314
Obravnave deželnih zborov.
v
Ceski zbor v Pragu
Kar 6 let ni bilo, zgodilo se je zdaj. Ceska narodna stranka namreč, ki vkljub temu, da narod slovanski veliko veliko presega število Nemcev, je v manjšini v deželnem zboru, je prišla v deželni zbor, ki se je začel 24. dne t. m. in kateremu je znani „veliki" Nemec knez Karlos Auersperg predsednik, pred-sednika-namestnik pa dr. Karol Lavoslav Klaudv, odlični narodnjak. Pri vstopu 81 narodnih poslancev v zbor je v njihovem imenu dr. Brauner izročil predsedstvu pismeno objavo, v kateri izrekajo , da nikakor niso zapustili stališča, katero so objavili že leta 1861., deklaracije od leta 1868. in večkrat ponavijanih protestov; zdaj pa stopijo v zbor le za poskusnjo, ali se bo pripoznaia ravnopravnost slovanskemu narodu, ki dela večino^ v tej deželi.
Vstop Cehov v zbor, katerega se nemški ustavo-verci niso nadjali, je zmedel jim menda štreno njihovih nakan, sicer bi se ne moglo misliti, zakaj nemčurski časniki in tudi taki, ki so organi sedanjega minister-stva, tako silno divjajo zoper vstop narodnih poslancev v deželni zbor.
Ko so v 2. zborovi seji prišle volitve poslancev v razpravo, se je vnela živahna debata zarad mnogih volilnih nepravilnosti, al, žalibog, končala se s tem, daje ustavoverska večina podrla vse predloge narodne manjšine in tako brž v začetku zborovanja pokazala, da ne mara za spravo in slogo. *)
V 3. seji je dr. Rieger z narodnimi poslanci vred izročil deželnemu zboru osnovo adrese do presv. cesarja in kralja, katera živo željo razodeva po miru v deželi, ki se prav lahko doseže, ako namesti gospodstva enega naroda nad druzem nastopi ravnopravnost obema, ta se pa doseči da po pravičnem volilnem redu, ki je podlaga vsega ustavnega življenja in ki se pogreša v volilnem redu od leta 1861. — Adresa pride v eni prihodnjih sej v obravnavo.
Deželni zbor Moravski*
Tudi v tem zboru je dr. P raza k z narodnimi poslanci izročil osnovo adrese do presv. cesarja v enakem zmislu.
Deželni zbor TrzaškL
Ta zbor je v eni prvih sej v soglasji z Madjari naBtopil polje velike politike in nič manj ni tirjal kakor to, da se Avstrijska armada iz Bosne nazaj pokliče!
Deželni zbor Salcbursku
Poslanec J. Lienbacher in družniki so izročili zboru predloge za premembo volilnega reda poslancev in postav za ljudske šole, — kanonik Lienbacher pa je stavil predlog, naj zbor dela na to, da se zadobi postava, katera ljudski šoli povrne verski značaj.
Deželni zbor BukovinskL
Ta zbor je čudna skupščina skoro samih uradnikov, le nekaj tako imenovanih velikih posestnikov je vmes, sicer pa v njem ne vidiš nobenega kmeta, obrtnika, ki bi bil neodvisen. Govori se v tem zboru večidel nemški, čeravno nemščine ne razume nikdo drug, kakor uradnik in jud; govori se vmes tudi rumunski, rusinski pa cel6 nič, čeravno je polovica prebivalcev v Bukovini maloruska.
*) Prav tako kakor v Kranjskem deželnem zboru.
Deželni zbor Kranjski.
V 4. seji dne 26. t. m. dobi poslanec Savni k, odpust, dokler se poročilo o njegovi volitvi rešilo ne bode.
—  Poslanec grof T h um interpelira deželno vlado, naj razodene natančno novo uredbo davkarskih izvršiteljev (Steuerexekutoren), po katerih načelih bodo ti postopali in koliko bodo rubljeni ljudje za to plačati imeli. Deželni predsednik vitez Kalina obljubi, da bode na ta vprašanja kmalu odgovoril. — Poslanec vitez Vesteneck stavi od vseh poslancev nasprotne stranke podpisani predlog, naj se izvoli poseben odsek, da bode postave o ljudskih šolah prenarejal in do-tične nasvete zbornici stavil. Trn v peti nemškutarjem so ljudski krajni pomnoženi šolski sveti, ljudstvo po krajnih šolskih svetih si ne sme izbirati učiteljev, ampak to naj stori deželni šolski svet, oziroma vlada sama.
—  Poslanec Detela stavi od vse narodne stranke podpirani predlog, naj deželni zbor posreduje, da vlada razpust gimnazije v Kranj i prekliče. Vtemelje-vanje teh predlogov vrši se v prihodnji seji. — Poslanec dr. Poklukar predlaga v imenu finančnega odseka , naj se odloči za prihodnje leto za 3 učence na podkoviški in živinozdravniški šoli po 60 gld. podpore. Dr. Bleiweis se poteguje za podporo obče-koristne šole, dokazuje živo potrebo dobrih podkovskih kovačev in živinozdravniških pomočnikov, in nasvetuje naj se, če ne 6, vsaj 3 stanovitne ustanove po 60 gold. dovolijo. Poslanec vitez Gariboldi temu nasprotuje in predlaga, naj se le podpora 180 gold. dovoli za prihodnje leto, ki jo učencem razdeli deželni odbor. Se ve, da je ta predlog obveljal, ker je vitez Gariboldi bil le organ nasprotne stranke. — Vitez Langer je utemeljeval svoj predlog, naj vlada pritiska na Ogersko vlado, da dobimo primerno postavo zastran zabranjevanja živinske kuge. Predlog, ki le ponavlja to, kar je dr. Bleiweis že pred več leti v deželnem zboru zahteval, se izreči gospodarskemu odseku. Razen tega se mnogo prošinj in predlog izroči zadevnim odsekom. Po nasvetu finančnega odseka se dovoli učiteljski vdovi Katarini Dularjevi miloščina s 40 gold., trem otrokom odgojnina po 20 gold. na leto s pogojem, da že prejetih 112 gld. 50 kr. povrne, učiteljski vdovi Jovani Sotovi za leto 1878. odgojnina za sina v znesku 31 gold. 66 kr., učiteljski siroti Jožefu Ka-steiicu odgojnino po 40 gold. za leta 1878., 1879. in 1880.; odobri se potem miloščina s 50 gold. za učiteljske otroke Joano, Jožefo in Marijo Kusar za 3 leta, zboljšanje pokojnine na 100 gold. za učiteljsko vdovo Terezijo Ravnikarjevo in miloščina za učiteljsko siroto Uršulo Podiipnik po 50 gold. na leto. Deželnega uradnika hčeri Mariji Zapletovi se miloščina dovoli z 31 gold. 50 kr. za 3 leta. — Prošnje podpornega društva na Dunajski akademiji za umetnosti, podpornega društva na Dunajski visoki kmetijski šoli, podpornega društva na Dunajskem vseučilišči in podpornega društva na rudarski akademiji v Leoben-u za podporo se ne vslišijo. Dovolijo se pa podpore, in sicer: podpornemu društvu tehnikov v Gradcu 50 gold., v podporo ubozih gimnazijskih dijakov v Kočevji 100 gold. in Šimnu Ogrinu za nadaljevanje slikarskih študij 100 gold. — Prošnja nadzornikov prisilne delalnice za povikšanje plač se ne vsliši. Občini Tržiš k i se za leto 1878. dovoli40%> občiniKresniški 41°/0 občinske priklade.
V 5. seji dne 28. t. m. poslanec Potočnik z vsemi narodnimi poslanci vred deželno vlado interpelira zarad tega, da se je g. Čožu pri sv. Roku poleg Za-tičine pošta vzela. Ta jako zanimiva interpelacija se glasi tako-le:
315
Interpelacija
do preblagorodnega gospoda  deželnega predsednika viteza
Franjo Kalina.
Z ukazom Litijskega okrajnega glavarja 4. junija 1877. št. 3999, je bila volitev volilnih mož Št. Vidske občine za volitev treh deželnih poslanoev Trebanjskega volilnega okraja razpisana za 23. junij 1877.
Dan pred volitvijo,   to je tedaj 22. junija 1877, se
Eripeije v štirih vozeh več gospodov, med njimi gospod litij ski okrajni glavar vitez Vesteneck, baron T a u f-ferer, gospod c. k. zatiški davkar Lileg in dr. proti pošti gospoda Janez Coža pri št. Roku poleg št. Vida. Srečajo ga, ko se ravno s polja pripelje proti svojej hiši. Gospod Vesteneck ga ustavi in nagovori: „mor-gen ist die wahl in Sittich, und ich hore, dass sie mit der geistlichkeit halten und national^ wahlen wollen." „Das werde ich thun", odgovori g. Což, „nach meiner ueberzeugung werde ich wahlen." „Wissen sie nicht," ga zavrne g. Vesteneck, „dass sieein k. k. beamte sind, und mit der regierung halten mussen?" G. Čož mu reče na to: Ich halte ja mit der regierung, und weiss, dass sie von mir nicht verlangt, dass ich anders als nach meiner ueberzeugung wahlen soli; ich kann nicht anders wahlen als national, und kann meiner na-tion nicht untreuwerden." „Gut", odgovori g. Vesteneck, ;,dann gebe ich ihnen mein wort, dass sie die post verlieren werden,"
Po tem razgovoru se gospodje razidejo. Pripoveduje se, da se je g. Vesteneck od tam naravnost v Višnjo goro podal, in tam na poštno direkcijo v Trst telegrafiral, naj nemudoma pošljejo komisarja preiskovat Cožovo pisarno.
Ko so drugi dan popoludne ob 4. uri občinski možje v Zatični zbrani, da bi volili volilne može, se pripelje, gotovo po nalogu g. poštnega direktorja Bau-erja, poštni komisar g. Katoliška, kateri je, kakor je to znano, prej ta dan, to je 22. junija 1877 še v Vipavi bil, in hoče nemudma vzeti seboj g. Coža, da bi šla pregledavat pisarnico. Velika množica navzočnih volilcev izreče odločno, da mora Což, preden otide, temveč svojo dolžnost spolniti in se volitve udeležiti, ker so ga vsi volilci jednoglasno za volilnega moža voliti hoteli, kar se je tudi zgodilo.
Po volitvi se g. poštni komisar Katoliška in g. Což odpeljeta k sv. Koku, kjer ima Což hišo in pošto. Med tem ko poštni komisar Katoliška preiskuje pisarno, se vstopita na prag dva žandarma, česar se Coževa 70 let stara žena močno prestraši, misleč, Bog vedi, kaj se je mož pregrešil, da žandarma na pragu stražita.
Komisar ni našel nobednega najmanjšoga nereda v pisarni, in pri odhodu Cožu na uho pošepetal: „Die kaozlei ist ganz in der ordoung, nur das ist nicht recht, dass^sie klerikal gesinnt sind."
Což, ki je bil v Zatični izvoljen za volilnega moža, kakor vže poprej večkrat, je bil 7. julija v Trebnjem od volilnih mož voljen v volilno komisijo in glasoval za narodne poslance. — Ali vže 26. julija 1877 se je spol-nilo žuganje g. Vesteneckovo, zakaj od tega dneva je datiran dekret postne direkcije v Trstu št. 5426 , kateri se takole glasi:
„K. k. Post-Direction Triest und Kiistenland. Nr. 5426. Triest 26. Juli 1877. An den k. k. Postmeister Herrn Johann Tschosh in St. Kochus. Manfiadet sichbe-stimmt, Ihnen den Dienstvertrag zu kundigen. Bis zur Wiederbesetzung der bei der k. k. Postamte in St. Kochus in Erledigung gekommen Postexpeditenstelle, vvelche vor Ablauf der 6 monatlichen Kundigungsfrist erfolgen, und fvir welche gleichzeitig der Concurs aus-geschriebsn wird, haben Sie den   Postdienst  seibst  zu
versehen, oder durch einen ge prtiften und beeideten Postexpeditor auf Ihre Rechnung und Gefahr besorgen zu lassen. Bauer m. p."
Gosp. Což je poštenjak   skozi in skozi daleč okolo sloveč,   star je  vže 74 let,   pošto  je oskrboval čez 30 let,   in   ni   se  nikdar pri njem ni najmanjša nerednost pokazala, pač pa so poštni komisarji večkrat hvalili ga zarad njegove natančnosti,   zarad   snažnosti   in   lepega reda v njegovi poštni pisarni.    Ni se   tedaj   čuditi ,   da je ta nepričakovani in nezasluženi udarec,   ki je prišel kakor blisk iz jasnega   neba,   tega   poštenega   starčka primoral obrniti   se   dne   27. septembra 1877. do c. kr. poštne direkcije  v Trstu   z naslednjo prošnjo :    ,.Hohe k. k. Post-Direktion in Triest! Mit hoher Zuschrift vom 26. Juli 1877 ,   Z. 5426   wurde   mir die Postexpedition in St. Kochus gekundet, mit dem Bedeuten , dass nach Ablauf von  6 Monaten die faktische Abnahme der Ex-pedition stattfinden werde. Diese Anordnung kam plotz-lich und ganz unvermuthet; sie iiberraschte mich gewiss sehr unangenehm;   die Bevolkerung von der Pfarre St, Veit, des Bezirkes Sittich, man darf sagen des grossern Theils von Unterkrain aber forscht nach den Ursachen, welche   eine   so   auffallige   Kiindigung    bewirkt   haben konnten, und ergeht sich in Muthmassungen, welche die Ehre meines   Hauses   zu   verletzen   und   mich   als Ge-schaftsmann zu schadigen geeignet sind.   Bis zum Grei-senalter wusste ich die Ehre meines Hauses zu bewah-ren. Ich kann nicht gleichgiltig bleiben, wennjetzt durch eine hochst auffallende Verfugung der hohen k. k. Post-Direktion ,   —   die   allgemein   als   eine   mir   verbangte Strafe,   somit   als   die  Polge eines Vergehens gedeutet wird,   meine Ehre arg blossgestellt erscheint,   sondern bin verpflichtet zur Wahrung der Ehre,   resp. zur Re-habilitirung derselben, zu bitten: Eine hohe k. k. Post-direktion geruhe   mir  jene   Griinde bekannt za   geben, die Hochselbe veranlasst haben, mir die Postexpedition zu kundigen.    Laibach, 15. September 1877.*'
S težkim srcem je zdaj g. Což čakal odgovora na to svojo opravičeno prošnjo, ali čudo! — Čeravno je preteklo leto, on še zdaj nima nobenega rešila. To kaže, da se je c. k. poštnemu direktorju gosp. Bauerju veliko bolj mudilo o tem, da je narodnega volilca v preiskavo dejal in tako nepostavno vplival na izid volitve, kakor pa, da bi upravičene pritožbe po uradni svoji dolžnosti rešil.
Ker je ta grozna dogodba po celi deželi največo senzacijo naredila, in ker se še dandanašnji ljudje povprašujejo, kako je to v ustavni državi mogoče, in ker je dotična stvar v obče velike važnosti tudi za to, ker se ljudstvo demoralizira, ako vidi, da vladni organi tako brezpostavno postopajo, obračamo se do gospoda deželnega predsednika z interpelacijo :
1.    Ali bi ne blagovolil gospod deželni predsednik svoj vpliv obrniti na to, da Be pojasni, s kako pravico je cv kr.   okrajni glavar vitez Vesteneck naprej zažugal
g. Cožu, da izgubi pošto, če bo narodno volil; —
2.   zakaj se je ukazala preiskava njegove pošte ravno na dan volitve volilnih mož; —
3.   zakaj sta bila brez vsacega vzroka postavljena dva žandarja pred njegovo hišo; —
4.   zakaj mu je bila precej po volitvi deželnih poslancev pošta vzeta, čeravno v njegovem uradovanju ni bila najdena nobena nerednost; —
5.  zakaj ne dobi gosp. čož rešila svoje prošnje?" Deželni predsednik vitez Kalina obljubi, da kmalu
odgovori na to interpelacijo. Različne prošnje in predloge se izroče odsekom. Vitez Vesteneck vtemeljuje svoj predlog gledč premembe šolskih postav; poslanec gosp. Detela pa svoj predlog zastran obstanka Kranjske   gimnazije,     kateri   v    dolzem  govora
razlaga veliko krivico in škodo, ki Gorenjski strani preti po razpustu te gimnazije. Oba predloga se izročita šolskemu odseku, v katerega so bili takoj izvoljeni gg. Detela, dr. Vošnjak, Klun, baron A p-faltrern, vitez Gariboldi, dr. pl. Schrey in dr. vitez Vesteneck.
316