da so škodljive za kolektiv in širšo skupnost, se morajo ti ljudje boriti, da se takšne odločitve menjajo. Prav tako je nujno, da se komunisti zavzemajo za enotnost akcij v reševanju skupnih problemov, ozirajoč se na specifičnost političnega dela, detla strokovnih služb in dela samoupravnih organov.
Pri tem se ni treba bati boja proti nesocialističnim stališčem zaradi strahu pred vračanjem na birokratične in administrativ metode dela. Krepitev samoupravnih odnosov zahteva stalni boj proti nesocialističnim stališčem v interesu demokratičnih odnosov, ker se demokratični odnosi v socialistični družbi lahko uspešno razvijajo le, če slabijo antisocialistične akcije.
Krepitev demokratičnih odnosov predpostavlja tudi boj proti familijamosti, proti ustanavljanju grup, ki odločajo v imenu kolektiva, proti pöHtiüri popuščanja posameznikom, ki se jim dovoljuje, da kopičijo napake in ki bodo na kancu izgubljeni tako za Zvezo komunistov kot tudi za kolektiv.
Veljko Vlahovič se je potem zadržal na primeru, da posamezni ljudje iz kolektiva postavljajo vprašanja, zakaj predstavniki komiteja, sindikata in socialistične zveze prihajajo na sestanke v delovno organizacijo. Slednje je navedeno v nekem pismu iz Beograda, katerega avtor navaja, da ljudje, ki gledajo tako, navadno predstavljajo lokalno ali notranjo birokracijo v podjetju.
»Proti njihovi prisotnosti in izstopanjem pred delavci so lahko le tisti, ki predstavljajo lokalno ali notranjo birokracijo, ki se ograjujejo in se želijo omejiti s »kitajskim zidom« od širšega interesa in družbenopolitičnega vpliva,« — pravi tov. Vlahovič. Iznašanje stališč družbeno političnih organizacij o vprašanjih, ki predstavljajo
širši interes in zavzemanje za ta stališča ni mešanje, če bodo člani kolektiva sami odločali. Takšnega »vmešavanja« v stvari bi moralo biti več, posebno v . tistih delovnih organizacijah, v katerih se kaže samovolja »notranje birokracije«. Ne smemo pozabiti, da se danes delo Zveze komunistov odvija pred očmi javnosti in da se bo še več v bodoče. Danes bi bilo nemogoče omejevati javnost v delu in se zapirati v kakšne hermetične kroge. Zato javnost ne le da je hitreje informirana o aktivnosti Zveze komunistov, pač pa lažje vidi slabosti in način dela njenih članov in funkcionarjev.
V zvezi s pripombo delavcev iz Kragujevca, da posamezni vodilni gospodarstveniki ne spoštujejo v zadostni meri mišljenja komunistov, je Vlahovič dejal, da se ne more pozitivno oceniti dela organizacij ZK, ki zastopajo določena stališča, prepričani v njegovo pravilnost, a jih v vodstvu podjetja »ne poslušajo«, ker niso sposobni prepričljivo pojasniti in afirmirati svoja stališča.
Glede kanstatacije v nekem pismu iz Zagreba, da komunisti plaho pristopajo k razčiščevanju določenih pojavov, tolerirajo nepravilnosti in se izogibajo razprav o slabostih, je sekretar CK ZKJ pripomnil, da revolucionarne izkušnje, ki smo jih do sedaj pridobili, kažejo da so avtoriteta komunistov in njihova družbena vloga vedno bili direktno odvisni od angažiranja, javnosti dela in kritičnosti. Ena od prvih obvez komunistov je v tem, da odkrito iznašajo vse probleme in jih analizirajo. To se nanaša na aktualne teme v gospodarstvu, na vprašanja proizvodnje, produktivnosti, viška delovne sile in življenjskega standarda. Odkrito besedo, dejstva in resnico so naši delovni ljudje sprejemali vedno z razumevanjem.
Glede reforme je Veljko Vlahovič poudaril, da je zaupanje delavnih ljudi najboljša garancija, da bo oživotvorjena. Iz zaupanja se porajajo napori, da se postavljene naloge rešijo.
»Reforma stimulira prizadevanje na delovnem mestu in večjo produktivnost dela, a z družbenega stališča terja od nas večjo odgovornost za sprejete obveze«, je konstatiral Veljko Vlahovič in pristavil, da bo potrebno vložiti velike napore, da zavest o pomenu večje produktivnosti prodre do slehernega posameznika in da kot takšna predstavlja specifičnost našega gospodarskega in družbenega življenja.
Potem se je Veljko Vlahovič dotaknil vprašanj v zvezi z reformo in je med drugim dejal, da niso avtomatično dana jamstva za izvedbo reforme. Od zavestnega, aktivnega prizadevanja slehernega posameznika bo odvisno, Edi bomo dosledno izpeljali tisto, o čemer smo se dogovorili in kar razumemo kot glavni pogoj hitrejšega razvoja. Nasproti tistim, ki ovirajo izvajanje reforme in opravljajo odgovorne dolžnosti, je treba biti ostrejši in je treba ustvariti takšne razmere in odnose, v katerih bo postalo očitno, da morajo te ljudi zamenjati taki, ki se bodo odločno potegovali za uresničitev zastavljenih smotrov.
Vlahovič je potem spregovoril o trditvah, da bi uspeh reforme najzanesljiveje zajamčili, če bi spet okrepili administrativno intervencijo in centralizem- in če bi se nekako 'vmili na staro.
»Vsa logika našega razvoja kaže, da ibi bila to napačna pot,« je poudaril. »Sicer pa ne bi dosegli dosedanjih rezultatov tudi če bi hoteli delati po starem. Usmeriti se moramo po poti nadaljnjega izpopolnjevanja socialističnih družbenih odnosov. To pomeni ubirati nove, .kvalitativne korake v krepitvi vloge proizvajalcev v praksi, v poglabljanju sistema upravljanja. Utrditi pravice delavnega človeka v samoupravnem sistemu, ustvariti za to še močnejšo Biaterilno osnovo in iz tega izhodišča nadalje razviti samoupravljanje — to so bistvena jamstva, da je naša pot pravilna in da bomo dosegli naše smotre.«
Ko je Vlahovič odgovarjal na vprašanja, če smo v idejnem pogledu dovolj pripravljeni, da uresničimo reformo, je poudaril, da ima Zveza komunistov v programskem smislu izdelano tudi jasno idejnopolitično stališče, čvrst temelj je postavljen tudi glede ustavnih vidikov. Ker so v idejnem smislu smeri in smotri reforme jasni, se zdaj odpira pred nami perspektiva nove, žive prakse in obilica novih izkušenj.
Vlahovič je pripomnil, da sprva sprejeti termin gospodarska reforma ne ustreza in da je ustvaril malce zmede. Reforma se ne nanaša samo na gospodarstvo v ožjem smislu, ampak posega na vsa torišča družbenega in gospodarskega življenja.
Omenil je pisma, ki jih je prejel pred nekaj dnevi, in v katerih zastavljajo vprašanje, zakaj je toliko sprememb m zakaj so tako pogostne.
»Tudi tu se vidi,« je dejal Vlahovič, »da nekateri naši tovariši mislijo, da moramo nekoliko mirneje ubirati pot, brez tako pogostnih sprememb. Toda spremembe ne nastajajo zato, ker bi jih kdo želel. Zakoračili smo v ustvarjanje novega sistema in novih odnosov, ki terjajo stalne spremembe. Zdaj smo v takšnem prelomnem trenutku, ki je v resnici revolucionaren in ki terja revolucionarno energijo, revolucionarno zavzetost in revolucionarne napore.«
Na koncu je Veljko Vlahovič govoril o odhajanju naših ljudi na delo v tujino, pri čemer je napravil razloček med tistimi, ki odhajajo organizirano, v okviru tehniške pomoči in na druge načine ter tistimi, ki se v tujih deželah zaposlujejo stihijsko. Rekel je, da ljudje v pismih in vprašanjih, ki mu-jih pošiljajo, najbolj ugovarjajo stihijskemu odhajanju v tujino, in sicer ne toliko temu, da odhajajo nekvalificirani in polkvalificirani — zlasti če trenutno ne morejo najti zaposlitve — kot pa temu, da odhajajo kvalificirani delavci in visoko kvalificirani strokovnjaki, 'ki so izkoristili sredstva Skupnosti za strokovno, tehniško in znanstveno izopopolnitev in ki imajo zaposlitev.
Vlahovič je mnenja, da so vzroki tega pojava različni. Enega izmed njih je treba iskati v sistemu nagrajevanja, drugega v odnosu do strokovnjakov Sploh. Strokovnost, znanje, organizacijske in ustvarjalne sposobnosti še zapostavljajo. 1 Politika uravnilovke v nagrajevanju očitno daje večstranske negativne rezultate.'
»O negativnih posledicah odhajanja strokovnjakov in kvalificiranih delavcev, ki imajo zaposlitev, ni treba izgubljati veliko besed, posebno danes, v zagonu reforme,« je -poudaril Vlahovič. »Brez strokovnega kadra si ni mogoče zamisliti modernizacije in povečanja proizvodnosti dela v gospodarstvu. Eden izmed smotrov reforme je zboljšati kvalifikacijsko strukturo zaposlenih in podražiti delovno silo«.
Vel jko Vlahovič misli, da ima zapuščanje delavnega mesta tudi moralno plat, posebno ko gre za člana Zveze komunistov.
Z vstopom v Zvezo komunistov so prostovoljno prevzeli nase tudi večje obveznosti do skupnosti in družbe v celoti. Težko je sredi bitke, ki jo dandanes bijemo za utrditev gospodarstva in novih družbenih odno-sor, napotiti se v drugo deželo.
10	----------------— ¿mafiiotc
Delo odbora in aktiva ZB MOV
V soboto, 22. januarja je bil občni zbor aktiva ZB. Ob tej priložnosti objavljamo kratek pregled njihovega delovanja v preteklem letu.
Odbor aktiva je imel sedem sej, na katerih je obravnaval probleme naših borcev in organizacije. Kljub manjšim finančnim sredstvom kakor v letu 1964, je odboru uspelo zadovoljiti osnovne potrebe organizacije. Organizirana sta bila dva avtobusna Meta, v Ilirsko Bistrico in Kočevski Rog, katerih se je udeležilo 82 članov. Udeležili smo se slavja na Frankolovem z 61 člani ter ob tej priliki obdariti nekaj partizanskih družin s posodo. Za dan žena je odbor s pomočjo samoupravnih organov, Ljudske tehnike in 'uprave podjetja priredil srečama in obdaritev vseh žena — bork,, zaposlenih v našem ko-leklšvu. 28 članom našega aktiva je bilo omogočeno, da brezplačno letujejo v našem počitniškem domu. Prednost so imeli člani s priporočilom zdravstveno službe in vojni invalidi. Na žalost je več teh tovarišev to odklonilo, ker jim materialne razmere ne dopuščajo, da bi si privoščili ta prepotrebni odmor. članom kolektiva je bilo tudi omogočeno, da se udeleže svečanosti na pokopališču v Grazu. Na Golovcu pa smo organizirali skupno s terenom Gaberja komemoracijo, na kateri smo potožili venec in organizirali godbo. Oskrbeli smo obnovo vencev na spominski plošči v našem podjetju. Prisostvova-' li smo pokopu bivšega člana našega aktiva, tovariša Sotoš-ka. .Nudili smo finančno pomoč ob priliki boilezni, smrti 7 članom našega aktiva. Svojim članom smo izstavili 12 priporočil za štipendije, pomoč pri gradnji ali pa za dosego boljšega delovnega mesta v podjetju. Zanimivo je, da je pri tem uspelo rešiti pozitivno 6 prošnjam, odklonilno 2, za ostale pa šs člani pričakujejo odgovor. -
Za izvedbo v poročilu navedenega dela je aktiv ZB dobil v našem podjetju vso možno moralno ,in finančno podporo od uprave, samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij. Kljub splošnemu pomanjkanju sredstev, je naša organizacija dobita poleg sredstev, ki so bita deljena med or-gamzacije, pomoč s strani sindikata pri prevozu na proslavo v Ilirsko Bistrico. Družbeno politične organizacije so organizirale intimno srečanje pred dnevom borca za naše izseljence in starejše borce.
V letu 1965 je odbor vedno bolj resno razpravljal o tistih članih ZB, ki imajo minimalne osebne dohodke ali zato, ker so kot zdravstveno prizadeti bili premeščeni na, manj zahtevna delovna mesta z manjšo obračunsko osnovo, ali pa so iz istega razloga bili prikrajšani, ker niso mogli dosegati v taki meri normiranega dela kot njihovi mlajši in zdravi delavci. Zato je kadrovska služba oz. socialna delavka izdelala analizo 68 članov ZB, ki imajo nižje OD od 60.000 din. To analizo je odbor aktiva že proučil in bo pripravil predlog za UO podjetja v smislu odprave teh nizkih OD za določeno število članov ZB.
Analiza je zajela 68 članov ZB podjetja, v kateri smo obravnavati delovno mesto posameznikov, zaposlenost zakonca, osebne dohodke obeh zakoncev, število otrok, preskrbljenih in nepreskrbljenih, stanovanjskega dodatka, članstvo v raznih družbeno političnih organizacijah dn še druga vprašanja, ki so vezana na življenje in delo članov ZB v podjetju in izven njega.
Zakonska določila zagotavljajo vsem tistim članom ZB, ki so stopili pred 9. 9. 1943 v NOV, da prejmejo razliko med osebnimi dohodki, ki jih prejmejo v podjetju in pa maksimum
60.000	din, lci ga določa zakon. Glede na nekatere pokazatelje smo tudi v našem kolektivu prišli do prepričanja, da bo nujno potrebno iste materialne dobrine zagotoviti ostalim članom ZB, ki so stopili v NOV po 9. 9. 1943. Analiza kaže, da je od vseh članov ZB kar 68 članov ZB ali 41 % takšnih, ki imajo osebne dohodke manjše od 60.000 din, da pa je povprečje osebnega dohodka teh članov ZB le 47.800 din. Pri nadaljnji analizi, koliko osebnih dohodkov pride na člana družine, smo ugotoviti, da je 6 družin ati 9 % vseh problematičnih z osebnimi dohodki 10.000 din na člana družine, 15 družin ali 22 % s 15.000 din OD na člana družine, 11 družin ali 16%, ki imajo osebni dohodek 20.000 din na člana družine, in ostalih 26 družin ali 53 % pa je takšnih, ki imajo povprečje OD na člana družine nad 20.000 din.
Iz teh podatkov je razbrati, da je precejšnje število članov ZB, ki imajo minimalne OD po člaftu družine in pa predvsem iz razloga, ker so številne dru-
žine ali pa imajo minimalne osebne dohodke. Zato bo potrebno za te člane ZB preko samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij izposlovati v delovni organizaciji, da bi člani ZB prejemali razliko med osebnimi dohodki, ki jih prejemajo v delovni organizaciji in pa maksimum
60.000	dim. Ta sredstva naj bi bila dodeljena iz skupnega sklada tako, da bi prejeli tisti, ki sta zaposlena oba le polovico razlike, medtem ko pa tisti člani ZB, ki so zaposleni sami, naj bi prejeli celotno razliko. Vzroki za takšno stanje osebnih " dohodkov za • posamezne člane ZB so poleg že navedenih še v izredno slabem zdravstvenem stanju članov ZB. Od 68 anketiranih članov ZB je kar 34 članov ZB ali 50 %, ki bolu-jejo za kroničnimi boleznimi in to predvsem bolezni na želodcu, srcu, borhitis in revmatična obolenja. S tem v zvezi je potrebno opozoriti, da je 6 članov izjavilo, da z delovnim mestom niso zadovoljni, ker delo težko opravljajo predvsem za-zaradi stoječega dela odnosno obolenja nog.
Drug problem, ki se javlja vzporedno s tem in pa tudi s starostjo članov ZB je zmanjšana fizična kondicija in zmožnost. Pri osebnem dohodku so predvsem prizadeti tisti člani ZB, ki delajo na normo, ker fizično niso več sposobni dohajati mlajše sodelavce in se vsled tega počutijo prizadeti in manj vredni v delavnicah. Pri anketi pa je tudi ugotovljeno naslednje, da gre predvsem za najbolj skromne člane ZB, ki še pomislijo ne, da imajo pravico iskati pomoč bodisi preko zdravstvene ambulante ali pa podjetja za reševanje svojih osebnih problemov. Da bi vsaj delno odstranili sedanje zdravstveno stanje bo potrebno, da bomo pri zdravstveni ambulanti »Emo« v teku meseca januarja 66 organizirali temeljite splošne preglede za vse anketirane in da se podvzamejo ukrepi za zboljšanje zdravstvenega stanja navedenih članov ZB.
Pri anketi se je ugotovilo, da so stanovanjski problemi članov ZB v našem podjetju skoraj v celoti rešeni. Imamo pa še ca. 10 % članov ZB, ki nimajo urejenega stanovanjskega vprašanja. 31 ali 45,5% članov ZB ima lastne hiše, od tega pa je kar 51,6 % hiš, ki so nujno potrebne adaptacije ali dograditev. Žal pa v teh stanovanjskih hišah stanujejo člani ZB z najnižjimi osebnimi dohodki ter vsied tega niso v stanju, da bi adaptacijo ali dograditev iz-
vedli z lastnimi sredstvi. Delovna organizacija pa v zadnjih letih ni namenila oz. sploh ni mogla dajati sredstva za adaptacijo in dograditev, ker smo predvsem dajali sredstva za izgradnjo novih stanovanj za potrebe vseh članov kolektiva, od katerih ima še ca. 500 prošenj za dodelitev stanovanja
Vzporedno pa'smo ugotavljali še druge probleme, ki pa nastopajo v tem, da so nekateri člani ZB prejeli sredstva s strani občinske skupščine za adaptacijo oz. dograditev hiše, pa vsled minimalnih osebnih dohodkov ne morejo plačevati obveznosti. Toda ker isti morajo tekoče poravnavati so pri tem prizadeti člani družine, predvsem pa njihovi otroci, za katere ni sredstev za nadaljnje šolanje. Glede na to, da bo delovna organizacija formirala lastno delovno enoto, ki bo skrbela za opravljanje že zgrajenih stanovanjskih kapacitet in bo tudi razpologal 'S sredistvi delovne organizacije namenjena za stanovanjsko izgradnjo, bo potrebno v bodoče posvetiti temu problemu več pozornosti. Predvsem pa pri reševanju teh problemov pogrešamo konkretno pomoč odbora ZB, ki razpolaga z znatnimi sredstvi za stanovanjsko izgradnjo, ki pa se 'niso najbolj pravično in koristno razdeljevala. Karakteristično pa je, da od našega članstva ZB menda ni nobenega primera, ki bi prejel iz občinskega odbora ZB kakršna koli sredstva za reševanje stanovanjskega problema.
Pri anketi smo ugotovili tudi naslednje probleme, da ima mnogo članov ZB d'oma na svoji skrbi otroke stare nad 15 let, ki so šolsko obveznost že končali pa jih ne morejo zaposliti. Ugotovljeno je, da v 50 družinah so nepreskrbljeni otroci. V povprečju sta v družini po 2 otroka, sicer pa je 42 družin ali 84 % z 1 ali 2 otrokoma, v ostalih 8 družinah ali 16 % pa so po 3, 4, 5 ah 8 otrok. Šolo obiskuje 76 % otrok, 8 % je otrok, ki so končali šolanje in iščejo zaposlitev in le 16 % je predšolskih otrok.
Anketa je tudi pokazala, da imamo med člani ZB le 7%, ki so člani ZK, za ostale člane pa, da so člani raznih družbeno političnih organizacij, da pa se njihov vpliv vedno- bolj zmanjšuje. Te vzroke bo potrebno temeljito proučiti in analizirati ter podvzeti proti takšnemu pojavu določene ukrepe oziroma ugotoviti vzroke za takšno stanje in jih odpraviti.
Predsednik aktiva ZB
LOJZE PAVLIC
Îma{tUu
11
Z elegantnimi kretnjami je slekel najprej mezinec, potlej prstanec, sredinec, kazalec in palec, Z desno roko je nato potegnil belo rokavico s svoje desnice in jo z občutkom vrgel pred nasprotnikove noge. Iz-, zval ga je...
Ta nenavaden začetek komentarja je opis še bolj nena-• vadtiega, poziva na dvoboj, ki . ga. zasledimo le še v katerem izmed zgodovinsko obarvanih filmov. Tudi danes so dvoboji. Vendar ne z meči, rapirji ali pištolami, marveč le miselni. Na nekaterih področjih več, na drugih manj. Če bi me kdo vprašal, če sem zanje ali zoper njih, bi se gotovo opredelil .zanje. Vendar s pridržkom: dvoboj — tudi miselni — naj bo viteški!
Te in podobne asociacije sem dobil pred kratkim v pogovoru \Z nekaterimi strokovnjaki. Tedaj je namreč eden naših funkcionarjev (ki je hkrati tudi strokovnjak) dejal, da bi takoj prevzel kup del pod določenimi pogoji. Gre namreč za tole.
Trdil je, da bi se odrekel svojim rednim osebnim dohodkom, če bi imel možnost for-. mirati skupino ljudi, ki bi pri-' • čela 1reševati določene proizvodne probleme. Za primer je navedel proizvodnjo butank. Pet ljudi bi pod njegovim vodstvom uspelo — tako je zatrjeval — ustvariti s spremembami tehnologije in različnimi drugimi izboljšavami v proizvodnji butank tolikšne prihranke, da bi si - zagotovili osebne dohodke s 25 odstotki od izred-- nega. dohodka, ki bi bil ustvarjen š poboljšano organizacijo in tehnologijo dela. Podjetju ■ bi po odbitku ostalo še vedno 75 odstotkov izrednega dohodka in je zategadelj za podjetje predlog več kot zanimiv-. Pri- < merov, katerih bi se mogli lotiti s tako skupino, je naštel še več. Med drugim je omenil tudi večstopenjsko stiskalnico, proizvodnjo smetnjakov, proizvodnjo pomivalnih omaric in drugo.
Gledaci televizijskih oddaj se bodo gotovo spomnili primera, ki ga je povedal znani komentator Jovan Ščekič. V nekem beograjskem podjetju so formirali skupino strokovnjakov, jim odmerili 5 milijonov - dinarjev ter nalogo osvojiti nek proizvod za redno proizvodnjo. Rezultat je bil presenetljiv. Izdelek so osvojili v zares r&
: ~kordnem času in zdaj so edini
KOMENTAR
jugoslovanski proizvajalec tistega izdelka z 'velikimi možnostmi za izvoz.
Težnji našega primera in tudi tega beograjskega, govorita v bistvu isti jezik. V obeh primerih gre namreč za iskanje krajših in boljših poti, od katedrih imamo navsezadnje korist prav vsi.
Počakajmo torej. Morebiti bo tovariš, ki je svojo idejo razpredel v ožjem krogu ljudi, spregovoril tudi tamkaj, kjer je treba.
V. Smeh
miiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiimiiimiminuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiNUiiiiiiiiiiMiiiiiiiifiiHiiiijt
! EVIDENTIRANI KANDIDATI f
Volilna enota Vlil. (emajlirnica) bo volila odbornika i = občinske skupščine Celje (zbor delovnih skupnosti) na na- | | domestnih volitvah, dne 15. februarja 1966. Za te volitve i § so bili že evidentirani naslednji tovariši:
| Konrad KONČAN, Edvard UMEK, in Jože ČANDER. | | Evidentirani kandidati bodo predlagani za kandidate na | =j kandidacijskem zboru te volilne enote, ki bo dne 2. febru- = | arja 1966 ob 13.30 v dekor oddelku.
Volilci te volilne enote se pripravljajo na volitve, pri = | čemer jim znatno pomaga vodstvo ekonomske enote in § g funkcionarji delavskega samoupravljanja ter družbeno po- | | litičnih organizacij v njihovi* enoti.	§
¡HiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimtiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiniiiHLaimi
INDIVIDUALNE NORME BOLJŠE OD SKUPINSKIH
Norme imajo zeio važno vlogo pri dviganju produktivnosti dela. Pri normiranih delih dosegajo ljudje mnogo boljše rezultate kot pri nenormiranih.
Tudi norme niso vse enako stimulativne. Tu mislim na razliko med individualnimi in skupinskimi normami. V našem podjetju imamo več primerov, kjer je oddelek za študij časa postavil namesto
prejšnje skupinske norme novo individualno normo. Tu so časi ostali nespremenjeni, tako da je vsota individutlnih norma časov enaka prejšnjemu skupnemu norma času. Rezultati so presenetljivi.
I'I AV. B0U0DEK, PRIPOMBE
Še ta mesec bo dokončno po-,tr jen, tjaš. gospodarski plan. Dohodek v 1965. letu bo znašal (ocenitev) čez 4 milijarde in sto milij‘onov. Plan dohodka za prihodnje leto je blizu 4 milijarde in štiristo milijonov.
Nekaj težav, ki jih ima pri planiranju gospodarski planer Ivan Čendak: Na vseh koncih bo potrebna večja štednja kot do zdaj. Zato morajo biti režijski stroški mnogo manjši, kot so jih postavili predlagatelji. Npr. predlog za institut je bil 258 milijonov, zdajšnji predlog je 198 milijonov, prvi predlog za propagando 69 milijonov se je znižal na 59 milijonov, stroški izobraževanja od 84 milijonov na 70 milijonov, za HTV (s preventivo) je ostal predlog 136 milijonov. Tu so po pravil-
niku možni prihranki, ki bodo šli za zboljšanje pogojev. Predlog stroškov «a investicijsko vzdrževanje je znižan na 105 milijonov.
Pri omejevanju teh režijskih stroškov so težave, ker vsak dokazuje, da so taki stroški potrebni. Če pa na drugi strani upoštevamo naše možnosti in potrebe po dohodku in osebnih dohodkih, ni velike izbire.
Predvideni dohodek bomo dosegli, če borno v redu izpolnjevali planske obveznosti. Zato pravi Ivan Čendak: »Nič ni zagotovljenega vnaprej, dokler plan ni dosežen«.
INTERVJU
Tak primer je visoko preseganje norm v izdelovalnici kopalnih kadi. Poleg drugih primerov so nazadnje dobili izbo-čarji individualne norme namesto prejšnje skupinske. Prve mesece je produktivnost padla, a zdaj se že kaže uspeh individualnih norm. Na praktičnem primeru, poglejmo individualne presežke:
Vrsta norme skupinska norma: mesec
Procet presežka
—	april	33
—	maj	36
—	junij	38
—	julij	32'
individual. norma:
—	avgust	22
—	september	20
—	oktober	26
—	november	41
—	december	63
Takoj po uhedbi individual-' nih norm je produktivnost padla, a to praktično niti ne preseneča, saj smo ljudje taki, da vse novo sprejemamo z nezaupanjem.
Zadnja dva meseca sta že pokazala moč individualnih norm. Ob takih rezultatih lahko izbo-čarjem samo čestitamo, enako pa tudi oddelku za študij časa, ki je izdelal individualne norme. .
Tu gre z? psihološki moment, ki bi ga morali v veliko večji meri upoštevati tudi pri vseh režijskih delih. Kjer ni upoštevan človek, kjer mu ni dano priznanje za njegov individualni doprinos, tam je prej ali slej na pragu nizika produktivnost in slab odnos do dela.
. Skoda, da na to pozabljamo.
T. Ivanič
Smaftitec
Dekor oddelek gospodari dobro
Minilo je pet mesecev, odkar dekor oddelek samostojno gospodari. To obdobje že potrjuje, da odlični rezultati prvih mesecev niso rezultat začetnega zaleta. Povprečna mesečna proizvodnja dekor izdelkov pred osamosvojitvijo je znašala 55 -milijonov din, zdajšnja vrednost proizvodnje dekor izdelkov pa znaša po mesecih
avgust
sptember
otober
november
december
70 milijonov 82 milijonov
82	milijonov 75 milijonov
83	milijonov
Povprečni porast proizvodnje znaša 43%. To je lep rezultat, ki je vreden posnemanja.
Posebno pohvalo si zasluži vodstvo obrata II in vodstvo dekor oddelka, iko so ob redukciji električnega toka delo organizirali tako, da so v času odmora v emajlimici koristili proste konti peči. Zato na eni strani ni prišlo do večjega izpada proizvodnje, na drugi strani pa je bila dobro izkoriščena tista električna enegija, ki jo sicer izgubimo v času odmora.
TI
Kršitve delovnih dolžnosti v mesecu oktobru 1965
Po določilu 20. člena začasnih sklepov sprejetih dne 5. 10. 1965 na 4. rednem zasedanju CDS podjetja, objavljamo pravnomočne sklepe primerov, v katerih so disciplinske komisije izrekle ukrep javnega opomina in zadnjega javnega opomina pred izključitvijo,' CDS pa izključil Iz delovne skupnosti delavce, ki so samovoljno prenehali delati v našem podjetju.
IZKLJUČENI SO BILI:
V	OBRATU — II DEKOR ODDELEK
Ivenčnik Vera, roj. 24. 1. 1942 iz
Smlklavža št. 4, odhod v inozemstvo
— izselitev.
Kolar Ivan, rojen 27. 7. 1928 iz Trnovelj št. 57, zaposlen v oddelku pomivalnih omaric, — odhod v inozemstvo.
Tratnik Alojz, roj. 3. 6. 1922 Iz Celja, Ul. bratov Mravljakov št. 2, zaposlen v oddelku pomivalnih omaric, — odhod v inozemstvo.
Imenovani so bili Izključeni zaradi kršitve delovne dolžnosti samovoljne prekinitve delovnega razmerja po 96. členu temeljnega zakona o delovnih razmerjih, pri katerih posebna komisija za ugotavljanje škode, ki bi jo morebiti Ivenčnik Vera, Tratnik Alojz in Kolar Ivan povzročili s samovoljnim prenehanjem dela, povzročili podjetju, take škode pri imenovanih ni ugotovila.
JAVNI OPOMIN so prejeli
V	OBRATU — I. topilnica
Kranjc Franc, roj. 6. 1. 1934 iz Zaloške gorice št. 1. — žaljenje sodelavca In pretep v obratu,
Hudournik Ivan, roj. 30. 7. 1925 Iz Celja, Pokopališka ulica 3, pretep v obratu,
Kranjc Edvard, rojen 26. 10. 1938, iz Celja, Lopata št. 64 — neopravičeno izostal z dela nepretrgoma 3 dni.
V	OBRATU — II predeiovanica kovin
Golouh Franc, rojen 22. 4. 1947, iz
šmarjete št. 7 — neopravičeno izostal z dela nepretrgoma 4 dni,
Vodeb Vlado, rojen 15. 5. 1946, Iz Gorice pri Slivnici — ponavljanje kršitve delovnih dolžnosti — zamujanje na de-
lo.
V OBRATU — II emajlimica Velenšek Ivana, roj. 6. 4. 1933, Iz Celja, Ostrožno št. 4 — ponavljanje kršitve delovnih dolžnosti — neopravičeni izostanki,
Jevšinek Andrej, roj. 28. 11. 1938, Iz Teharja, pretep v obratu zaradi transportnih vozičkov.
Poslovna enota — PRODAJA IN ZUNANJA TRGOVINA Šuligoj Oskar, roj. 12. 3. 1948, Iz Pristave pri Vojniku, zaposlen v transportu, — neopravičeni izostanki z dela nepretrgoma 4 dni,
Sitar Cvetko, roj. 20. 5. 1949, Iz Pristave pri Vojniku, zaposlen v transportu, — neopravičeni izostanki z dela nepretrgoma 4 dni.
ZADNJI JAVNI OPOMIN PRED IZKLJUČITVIJO.
V OBRATU — III radiatorska delavnica.
Hudournik Angela, roj. Odeb, rojena 28. 9. 1935, iz Šentjurja št. 72, zaposlena v radiatorski delavnici, — ponavljanje kršitve delovnih dolžnosti, ker je v času dveh mesecev v raznih presledkih neopravičeno izostala z dela 9 delovnih dni.
Poslovna enota — PRODAJA IN ZUNANJA TRGOVINA
Filkovič Jakob, roj. 17. 7. 1926, Iz Celja, Zidanškova ul. 18, vozač lokomotive v transportu, — prihod na delo v vinjenem stanju.
UPRAVNO ADMINISTRATIVNE SLUŽBE
Odar Otmar, roj. 30. 7. 1930, iz Celja, Vodnikova ul. 3a, samostojni referent v knjigovodstvu stroškov,— ponavljanje kršitve delovnih dolžnosti neopravičenih izostankov z dela.
Analitska
ocena
TUDI PRED SINDIKALNIM FORUMOM
Izvršni odbor sindikalnih podružnic je razpravljal pretekli četrtek o novi analitski oceni. Tolmačili so jo Milan Zupanek, Franček Berginc in Stanko Cocej.
Člani izvršnega odbora sindikalnih podružnic so se največ časa pomudili pri metodi, ki je osnova analitične ocene. Razprava je dokazala, da se zavedajo odgovornosti, ki jo imajo kot najma-sovnejša družbeno politična organizacija v podjetju.
!IilllllllI!rnilllllllilllllllllllIllllllllliIIIIIIIIIllllllllllllllllllllHIIIIllilIllllimill!lllllllllllllllIIUllltllIIIIIIIIIIUIIlIIIIIIIlllllIIIIIIIIIIIIIIIIIII :illlllllllllllllllllllllllllllllllliuillllllllllllltlllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllll(
VARJENJE AUJMIAIJA I»
ALUMINIJASTIH zlsti\
(Nadaljevanje VARILNI PRASKI
Pri varjenju aluminija in aluminijevih zlitin je kvaliteta zvara v veliki meri odvisna od kvalitete uporabljenega varilnega praška. Naloga varilnega praška pri varjenju je, da raztopi zelo inertni aluminijev oksid, da ‘ očisti površino kovine pred varjenjem in da zaščiti staljeni metal pred oksidacijo.
Varilni praški za aluminij so sestavljeni v glavnem iz fluoridov, kloridov in bromidov alkalijskih in zemljo-alka-lijskih elementov, seveda pa so pri raznih vrstah varilnih praškov prisotne še soli težkih metalov in ostalih kovin. Glavno delovanje varilnega praška je v tem, da pretvori inertni AhPs v hlapljivi AICh, ki že pri nizki temperaturi ca. 183° C sublimira in katerega specifična teža je 2,4. Delovanje varilnega praška pri varjenju si lahko predstavljamo s sledečimi enačbami:
NaHSOi H- NaCl = NasSOi + HC1 NaHSOi + KC1 = NaKSCh + HC1 NaHSOi + KF = NaKSCfc + HF AhOs + 6HC1 = 2AIQIs + 3H2O AI2O3 + 6HF = 2AlFs + 3H*0 Vse te reakcije se lahko normalno odvijajo pri majhni hitrosti varjenja.
Varilni prašek za varjenje aluminija mora imeti tele lastnosti:
a)	topiti se mora skoraj istočasno kot dodajni material ali malo prej,
b)	komponente varilnega praška morajo dobro odstraniti AbOs s površine kjer varimo; ne sme se pri tem tvoriti žlindra z večjo specifično težo kot jo ima staljena kovina, ker bi sicer one« čistili zvar.
c)	Staljeni varilni prašek, ki teče z žice na zvar, mora staljenemu metalu zmanjšati površinsko napetost, ker dobimo tako gostejši zvar.
d)	žlindra, ki nastane pri taljenju varilnega praška mora v tankem sloju pokriti zvar in tako preprečiti oksidacijo.
e)	žlindra mora biti lahko tekoča, plavati mora ha površini zvara in po ohladitvi se mora zlahka odstraniti.
f)	Staljeni varilni prašek na zvaru mora biti topen v vodi, da ga po varjenju lahko speremo z vročo vodo.
g)	Varilni prašek mora biti tako sestavljen, da nima komponent, ki pri višjih temperaturah močno hlapijo.
Vidimo, da so pogoji pri izdelavi dobrega varilnega praška precej zahtevni, kajti vedeti moramo, kako delujejo njegove sestavine, ker ima vsaka komponenta v prašku svojo vlogo In pomen. Že pri spremembi, Id ni večja od 0,1 % posamezne komponente se
lahko varilnemu prašku močno spremeni kvaliteta.
Primer delovanja nekih komponent:
Vlogo topil imajo KF, NaF, LiF, NasAIFfi itd.
Sredstva za znižanje tališča fluomlh spojin so NaCl, KC1, LiCl in drugi kloridi. Z dodatkom KHSOi ali NaHSO« zboljšamo intenzivno odstranjevanje AliOs s površine kovinskega predmeta« Poleg tega moramo vedeti da ima ilu-minijev oksid pri taljenju površinsko napetost 840 ergov na cm2, aluminijev dezoksid pa 300 erg/cm». Pri sestavljanju varilnega praška -moramo izbrati take komponente in tak procentualni sestav« da bi imela talina tega praška približno enako površinsko napetost kot jo ima aluminijev dezoksid. Vrednosti za površinske napetosti dobimo iz tabel:
.2 od
> ^ tž
o 2 *
Pk fl O
NaCl — natrijel klorid KC1 — kalijev klorid LiCL— litijev klorid LiF — litijev fluorid NaiSCL — natrijev sulfat
803	114
800	96
614	138
870	250
900	195
Iz zgoraj navedenih podatkov vidimo, da moramo pri sestavi varilnega praška upoštevati precej faktorjev, ki bistveno vplivajo na kvaliteto zvara pri varjenju aluminija.
če bi sedaj primerjali domači varilni prašek na pr. VIGA, ki ga Izdeluje »Alpos« Šentjur, s praškom, Id naj bi imel prej opisane kvalitete, bi naža-lost dognali, da mu manjkajo nekatere osnovne dobre lastnosti kvalitetnega
varilnega praška. Njegove največje pomanjkljivosti so, da ima previsoko tališče in da se po varjenju ne da sprati s toplo vodo. če ga hočemo odstraniti, moramo zvar močno drgniti s ščetko in izpirati z vodo, kljub temu pa obstaja nevarnost, da ostane nekaj staljenega praška na predmetu, kar kasneje povzroča močno korozijo. Vsekakor lahko vsak varilec takoj opazi razliko med kvaliteto praška kot sta FI-rinit magna in Gastolin in med kvaliteto domačega varilnega praška. Izgovor, da so surovine za izdelavo kvalitetnega varilnega praška precej drage in da jih delno uvažamo, prav gotovo ni na mestu. Pomisliti moramo, da tudi inozemske firme, ki izdelujejo varilne praške, nimajo vseh surovin doma, pa vseeno svoje izdelke prodajajo Z dobičkom. Pa še to: čeprav imamo domači varilni prašek, porabi samo naša tovarna na leto približno 80—100 kg uvoženega varilnega praška. Če bi devize, ki jih porabimo za ta prašek, dali raje za uvoz tiste komponente, ki j© pri nas ni in potem kvaliteten prašek sami naredili, ker to ne predstavlja nobene težave, bi prav gotovo prihranili precej deviz, če bi npr. v naši tovarni za devize, ki so predvidene za nakup varilnega praška v1 letu 1966, kupili samo tisto sestavino, ki je prt nas ni, bi z majhnimi stroški napravili toliko kvalitetnega praška, da bi ga imeli dovolj najmanj za tri leta. Na žalost pa sedaj raje kupujemo navadno kuhinjsko sol in ostale cenene surovine, ki so sestavni del varilnega praška, po nekaj tisoč deviznih S. dinarjev za kg. In kdo pri tem jamči, da to ni tista sol, ki smo jo izvozili po sto
S.	dinarjev za kg, če smo dobili kakšnega kupca, pa jo sedaj kot sestavo!
¿>*wäifiheo
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiniifimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiKuuiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiitriiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitii
5	5<-
I Osem pravil za koristno kritiko
Vodilna oseba, ki bi hotela doseči pozitiven uspeh kritike, bo tukaj našla nekoliko nasvetov.
PREDEN ZAČNETE KRITIZIRATI, PREVERITE ALI JE TO SPLOH POTREBNO!
Najprej izprašajte lastne motive, potem šele kritizirajte podrejene! Prepričajte se, če ba tisto, kar hočete reči, zares pomagalo. Lahko je -uporabiti auditorij za kritiziranje zato, da olajšate lastno napetost (zamudili ste avtobus).
Včasih je kritika za že poprej storjene napake bolj nekoristna kot koristna.
Prepričajte se o potrebi kritike, sprašujoč samega sebe:
»Ali se bo ta prekršek ponovil?
Ali bo opozoritev na napako podrejenega pozitivno vplivala na njegovo nadaljnje delo, ali pa bo povzročila nestrpnost in ali morda ni v nevarnosti vaš odnos?
Ali je možno, da se delo podrejenega izboljša na kak drugi način — brez kritike?«
STREMITE ZA TEM, DA JE SVETOVANJE IN NAPREDVANJE CILJ VAŠE KRITIKE
Cilj kritike je sprememba odnosa skozi medsebojni sporazum, ali bolje medsebojno razumevanje.
Glede na to kritiziranje ne more biti seja, na kateri vi govorite in govorite brez konca in kraja. To mora biti medsebojna menjava mišljenj.
Da se doseže takšen uspeh, morate najprej pojasniti podrejenim, da hočete s ¡kritiko pomagati, a ne žaliti. Drugič: iznesite, da so napake del dela, ki ga opravljajo in da je verjetneje, da bomo imeli več koristi, če opozarjamo na pomanjkljivosti. Tretjič: poudarite, čeprav govorite o napakah v izvajanju, da niste pozabili na dobre strani njihovega dela.
BODITE PAZLJIVI IN TAKTNI
Kadar kritizirate, lahko opazite, da uporabljate takšne izraze: »vedno«, »popolno«, »kompletno«. Ne samo, ker je to malo nepozorno, bo tudi izzvalo ogorčeno negodvanje. Takšni izrazi so: »vi delate«, »vi izvršujete«, »insistirate«. Potrebno je, da se izogibate fraz kot: »vi ste krivi«, »ne mislite tako«, »zdi se, da ne razumete.«
V RAZPRAVLJANJU BODIMO INTELIGENTNI
^Zgrešeno je biti preveč ob strani, kadar se kritizirajo podrejeni zato, ker to daje vtis neobčutljivosti.
Enako tudi ni pametno, da se v situacijo čustveno poglabljamo. Inteligentno poglabljanje pomeni, da moramo vnaprej proučiti vse aspekte situacije in vse osebe, ki bodo sodelovale. Podrejeni mora videti, da se poglabljate v problem. On mora čutiti, da je za vas — kot za njega važno njegovo delo. Naj bo prepričan, da je v tem trenutku njegova bodočnost najvažnejša skrb za vas. Način, da to pokažete: ne dovolite nikakršnega zunanjega vpliva!
RAZVIJAJTE UČINKOVITO TEHNIKO KRITIZIRANJA
Naravno je, da želite »skrojiti« kritični pristop, ki je prilagojen vaši osebnosti in podrejenim, s katerimi sodelujete. Medtem: praktične izkušnje kažejo, da se naslednji primeri lahko izvedejo:
—	prvič: jasno ugotoviti osnovni problem kolikor je mogoče razumljivo in informativno;
—	drugič: poudarite negative primere, ki jih morate omeniti. Vse omenite in jih proučite. Ne smete ponovno očitati negativnih styari. Poudarite posebne primere neustreznega obnašanja;
—	tretjič: vprašajte podrejene,, kaj mislijo o načinih, s katerimi je možno izboljšati pomanjkljivo delo in obnašanje. Predlagajte nekoliko lastnih idej in obdelajte jih z njimi;
—	četrtič: pogovorite se tudi o njegovih dobrih lastnostih. Sami se ne hvalite, ker ga boste tako še bolj ponižali;
—	petič: spretno zaključite intervju. To zahteva potrpežljivosti, tak-
tičnosti in dobrega presojevanja. Zaključite intervju šele takrat, ko občutite, da je podrejeni zadovoljen z razpravljanjem o problemu in njegovo rešitvijo* To bo občutil, če bo razprava popolna ni pravična. Podrejeni mora biti prepričan, da ga boste popolnoma podprli v njegovih naporih za odpravo pomanjkljivosti.	,	*
Vsaka kritizirana skupina ne bo prispevala napredka brez ozira, kako se je postopalo. Mnogo je odvisno od stališča podrejenega in od njegove želje za napredovanjem. Toda, če obstajajo možnosti, ima lahko vodilna oseba ključno vlogo za motivacije podrejenega.
(»Managament Review«, september 1965).
IZOGIBAJTE SE PRETIRANEGA KRITIZIRANJA	^
Tudi vodilne osebe, ki ne kritizirajo rade, enkrat dojamejo, da mo* rajo pričeti. No, takrat začnejo pretiravati.
Da se tega izognete, mora vodilna oseba poskušati vse, da bi bila njegova kritika enostavna in kratka. Potrebno je dojeti samo en glavni problem za vse podrejene, ali kakšne tri manjše probleme. Široko kritiziranje vseh dejstev delavčevega dela ga bo zmedlo in v njem izzvalo ogorčenje.	,
KRITIZIRAJ OB PRIMERNEM ČASU
Določanje primernega časa za kritiziranje lahko večkrat odloči o uspehu ali neuspehu kritike. Zdi se, da je najkonstruktivnejši učinek kritiziranja, če se izvrši zgodaj zjutraj. Toda tudi dobra kritika lahko povzroči hudo kri, če se kritizira pozneje t. j. v toku dneva, ker je podrejeni truden. Pametneje je kritizirati zgodaj, čeprav bo podrejeni nekaj časa »kuhal« jezo v sebi, saj mu bo njegova delovna vnema jezo pomirila.
HT
iiiiiimiiiiimiiiimiitiiiiimiimiimmiimumimmiiiiiiiimmmmmimimiiiimiiiiiHmimmiifiiimiii!
del varilnega praška uvažamo po ca. 9000 S. dinarjev za kg. Ker pa je to morda začetek vključevanja v mednarodno trgovino, prepustimo to raje našim ekonomistom, ki prav gotovo poznajo vsa pravila uspešnega gospodarjenja.
Kot primer, iz česa so sestavljeni varilni praški za aluminij, bi navedli 10 receptov. Sicer niso to recepti najkvalitetnejših varilnih praškov, so pa nekateri izmed njih, ki so precej kvalitetni.
previdno posušimo, če je potrebno, namažemo še predmet, ki ga varimo in to po črti zvara.
Način varjenja aluminijevih legur:
Pri varjenju aluminijevih zlitin postopamo tako, da varimo najprej 80— 100 mm v smeri od sredine proti kraju in nato varjenje nadaljujemo z začetne točke v nasprotni smeri do konca. Pri začetku varjenja je nagibni kot ustja gorilnika z ozirom na predmet, ki ga varimo skoraj 90°, potem pa se zmanjšuje v odvisnosti od stopnje segretja
	1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	00
Na C1	30	41	30	15	12,5	38	28		16	5	40
KC1	45	48	45	50	50		52	43,5	32	48	50
LiCl	15		15							37	5
NaF		8	7					3			2
RF	7					2	8				3
NaHSO<	3	3	3		2,5						
Kriolit BaCk				35	35	55		50	8		
MgF:						- 3				2—7	
AIsFj ZnCli						2	12	3,5	12		
SbCle
ZnBrs
0,2
8—14
Varilni prašek uporabljamo pri varjenju aluminija kot prašek ali pa v obliki paste, ki si jo naredimo tako, da dodamo varilnemu prašku nekaj vode (najboljše destilirana voda), pri nekaterih praških pa alkohol in dobro premešamo. Pasta, ki jo dobimo, ne sme biti preveč redka! če uporabljamo varilni prašek kot prah, moramo pri autogenem varjenju paziti, da ga ne odpihamo. če pa ga uporabljamo v obliki paste, ga namažemo na dodajni material, kamor, se mora dobro prijeti in
pločevine (predmeta). Dodajni material (žico) držimo pod kotom 45° glede na zvar in ga nikakor ne smemo prinesti v jedro plamena. Jedro plamena mora biti oddaljeno od zvara približno 3— 6 mm. Variti moramo enakomerno in skrbno paziti na zgoraj navedene predpise, ker bomo drugače dobili nekvaliteten in porozen zvar. Srednje vrednosti za trdnost aluminijevih zvarov so: natezna vrednost 7,6 — 8,8 kg/mm! upogibni kot £l0 — 180®.'*
VČERAJ je imel letni obračun tudi foto kino klub »Emajli razpravi\in zaključkih bomo še poročali .
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimi!iiiiiiiiiiiiiiiiii-
Z OBČNEGA ZBORA EMAJLIRSKEGA KROŽKA
NERAZUMLJIVO STALI SCE
VODSTVA INSTITUTA
Emajlirski krožek društva Ljudske tehnike je imel pred kratkim svoj občni zbor. Na njem so pregledali svoje dose-
danje delo in si naložili naloge za prihodnje.
Značilno za predsednikovo poročilo in za razpravo je do-
V teh dneh so občni zbori krožkov in klubov društva Ljudske tehnike. Na slikir delovno predsedstvo emajlirskega krožka
MALA KMŽStti 4
VODORAVNO: I. velika vodna površina, 5. kratica za avtonomno pokrajino, 6. znanje, pamet, 7, vrh, gora na Pohorju,
8. kemični simbol za lahko ko-■ vino, 9. ehka, ki jo uporabljamo kot: predlog z dajalnikom, pri-slovno določilo in prilastek, 10. obrtnik lesne stroke, 13. zemljevid, zemijevidna knjiga.
NAVPIČNO: 1. višnja, (Dal-' mat.), 2. vrsta dalmatinskega vina, 3. domače žensko ime, 4. žensko ime, 11. kraj pri Ljubljani in Hrastniku, 12. žival iz rodu mačk.
kaj kritično stališče do vodstva inštituta, ki jim s svojim birokratskim odnosom, ki je daleč vsaksebi z življenjskim reševanjem posameznih vprašanj, onemogoča delovanje. Gre namreč za stališče vodstva inštituta, ki: krati članom tega krožka možnost uporabljati prostore laboratorija v popoldanskem času, čeravno so s prenosom pravic in obveznosti prevzeli nase tudi dogovor z društvom o uporabi prostorov. To je tembolj nerazumljivo, ker imajo člani krožka v programu naloge, ki so v prid po-boiljšanju proizvodnje frit, za kar je podjetje zainteresirano. Upati je — vsaj predsednik društva LT je obljubil — d.a bo nesporazum v kratkem rešen v prid hitrejšemu napredku na tem proizvodnem področju.
Prav člani emajlirskega krožka so vselej skrbeli za reševanje težav docela proizvodnega značaja'in dosegli pri tem pomembne uspehe. Zato je povsem nerazumljivo, da je sploh moglo priti do okrožnice, ki nima ničesar skupnega s težnjami članov kolektiva.
6.	januarja je bil napisan prvi dopis v naši strojepisnici. To je'pomemben dogodek, ker bodo s skupno strojepisnico ; odpravljena ali ublažena mnoga ozka grla v administraciji. Lahko rečem, da je bilo zgubljenega mnogo dragocenega časa zaradi čakanja na tipkanje ali zaradi iskanja adrnini-, stratorke.
Začetek pri novi strojepisnici je skromen, a začelo se je le. Ne bo lahko ugoditi vsem potrebam, posebno zdaj, v začetku. Stroj episnica spada v splošno službo. Trenutno stana razpolago dva pisalna stroja (edén je električen). Nahaja se v drugem nadstropju upravnega poslopja.
Da predstavimo še obe dekleti, ki prvi delata v ‘Strojepisnici: Ivica Kovač in Jožica Dreml. Kaj si želita?
Ivica: »še en električni pisalni stroj. Pisalno mizo, ker se na tej težko piše. Stoli so neprimerni, ker ni naslonjala. Tudi omaro in obešalnik pogrešava«.
Jožica: »Jaz pa želim, da bi imeli tudi telefon, še bolj pa to, da bi delo enakomerno dotekalo, ne pa enkrat preveč, drugič pa malo«.
Prva dva dopisa sta bila napi sana za oddelek propagande h za službo programiranja.
VOGEL VABI
Po izvršeni kalkulaciji bi znašala ekonomska cena dnevnega penziona 2.200 din. V kolikor bi še koristniki odločili, da bi si sami pripravljali hrano, bi znašali stroški prenočišča din 500, pri čemer pa še ni všteta turistična taksa. Po informacijah, ki nam jih je posredoval Ingrad, se člani njihovega kolektiva ogrevajo bolj zjT celodnevni penzion in si ne želijo sami pripravljati hrano.
V koči so 4 družinske sobe s tremi in štirimi posteljami ter dve samski sobi. Tekoča voda je napeljana v kočo (v sobah samo delno). Na voljo'je tudi umivalnica.
Da bi lahko pravočasno pripravili vse potrebno za oddih, prosimo člane kolektiva, da se čimprej prijavijo oddelku za družbeni standard. Ingrad nam je tudi javil, da je koča do
28.	1. 1966 zasedena, torej pride za nas v poštev letovanje od tega dneva naprej.
¿inajJUuc
GLOBUS
Za trgovinske organizacije, ki se ba-vijo v ZR Nemčiji s prodajo izdelkov široke potrošnje, je značilno, da njihova koncentracija v zadnjih letih hitro raste, število veleblagovnic se hitro povečuje in se približuje gostosti, ki je lastna v Franciji in Angliji. Najmočnejše veleblagovnice, ki imajo številne podružnice širom Nemčije, so zlasti Karstadt (z 52 podružnicami), Kaufhof (43 podružnic), Hertie (42), Horten (47). Interesantna je ugotovitev, da te vodilne veleblagovnice kontrolirajo tudi velike druge trgovine z izdelki široke potrošnje, ki poslujejo pod spremenjenimi firmami. Pri tem so veleblagovnice kapitalno udeležene in v večini primerov vršijo za njih tudi centralizirano nakupno službo — vse v cilju doseganja ugodnejših nakupnih cen in pogojev. Tako kontrolira Karstadt še 50 trgovin, M poslujejo pod firmo KJbPA, Kaufhof pa prodajalne Kaufhalle, ki jih je na področju ZR Nemčije kar 57. Tudi znana angleška veleblagovnica F. W. 'Woolworth & Co, ki vodi v Angliji kar preko tisoč blagovnic, je ustanovila v Nemčiji že 109 podružnic.
Tudi prodaja izdelkov široke potrošnje po principu katalognih nakupov se je v teh letih izredno razmnožila v nasprotju z razvojem trgovine v Italiji in Franciji. Po velikosti prednjačijo v ZR Nemčiji .naslednje trgovske organizacije: Quelle, Neckermann, F. Schwab & Co, Otto Versand, Friedrich Bauer in Josef Witt. Vse te organizacije tiskajo letno dvakrat bogato ilustrirane kataloge s slikami in cenami izdelkov široke potrošnje in te kataloge pošiljajo stotiso-čem gospodinjstev brezplačno. Prednost te vrste prodaje izhaja iz dejstva, da lahko potrošnik doma v krogu svoje družine v miru izbere blago, ki ga želi, kontrolira ceno in potem odpošlje po pošti naročilo, ki ga taka organizacija potem v nekaj dneh izvrši. Potrošnik si često pri tem prihrani znatne stroške potovanja, še bolj pa čas, ki je potreben za standardno nakupovanje po principu: izberi — plačaj — odnesi.
Da bi se detajlistična trgovina z gospodinjskimi predmeti zadržala v velikem r konkurenčnem boju, ki preti v številnih državah Zapadne Evrope s strani hitrega porasta veleblagovnic in prodajnih organizacij, ki vrše prodajo po principu katalognega naročevanja, se detajlna trgovina hitro združuje v takoimenovane verižne nakupne centre. Tak skupni nakupni center, ki mu pripada često do 200 detajlistov, potem koncentrično nabavlja predmete široke potrošnje direktno od proizvajalcev ter jih distribuira detajlistom, v mnogih primerih brez posebej zaračunane marže, ki si jo nakupni center običajno ■osigura v dogovoru pri dobavljanju v objiki posebnega popusta, ki pa ne podražil je nabavne cene. Vendar se po tem principu nabavljajo v pretežni meri tisti prčdmeti široke potrošnje, ki so podvrženi največjemu konkurenčnemu boju v cenah. Detajlisti pa se še vedno poslužujejo pri tem nabave pri grosistih ki danes na primer v ZR Nemčiji par-ticipirajo na distribuciji blaga od proizvajalca do maloprodajalca v višini 44 °/o vsega prometa.
Da bi francoska emajlna industrija vnesla nove impulse v uporabi emajlirane posode, uvaja v najnovejšem času proizvodnjo emajlirane posode, ki je dekorirana predvsem z odlepnicami v motivih šopkov cvetlic ter antične ornamentike. Pri tem prednjačijo v osnovi beli titanov emajl ali zelo svetli toni pastelnih barv. Na tem področju je vodilna tovarna emajlirane posode, ki danes posluje pod imenom: JAPYMARNE.
NOVOLETNI DOGODKI V TELEOBJEKTIVU
PRIDNE ROKE, ki pomagajo dedku Mrazu...
NAPOČIL JE TRENUTEK, katerega so malčki čakali vse leto.
HAREM? Ne. To so delavke v dekor oddelku ob praznovanju novega leta. Z njimi je Franc Belak	(Vse foto LT »Emajl«)
Kadrovske
vesti
VSTOPI:
GORJUP Bogomir, KRAJŠEK Alpjz in MLEKUŠ Ferdinand.
IZSTOPI:
GOSNIK Antonija, upokojena; ŠOLINC Franc, upokojen; UJC Martin, upokojen; JELEN Janez, upokojen; KRAJNC Leopold, upokojen; ŠKOBERNE Alfonz, upokojen; MAJCEN Adolf, sporazumno; TOBIŠ Ivan, sporazumno.
POROČILI SO SE:
JEVTIČ Miloš, HORVAT Franjo, COLNARIČ Marijama, CIRAR Milena, GROFELNIK Stanko, KAČIČNIK Franc, SLOKAR Franc, SLOKAR Rudi, KENDA Jožefa, HRIBERNIK Štefam, LEŠEK Magdalena, LIPOVŠEK Ivan, GRABERŠEK Olga, ZUPANC Viktorija, ŠKORNIK Stanislav, ARČAN Franc, OBREZ Emilija.
NARAŠČAJ V DRUŽINI SO DOBILI:
JEVNIŠEK Justina — sin Andrej, GREGUR Ljudmila — hči Nevenka, JANKOVIČ Herman — sin Robert, FIDLER Bruno — hči Jasna, PONGRA-ŠIČ Alojz — sim Hilarij, BREN-CE Adolf — sin Robert, PODPEČAN Slava — hči Jolanda.
V MESECU JANUARJU 1966 BODO OBHAJALI 50 letnico:
BRECL Matilda, KRAČUN Zofija, LESJAK Albin, URŠIČ Vinko.
NOVOLETNA MALICA
Bila je dražja kot naša vsakdanja malica, a tudi boljša. Mnogi je sicer niso mogli zaužiti v redu, ker sO imeli že predhodnega »privatnega« dovolj.
Stroški so po podatkih splošne službe bili predvideni dva milijona šestotisoč. Toliko je_ odobril tudi upravni odbor. Trenutno še ni vseh računov, a večjih odstopanj od predvidenih ne bo.
Veselja je bilo dovolj, zato se je izplačalo nekaj žrtvovati.
r
ZAHVALA
Ob tragični smrti moje žene
Frančiške Meznarič
se zahvaljujem vsem članom našega kolektiva, družbeno političnim organizacijam in prijateljem za spremstvo na njeni zadnji poti in za izraze sožalja.	Alfred Meznarič
Dober
gospodar
Čeravno se naši bralci ne oglašajo tako pogosto kot bi želeli, vendarle dobimo kdaj pa kdaj kakšno pismo. To pot objavljamo sestavek vodje garaže, ki govori o stanju našega avtomobilskega parka. Takole piše.
Dober gospodar starih avtomobilov ne popravlja, marveč jih proda še pravi čas in kupa nove. Prav bi bilo, če bi tako postopali tudi pri nas, saj bi bilo treba nujno zamenjati kamion znamke mercedes, poltovorni avto zastava in osebni avto zastava 1300.
Visa vozila so silno iztrošena in jih popravljamo dan za dnem. Popravila zahtevajo veliko časa in tudi kup denarja, saj so nadomestni deli vse prej ko poceni.
Prevozov je vedno več in Skorajda vsi so nujni. Pogosto se' primeri, da jih ne moremo opraviti, ker je vozilo v popravilu. Nam je, razumljivo, najbolj važ-no to, da je vožnja varna, česar pa pri pokvarjenem v in iztrošenem vozAr—j-,, • moč vselej zagotoviti-
Pogosto je slišati; moramo gospodariti doa>_ ro. Prav bi bilo, da bi to 'storili tudi pri obnovi našega voznega parka.
Marjan Pristovnik

Časnik izhaja v okviru enote informacije vsako drugo sredo v nakladi 3.700 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Ureja ga uredniški odbor: ing. Danilo Fajs, Ivo Gostečnik, Tone Ivanič, Emil Jejčič, Metka Božič, Vlado Smeh in dr. Franc Zupančič. Glavni in odgovorni urednik Vlado Smeh. Naslov uredništva Celje, ^ Mariborska 86, telefon 39-21, interna 207. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje
¿ma^Ucu
16
Pred novo analitično oceno
Ni lahko govoriti o novi analitični oceni, dokler je upravni odbor ne da v javno razpravo. Upravni odbor J e o novi oceni že razpravljal in sklenil, da jo prej predelajo vodstva posameznih enot v sodelovanju komisije za izdelavo nove analitične ocene. Šele potem bo komisija predložila novo oceno upravnemu odobru v razpravo in upravni odbor v javno razpravo.
Izdelati novo analitično oceno je velika stvar. Težava je predvsem v tem, ker ima na to vsak človek svoje poglede. Navadno tudi vsak svoje delo višje ceni, kot mu to priznavajo drugi. Drži pa tudi to, da mnoga delovna mesta podcenjujemo, ker ne poznamo njihovega delokroga in \ težav, ki se pojavljajo pri delu in se nam zdi, da so tako delavna mesta ocenjena previsoko.
Veliko vlogo pri ocenjevanju delovnih mest imajo tudi posamezniki, ¡ki ta delovna mejita zasedajo. Posameznik je že leta in leta na nekem delovnem mestu pa smo se navadili gledati na to delovno mesto sko-
vanje delovnih mest. Ljudje smo pač taki, da nas male razlike med delovnimi mesti bolj motijo, kot če nam uidejo težki milijoni. Vendar je to človeško, saj ta dinar, ki ga imamo v obračunski osnovi, predstavlja višino naše plače in vsakodnevno priznanje za vrednost našega dela.
Ker smo pred novo oceno, bi rad povedal to: take ocene, da bi vsi bili z njo zadovoljni, ne bomo imeli nikoli! Nikoli ne bomo imeh vsi enakih mišljenj o tem, (koliko je vredno neko delovno mesto v primeri z drugimi.
Iz tega sledi, da 'bi bilo zdaj (ob novi analitični oceni) na-
pak iskati samo tista mesta, kjer se razhajamo. Za nas je važno, da najdemo skupni jezik in se odločimo za tisto varianto, za katero bo glasovala večina.
Pri izdelavi ocene nisem sodeloval, niti do zdaj nisem imel prilike, da bi jo podrobno pregledal. Kolikor sem videl rezultate, ki je o njih že razpravljal upravni odbor, pa moram reči, da bo treba na več mestih opraviti popravke. Dosedanja analitična ocena je pri kriterijih A 1 (potrebna šolska izobrazba) in pri A 2 (potrebna praksa) bila velikokrat nerealna, ker skoraj za vsa delovna mesta zahteva več izobrazbe in prakse, kot je to dejansko potrebno. Nova ocena je pri kriteriju A 1 (potrebna šolska izobrazba) in pri A 2 (potrebna praksa) reajpejša v primeri s prejšnjo. Mislim pa, da je npr. potrebna praksa mnogokje odmerjena preskopo.
Za vse kriterije bomo lahko dali končno oceno šele takrat, ko bo ocena razobešena in kd bomo lahko delali primerjavo
med posameznimi delovnimi mesti in po istem kriteriju.
Osnovna sprememba pri celotni novi oceni je ta, da je delana po drugačnih merilih kot dosedanja. Prvo vprašanje, o katerem bomo morali razpravljati na CDS je, ali se strinjamo z novimi merili. (Npr. koliko točk se dobi po posameznem kriteriju: za prakso, za šolsko izobrazbo, za odgovornost, za fizični napor itd.).
Ko bodo nova merila sprejeta, šele lahko govornimo o posameznih delovnih mestih in jih ocenjujemo po novih merilih.
Komisija, ki je delala novo analitično oceno, ne bo v lahkem položaju. Veliko ljudi bo gledalo samo napake, ki jih je zagrešila pri svojem delu. Mislim pa, da moramo videti tudi vse tisto, kar je komisija naredila dobro. Pri izdelavi ocene nisem sodeloval, vem pa, da je to zelo nehvaležno delo, ker smo ljudje taki, da hitro reagiramo na napake kar pa je narejenega v redu, tistemu ne damo pravega priznanja.
T. Ivanič
O ČEM BO RAZPRAVLJAL CDS
zi rezultate posameznika, ki to mesto zaseda. Kot dober primer za to je to, da so nezasedena delovna mesta navadno nižje ocenjena.
Vse to (in še marsikaj drugega) so slabosti in težave, ki Spremljajo vsako novo ocen j e-
>, do?,
na~g raje ni
KEŠEVAI^CI
NOVOLETNE NAGRADNE KRIŽANKE
Pretekli četrtek je bilo v uredništvu žrebanje rešitev novoletne križanke. Posebna komisija, ki ji je predsedoval dr. France Zupančič, je izmed 156 poslanih rešitev izbrala naslednje nagrajence:
•	prvo nagrado v znesku
8.000	din prejme Vili Korošec, G drugo nagrado v znesku
6.000	dinarjev dobi Anton Stip-■lovšek.
•	tretjo nagrado v znesku
4.000	dinarjev dobi Vili, Čater (ATC),
•	četrto do devete nagrade v znesku 2.000 dinarjev prejmejo Greta Firšt, Jožica Kau-rič, Peter Videnšek, Tilčka Če-renjak, Stane Kurnik in Tea Čater.
Žrebala je 21 letna sodelavka iz dekor oddelka Poldika Fridl. Nagrade bodo nagrajenci lahko dvignili v blagajni prihodnji teden.
(Nadaljevanje s L strani)
je pravilnik o službi zavarovanja ljudskega premoženja. Osnutek tega pravilnika je že izdelala pristojna strokovna služba in bo po vsej verjetnosti sprejet na zasedanju centralnega delavskega sveta v mesecu februarju 1966.
V	mesecu decembru 1965 leta je centralni delavski svet sprejel več začasnih sklepov o delovnih razmerjih. Ti sklepi so seveda le začasni in je treba sprejeti nov pravilnik o delovnih razmerjih, ki mora biti usklajen s temeljnim zakonom o delovnih razmerjih. Tudi osnutek tega pravilnika je že v razpravi in bo obravnavan na eni prihodnjih sej upravnega odbora.
Osnutek tega pravilnika mora biti dan v razpravo kolektivu petnajst dni prej, preden je predložen centralnemu delavskemu svetu v potrditev. Ta pravilnik je eden najvažnejših notranjih predpisov v podjetju in ga morajo člani kolektiva temeljito prediskutirati. Pravilnik ¡bo sprejet na zasedanju centralnega delavskega sveta predvidoma v mesecu februarju-
V	pripravi je se zelo vazen notranji predpis, pravilnik o
delitvi osebnega dohodka. Del tega pravilnika je bil že v razpravi na eni izmed zadnjih sej upravnega odbora. V kratkem pa se pričakuje, da bo upravni odbor sprejel dokončni osnutek tega pravilnika, ki bo dan v razpravo kolektivu. Centralni delavski svet naj bi sprejel ta pravilnik proti koncu meseca marca z veljavnostjo od prvega aprila 1966.
Zelo važen notranji predpis je tudi načrt in program za prehod na dvainštiirideseturni delovni teden. Po zakonu mora podjetje preiti na dvainštiride-seturni delavni teden do aprila 1970. Prehod se lahko izvrši v posameznih etapah. Mi imamo že ¡sedaj eno prosto soboto v mesecu, postopoma pa bi prešli še na drugo in tretjo. Vse pa mora biti podrobno določeno v načrtu in programu. Ta pa mora biti -sprejet do meseca aprila letošnjega leta. S pro-gramam in načrtom za prehod na skrajšani delovni čas morajo biti seznanjeni vsi člani kolektiva. Centralni delavski svet bo sprejel ta načrt ¡in program koncem meseca marca
1966.
Po zakonu o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja se voli vsako leto polovica članov delavskih sve-
tov. Zaradi tega bodo razpisane volitve za centralni delavski svet, delavske svete ekonomskih enot in obratne delavske svete. Po poslovniku centralnega delavskega sveta morajo biti razpisane volitve najkasneje do 31. marca 1966. Predhodno pa morajo biti izvršene temeljite priprave, izmed katerih je^ najvažnejše evidentiranje kandidatov. Pri teh pripravah sodelujejo vse družbeno politične organizacije v podjetju.
Sekretariat organov upravljanja že sedaj pripravlja program za izvedbo volitev v organe upravljanja, v katerem so zajete poleg tehničnih tudi temeljite politične priprave na ta dogodek.
Ob koncu tromesečja bo centralni delavski svet razpravljal še o finačnem stanju podjetja na podlagi poročila, ki ga bo pripravila finančno računovodska služba. Ta razprava bo zelo pomembna za nadaljnje gospodarjenje v letošnjem letu, ker, bo iz tega poročila razvidno, kako napreduje naše gospodarjenje v skladu z reformo.
Kot vidimo, bodo imeli organi upravljanja obilico dela v prvih treh mesecih letošnjega leta.