vpliv 1 i t o ra l i zac i j e na regionalno druženje in d i fe - renciacijo Jugoslavi je, M. Radovič: pomen regionalno- prostorskega planiranja v turizmu s posebnim ozirom na regi jo južnega Jadrana, V. Rogič: območja splošne makroregionalne centralnost i Zagreba, Reke, Spl i ta in Osijekav razmerju do regional izaci je ekonomskega pro- gramiranja. V skupinah o uporabnosti kar togra f i je v geograf i j i in o t e o r i j i in metodologiji geografske znanosti so pr i - občeni . re ferat i : aerofotograf i ja v hidroloških prouči- tvah rek in jezer 0. Dukiča, koncepti geomorfološke karte v velikem merilu in predlog za geomorfološko karto Jugoslavije 1 : 500 000 I . Gamsa in karta raz- prostranjenosti prebivalstva SFRJ 1 : 1 000 000 M. Mi- škoviča. V drugi skupini pa so re fe ra t i : P. Ki rosk i : geografski elementi v ekonomski reg iona l i zac i j i , C. Malovrh: metoda proučevanja klimatske karakter is t ike malih enot gospodarskega prostora in J . Ridžanovič: geografski v id i k i proučevanja vod. Zbornik zakl jučujejo r e fe ra t i , k i obravnavajo proble- matiko šolske geograf i je. Referate so pr ispeval i : J . Markovič - Nekateri problemi naše geografske znanosti in pouka. Ž. Jovičič - Osnovni problemi univerzi tetne- ga pouka geograf i je, V. Buričkovic - Problemi pouka geografije v osnovnih in srednj ih šolah, B. Pejovič - Uporaba komparativne metode v pouku geograf i je . Poleg tekstov so v Zborniku tudi ponazorila k vsebini referatov v ob l i k i ka r t , diagramov, p ro f i l ov , tabel in f o t o g r a f i j . Zal so fo tog ra f i j e slabše kva l i te te kot so karte in diagrami, ki so v večini primerov jasni in lepo dopolnjujejo pisane tekste. Referati so napisani v srbohrvaškem, makedonskem in slovenskem jeziku,pov- zetke pa imajo v angleščini , f rancoščin i , ruščini in nemščini. Za re fe ra t i so objav l jeni tudi povzetki d i - skus i j . V teks t ih , .z last i v obeh slovenskih se ni b i - lo mogoče izogn i t i tiskarskemu škratu, k i je ponekod pomešal črke, vendar brez škode za celotno vsebino tekstov. Zbornik V I I I . kongresa geografov Jugoslavije nam p r i - kaže bol j dejavnost referentov pr i proučevanju posa - meznih geografskih vprašanj, čeprav je b i l namen orga- n izator jev , da bi b i la glavna tema kongresa ap l ikac i ja geograf i je, načelno in konkretno. Vendar je Zbornik le pregled jugoslovanske geografi je in nam pokaže v kate- r ih smereh so razv i ja geografi ja p r i nas ter bi b i lo za to potrebno, da ga pregleda vsak geograf. Zbornik V I I I . kongresa geografov SFRJ je mogoče naro- č i t i pr i Geografskem društvu SR Makedonije, Prirodno - matematički f aku l te t , Gazi Baba, Skopje. Za člane Geografskega društva Slovenije je cena 40.- din, za nečlane pa 50.- d in . Zbornik je t iskan v majhni nakla- d i , zato priporočamo, da ga čimprej naroči te. F. Lovrenčak Geografskj zbornik XI Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred IV, Institut za geografijo, Ljubljana 1969. 503 strani, 17 kart v prilogi r n a j s t i Geografski zbornik je obsežen in drag. Zato pa nudi i zda ja te l j , Slovenska akademija znanosti in u- metnosti, možnost nabave v separatih. Zato si poglej- mo pet razprav, ki j i h obsega zbornik. Prva je Draga Mezeta Hribovske kmetije v vzhodnem de- lu Gornje Savinjske dol ine. Obravnava porečje Savinje med Lučko pokrajino in Celjsko ko t l i no , v glavnem Za- drečko dolino, Dobrovlje in Mozirsko. Težišče je v prikazu hribovskih kmet i j , n j ihovih naravnogeograf- skih razmer in z las t i gospodarskega ter prebivalstve- nega razvoja. Sledi najdaljša razprava, Milana Š i f r e r j a Kvartarni razvoj Dobrav na Gorenjskem. Obsega 122 strani in po- drobno opisuje kvartarne sedimente in terase na pro- storu med Kokro in Bledom. Sedimente in terase sta- rostno k l a s i f i c i r a v pleistocenska razdobja med mind- 23 lom in wurmom ter na glacia lne, f luv ioglac ia lne ter f luv ioper ig lac ia lne . Oarka Radi nje "Doberdobski Kras" spada v kraško geo- morfologi jo. Obravnava obmejni kras, ki ga poimenuje po Doberdobu, opisuje pa površinske obl ika, z las t i n ivoje, terase, suhe dol ine, dole, vrtače in poskuša raz l ož i t i nastanek teh ob l i k . Pri tem mu je v vel iko oporo kremenov prod, k i ga je našel na površju. Mirka Paka Oružbenogeografski razvoj Zgornjega Orav- skega pol ja prikazuje Dravsko pol je med Mariborom,Po- horjem, Slovenskimi goricami in Dravinjskim gričevjem, s težiščem na gospodarsko-geografskem razvoju in pro- cesih deagrarizaci je, vendar niso zanemarjeni tudi naravno geografski op i s i , nasel ja, prebivalstvo in drugo, kar dopolnjuje geografsko podobo zaledja Mari- bora, Ptuja, Kidričevega in vrste nasel i j pod Pohor - jem. Milan Natek je prispeval razpravo Delovna s i l a iz dru- gih republik Jugoslavije v Sloveni j i in posebej v L j ub l j an i . To je gospodarska in sociološka š tud i j a , k i pregledno prikazuje sezonsko delavstvo v Sloveni j i ,od kod pr iha ja , kje in v kater ih panogah se zaposluje in katere navade ohranja, k je so vzroki zanj in ko l ik po- men ima za Slovenijo kot tudi za ostale republike Ju- gos lav i je . Podrobno obravnava Ljubl jano na osnovi last- ne ankete. Tukaj seveda ni mogoče o r i sa t i vse vsebine razprav,ker so te razsežne in polne tabel, f o t og ra f i j in kart te r plod dolgotrajnega dela. Omenim naj le obi lnost s t a t i - stičnega in drugega dokumentacijskega gradiva, k i od- l i ku je skoraj vse razprave. Če se šole a l i posamezni geografi že ne morejo odloči- t i za nabavo celega zbornika, bodo naroči le vsaj t i s to razpravo, k i obravnava domačo pokraj ino. Poleg bol jše- ga poznavanja domačih krajev bodo naročniki našl i v pub l i kac i j i tudi moderne poglede na problematiko, k i jo razprave obravnavajo. I . Gams Celjski zbornik 1968 Izdal Svet za kulturo in znanost Skupščine občine Celje. Odgovorni urednik: Gustav Grobelnik, Celje 1969 Geografe bi opozor i l i predvsem na t r i prispevka, k i bodo gotovo najbol j p r i t e g n i l i njihovo strokovno po- .zornost! V prvem članku "Pr isel jevanje l j ud i na c e l j - sko področje" nam je Milan NATEK ob konkretnem p r i - meru cel jske regi je prikazal problem se l i tev prebi- valstva; kot odraz razl ično intenzivnega družbeno-go- spodarskega razvoja v posameznih del ih tega področja. Medtem ko je prebivalstvo celotne celjske pokrajine v l e t i h 1953-1967 narastlo za 1 2 ? , je prebivalstvo ve- lenjske občine poskočilo kar za 49,5 cel jske za 28,5 t , občine Šmarje ( - 6 /£), Šentjur ( - 5 in Mo- z i r j e ( - 2,5 %) pa so celo zmanjšale š tev i lo svoj ih občanov. Ta razvoj je odraz tzv . "bega z dežele",saj sta prav cel jska in velenjska občina spre je l i največ- je š tev i lo pr isel jencev, medtem ko je v vseh osta l ih občinah (še z izjemo žalske) prevladalo izsel jevanje! Natek v svojem prispevku podrobno ana l i z i ra še delež "domačega prebivalstva" in 'p r iš lekov" v vaseh, nase- l j i h mešanega t ipa ter mestih celjskega področja.Go- vori o tem, katera od naštetih treh kategor i j nasel i j so b i la za prisel jence bo l j privlačna in v kater ih časovnih obdobjih je b i la imigracl ja v posamezne t i - pe nasel i j najbol j poudarjena. Da bi s l i ko zaokroži l , nam je ob koncu podal še pregled prisel jencev na ce l j - sko območje tudi po t ipu nasel ja, iz katerega so se p r i s e l i l i . Dr. Anton S o r e se je v svojem članku "Razvoj 24