Tri kraljice
.   Ijomaj vzpomlad svojn  kiila         Brnga Hinica scstrfca,
Nad prirodo je raivih,                        Tretja njih tlmiica mila
Dcklk-e 80 tii vesele                            Mirica je Icpa bila.
Na cvetoči \Tt hitole:                          Marta prva s<> ustavi
Prva Marta znrnolica,                       S&tricama glasno pravi:
I
,,Šopke tri zdaj naredituo                         Ovetju bodimo — kraljfce!" —
In na prsa jih pripmino!"                       Marta z glavico prikima,
Binica, dekletee zalo                                 Bintaa je tudi l njima-.
Potlej je tak6 dejalo:                               Nepoelušne tri sestrice
.,Pesni raje tri vesele                               Zdaj uiogočne so feraljfce.
Bodemo sedaj zapele!"'                              Toda predno se je delo
Mitriea pa, modra glava,                          IJesno njihovo zaČelo,
Mt^ni, da bo njena prava:                       Prišln je za njiini mati
,,Zložne mi smo tri sesfcricc,                    Ia tak6 zacela zvati:
(Vetju bodimo — kraljlcc!                      nNepokorne hžerke moje,
Morale bi v domu biti                             Kje imate knjige svoje?
In za solo so ufeiti.                                  Hitro v hišo odhitito
Zdaj uftiti — to se pravi:                      In vifiti se pričnite,
človek zdrav ni v svojcj glavi.               Ker eicfer bom šibo vzela,
Knjige v lMJmar popustimo,                      Ona potlej ljo zapela!"  — Kraljevati se ucimo.                                      In kraljice so brez cvetja,
ItoŽo Ono nagajfvo,                                    Brez viadarstva in brcz petja
Marta, vladaj ti skrbljivo.                        NLŽnc žt^lje popiistile,
Hiniei ne reŠem mnogo,                           Z jezo se iz knjig užile.
Lafako ti dobiš nalogo:                            Brale so in vedno brale,
Ob raaigeticah se sufi                              V Šoli vender niso zrnile:
In pakorečinc jili iiči.                               Ker i'aztreseue so bile,         '
Jaz, i vajna vladarica,                              Brez vstli iuislij se ufiile
Drugiin cv&tkam sem kraljica —           In ker mame so skcbeče
Saj smo složne mi sestrfce,                      Žalile sre^ žuteČe.
Modest