—    2    —
Gospodarstvo.
Rožje kot krma za živino.
Vsled letošnje suše ho zelo trpeli travniki in pašniki ter deteljišča. Sena je bilo malo, otava je pa popolnoma izostala, a tudi paše ni.
Pomanjkanje krme je torej splošno. Da se pomanjkanju krme nekoliko odpomore, opozarjajo se kmetovalci, da se more tudi listje raznega drevja s koristjo uporabljati za krmo, dokler še ni popolnoma suho. Posebno listje od trsja živina rada zavživa.
Pa tudi rožje vinske trte, ki odpade pri rezanju trt, more dobro služiti kot nadomestilo za krmo. To je posebnega pomena za kmetovalce vinskih okolišev, kjer tudi v navadnih letinah mnogokrat pomanjkuje krme.
Rožje lahko krmiš od jeseni do spomladi. Dokler še ni čas za redno obrezovanje trt, naj se porabljajo le vršiči trsnega lesa. Ko je trsni les dozorel, naj se izrežejo letošnji šparoni (ločni) in drugo rožje, ki ga ne potrebujemo za rezitev v prihodnji pomladi.
Rožje, ki se ne pokrtni proti, naj se zloži v štiri oglate kupo na senčnem kraju. Da se preveč ne osuši, gaje obtežiti s kladami ali s kamenjem. Tako spravljeno rožje ostane sveže in sočno do pomladi.
Pred pokladanjem naj se rožje seseka in zdrobi na drobne kosce. Najbolje je, rožje polagati živini mešano, s senom ali s kako drugo krmo.
V  vinskih okoliših so postavljeni na raznih krajih državni stroji za drobljenje rožja. Teh strojev se more vsak vinogradnik posluževati.
Kjer ni takih strojev na razpolago, moglo bi se rožje rezati z navadnimi Jmočnejši-mi slamoreznicami. Ko^sci pa ne smejo biti preveč kratki.
Živina se kmalu navadi na to krmo in rožje slastno žre. Hranilna vrednost rožja se ceni enako srednjedobremu senu.
Dosedanje izkušnje so pokazale, da živina pri tej krmi dobro uspeva in da ne izgubi pri tem ne na teži in moči, pa tudi ne na mleku.
V  naših vinogradih se nahaja ogromna množina rožja, ki bi lahko dalo mnogo krme. Vinogradniki naj bi se koristili s to okolnost-jo v prid svoje živinoreje.        F. Matjašič.