nove knjige
(PO)MOČ PRI DELU
Kenneth Blanchard, Norman Vincent Peale, Moč poštenega poslovanja,
Mohorjeva družba, Celje 1990 (108 str.)
Knjiga je ena od svetovnih uspešnic na temo etičnega poslovanja (pro-
danih je nad 20 milijonov izvodov). Avtorja K. Blanchard in N. V. Peale,
prvi profesor in drugi duhovnik, se ukvarjata s poslovnim svetovanjem za
direktorje in vodilne delavce v podjetjih, temeljno vprašanje, ki ga njuno
delo obravnava, pa je razmerje nied moralnimi in tržnimi merili uspešnosti.
Vendar knjiga ni teœetsko delo. Gre za nekakšen priročnik v najboljšem
smislu te besede, saj je pisana jedrnato, berljivo (v obliki dialogov) in
predvsem sistematično: začne se z zgodbo, katere jedro je tipična etična
dilema (srednje pomembnega direktorja, ki mu nadrejeni ukažejo izboljšati
poslovne rezultate za vsako ceno), nadaljuje pa se z metodičnim prikazom
postopkov, ki jih je potrebno opraviti, da bi prišli do končne odločitve. Ker
knjiga ni moralistična, ostaja končna odločitev odprta (knjiga se končuje z
vprašanjem, natisnjenim čez zadnjo stran. "Kaj bi izbrali vi?"), saj je vselej
odvisna od konkretnih okoliščin etično problematične situacije, v kateri se
znajde posameznik, kot tudi od njegovih meril moralnega ravnanja in od
skupne odgovornosti, ki jo je pripravljen prevzeti. Zato knjiga ne ponuja
nikakršnih edino-iravilnih etičnih načel, ki naj bi se jih držali, pač pa sugeri-
ra načela takšnega postopka, s kakršnim si lahko omogočimo končno
odločitev, katere posledice naj ne bi bile v nasprotju z našimi načeli -
skratka, ne ukvarja se toliko z vprašanjem, kakšna naj bi bila etično neopo-
rečna odločitev, pač pa, kako priti do nje. Zato uvodni etični dilemi sledijo
vprašanja etičnega preizkusa (1. Je odločitev oz. dejanje zakonito? 2. Je
uravnoteženo glede na sodelujoče ter glede na časovni razpon? 3. Kakšno
mnenje bom imel o sebi in drugi o meni?), ta vprašanja pa so v tesni zvezi s
petimi načeli etične moči za posameznika, ki jih avtorja aplicirata tudi na
podjetje kot celoto ter s tem ponudita normativni okvir nekakšnega internega
etično-poslovnega kodeksa.
Avtorja zagovarjata stališče, s katerim sta prežeta vsebina in namen
celotne knjige ter je z debelimi črkami izpisano tudi na prvi strani -
"Poštenost se splača! Ni vam treba goljufati, če hočete uspeti." Dokazujeta,
da se s poštenimi poslovnimi potezami neposredno zavarujemo pred verjet-
nostjo finančnih izgub zaradi nelegalnih odločitev; posredno pa etično rav-
nanje poveča učinke podjetja z zaupanjem (ki se utrjuje s takšnimi komuni-
Soc Delo 30, 1991, 1-2 Nove knjige	95
kacijami med zaposlenimi). Tega ne podkrepita z nikakršnimi številkami niti
z morebitnimi primeri iz "prakse", pač pa z zgodbicami o japonskih direktor-
jih, ki v podjetju funkcionirajo po patriarhalnih vzorcih tudi navzdol
(socialna skrb za podrejene), pri čemer navajata razne izreke (v pregovornem
stilu npr.: "Poslovanje zgolj za dobiček je kot igranje tenisa s pogledom,
uprtim v tablo z rezultati namesto v žogico."). Kljub temu mislim, da ne gre
za moraliziranje.
Vprašanja osebne integritete in moralne neoporečnosti posameznikov,
skupin ter delovnih kolektivov pri njihovih odločitvah so v tržnem (in
pravno-državnem) sistemu enako pomembna, kot je bila npr. v našem (dogo-
vomo-samoupravnem) sistemu pomembna politična neoporečnost. Dejstvo
je, da se uspeh, dosežen z nelegalnimi in (ali) nemoralnimi sredstvi, običajno
tudi brani ter (o)hrani s takšnimi sredstvi, in v sistemu, v katerem tovrstna
ravnanja postanejo večinska, prevlada nasilje. Družbeni napredek, zlasti
ekonomski, je možen šele, ko se takšno stanje preseže in regulira (npr. s
pravno državo). Zato mislim, da je sintagmo o etični moči treba razumeti
dobesedno, se pravi kot (etično) sredstvo za aktivizacijo ter koordinacijo tis-
tih dejavnosti, od katerih si obetamo uresničitev zastavljenih ciljev (npr. fi-
nančnih v podjetju).
V tem smislu se mi zdi knjiga pomembna predvsem za področje t.i.
družbenih dejavnosti. Če učinkovitost kake organizacije enačimo s stopnjo
doseganja njenih ciljev, ne pa z načinom interne distribucije moči (ta mora
biti funkcionalno usklajena z njenimi cilji, ne more pa nadomestiti analize
doseženih ciljev), potem velja tudi za šole, bolnišnice, centre za sociakio
delo, domove za ostarele ipd., kar velja za profitno usmerjena podjetja: v us-
pešni organizaciji vselej prevladuje uporaba "tistih oblik moči, ki maksimi-
rajo doseganje njenih ciljev" (V. Rus, Odgovornost in moč v delovnih or-
ganizacijah, Kranj 1972, str. 65). V organizacijah, ki se ukvarjajo s social-
nimi dejavnostmi, je uporaba npr. fizične moči nemogoča (nedovoljena oz.
zelo omejena), en^co je tudi z nagrajevalno močjo (denarne stimulacije so
učinkovite le, če so v neposredni zvezi z eksaktno razvidnimi delovnimi us-
pehi, sicer so kontraproduktivne), medtem ko sta strokovno znanje in
moralni ugled takšni sredstvi, ki praviloma ne povzročata odpora, se lahko v
celoti aktivirata v vpliv (in kontrolo), ob tem pa se ne (iz)trošita. Zato je za
socialno delo poklicna etika pomembna v enaki meri kot strokovnost.
Knjigo Moč poštenega poslovanja lahko torej beremo tudi brez tistega
motiva, iz katerega je nastala (etično neoporečna pot do večjega profita), saj
lahko dejansko poveča (etično) moč posameznika na delovnem mestu. Zato -
še enkrat - ne gre za moraliziranje, pač pa za koristen napotek (tudi) social-
nim delavcem pri konkretni uporabi kodeksa njihove poklicne etike.
Srečo Dragoš