,! Histerik, o katerem govori prva polovica knjige, je Hegel, ki ga Lacan definira kot “najbolj sublimnega izmed vseh histerikov”. Avtor je namreè psihoterapevt in lacanovski filozof. Drugo polovico svoje knjige, ki je izšla leta 1988, posveèa aplikaciji nekaterih Laca- novih pojmov na problematiko totalitarizma. Zaènimo z drugo polovico, saj je prva polo- vica le interpretacija hegeljanske pretkanosti razuma. V 6. poglavju @i`ek razvije svojo misel o Lacanovem spisu “Kant in Sade”. Po mojem mnenju Lacan pravilno poudari razvoj, ki ga je kantovski teoriji etike doprinesel Freud, v dveh toèkah: a) obstaja notranja moralna za- vest, toda vsebina zakona je polagoma povzeta od zunaj, po identifikaciji, in je lahko katera koli, èetudi v nasprotju s kantovskim kano- nom formalnega razuma; b) predvsem Freu- dovo odkritje je, da se v moralni zavesti skri- vata sadizem in mazohizem. Lacan se razli- kuje od Freuda, ki vidi — kakor je potem sto- ril Levi-Strauss — prvo postavo, prepoved in- cesta kot “funkcionalno”, v funkciji ohranja- nja dru`be (za Freuda bratov, ki postanejo horda, drhal po uboju oèeta). Nasprotno pa Lacan trdi, da so prvi in drugi temeljni za- koni nerazlo`ljivi in za tistega, ki jih vsrkava, neumni; imajo pomen, toda njihovega izvora simbolno ni mogoèe izraziti; ni jih mogoèe osmisliti; predstavljajo moè “realnega”, ki vdi- ra v psiho. Znaèilno za @i`ka je, da povzema to La- canovo tezo, ne da bi jo podprl z argumenti. (#(##0 01&    3%    Zato imajo bolj od njega prav tisti, ki si, kakor Freud in podobni, prizadevajo, da bi vsemu našli razlog, medtem ko sta Lacan in @i`ek vajena, da povsod išèeta nerazlo`ljive dogod- ke. Lacan je bli`ji Freudu tedaj, ko trdi, da odpoved materi, katero ukazuje oèetovski za- kon, ki prepoveduje incest, v subjektu ustvar- ja praznino, ki je nikdar ne bo mogoèe nado- mestiti: vsak nadomestni ljubljeni objekt bo zasedel prazno mesto, ki pa ni njegovo. “Po Lacanu je temeljna èlovekova izkušnja, ki je “govor-bit” (“parlessere”), v tem, da je lastna `elja v bistvu nezadovoljena in prepovedana; ne ve, kaj zares hoèe” (str. 14). Drugaèen od tega pojmovanja je “èustveni koncept” dušev- nega `ivljenja, ki v sodobni psihoanalizi `al ostaja še nekoliko zastrt, vendar se poèasi uve- ljavlja s Ferenczijevo idejo, po kateri otrok doumeva ljubezen ne kot spolnost, ampak kot ne`nost, ne kot ljubiti, ampak kot `eljo biti ljubljen. Vloga oèeta po tem pojmovanju ni veè v prepovedi incesta, ampak v tem, da ne`en dotik napravi manj izkljuèujoè. Toda pojdimo k sadizmu superega, mo- ralne zavesti, kar je morda temeljni Freudov prispevek k filozofiji morale. Ostanimo glede tega pri rekonstrukciji @i`ka: po Lacanu ob- staja kantovski formalni zakon v razumu kot objekt, imenovan “a”, ki razumu ugaja, mu daje u`itek (podobno kakor drugi predmeti strasti) kot poseben u`itek, ki ga Lacan ime- nuje prese`ni u`itek. Videli smo, da vsebina formalnega zakona prihaja od zunaj (objek-  # ,! tivno), od Drugega; je njegova “utemeljujoèa beseda”, ki ustvarja prevladujoè oznaèevalec (S 1, v lacanovski pisavi). Èe je avtoriteta to- talitarna, zahteva, da se subjekt identificira z zakonom, ker je le-ta pravièen ali koristen, ali ker izra`a (razumsko gledano) nujnost zgo- dovine, resnico. Èe se torej subjekt identifi- cira z zakonom, izkuša u`itek v pokoravanju zaradi pokoravanja in v muèenju samega sebe s strogostjo zakona ter se veseli lastnih napak (v tem je mazohistièna stran moralne zavesti za Freuda). Za Lacana pa je predvsem po- membno, da se sadizem superega obraèa tudi proti drugim èlanom dru`be. Èe moralna za- vest sovpada z diktatom obstojeèih zakonov, terja njihovo sadistièno izvedbo, ali pa na- pravlja samo sebe za njihovo navdušeno in surovo nositeljico; toliko bolj sposobno u`i- vanja kolikor bolj je dru`ba totalitarna. Se- veda se sadizem pojavlja tudi, èe se moralna zavest zoperstavlja dr`avnim zakonom, kakor pri Antigoni. Konèno tudi prestopniška strast, èe jo èlovek `ivi kot vprašanje èasti (to- rej na moralni ravni), dobi dodaten u`itek, ki prihaja od zadovoljstva zaradi kljubovanja javnemu zakonu. Obstajata dve pojavnosti totalitarizma. Prva je vezana na utopijo dru`be kot organ- ske enote, druga na socialistièno utopijo pra- vice do u`ivanja, ki je enaka za vse in potrjena v obliki javnega zakona, ki pa dejansko po- meni kontrolo u`ivanja. V obeh primerih je dru`beni zakon ukinjen, nadomesti ga mo- ralna zavest. Gre za dve ideologiji, kajti dru`- bena totalnost ne obstaja, u`ivanje pa je za- sebno vprašanje. Od kod izvirata? Obe sta proizvod duševnih fantazem, sanj, ki hoèejo zapolniti praznino subjekta, do katere pride, ko mu je prepovedana njegova nemogoèa ̀ elja po materi. To so nadomestne `elje, ki imajo veliko zgodovinsko moè. Marksizem te moèi, ko je v zvezi z mno`icami, ki so šle na desni- co, govoril o deliriju ali pomanjkanju vesti, ni mogel opaziti. Zakoreninjenje ideologije v eksistencialne probleme subjekta je, kar se tièe `elje in za- kona, zanimiv lacanovski poskus; ker pa se govor o `elji in zakonu zaèenja pri otroku, se tukaj poka`e Lacanovo preveè shematièno pojmovanje. Njegova rekonstrukcija se izka`e prerevna, ko trèi ob sodobno bogastvo poj- movanja otroka v psihoanalizi in razvojni psi- hologiji. Iz tega izhaja ugotovitev, da je tudi na rav- ni ukrepanja proti totalitarizmu taka razprava semplicistièna in pri @i`ku nekoliko absurdna. @i`ek zaèenja izvirno: trdi, da dru`beni za- kon obstaja prav zato, da bi prepreèil zmago moralne zavesti, in sicer s svojim sadizmom, miti in utopijami. Zakoni od posameznikov ne zahtevajo identifikacije, ker so sami na sebi dobri in pravièni. Ni jim do tega, da bi do- segli splošne cilje, ampak zgolj prepovedujejo, ker hoèejo preprosto zagotoviti so`itje subjek- tov, od katerih vsak sledi svojim zasebnim ugodjem. Zahtevajo zgolj in samo pokoršèino. Èe se subjekt torej omeji na pokoravanje za- konu (tudi èe mu pri tem pomaga dejstvo, da se avtoriteta ne predstavlja kot modra in tega zakona ne predstavlja kot zgodovinsko in dru`- beno potrebnega, ampak terja samo slepo spo- štovanje do avtoritete), njegov sadizem nima spodbude za svojo uveljavitev. To razmišljanje ima sicer svojo resnico, vendar je banalno: postavlja se ob bok mno- gim drugim, ki opozarjajo pred totalitarizmi v prid gospodarskega liberalizma. @i`ek do- daja, da mora biti pokoravanje zakonom sle- po in da o zakonih nikoli ni dovoljeno raz- pravljati. Vprašanja o izvoru zakona ni dovo- ljeno postavljati. @i`ek pripisuje to zavest Karteziju in Kantu (pri tem veliko navaja tudi Pascala) ter, nekoliko na silo, razsvet- ljenstvu. Spet se izka`e, da je razlog lacanov- ski: prvotni subjekt ne ve, kaj hoèe; red, oz- naèevalec (nosilec pomena), simbolièno, vse to prihaja od zunaj in se mu vsiljuje; po svoji naravi je samovoljen, brez resnice. Oznaèe-    ,! valec je prazen, brez pomena. @ivljenje sub- jekta se tako razvija pod gospostvom identi- fikacije in navad, ki se prerinejo celo v notra- njost našega razumevanja. V tem polo`aju po- meni podreditev zakona diskusijam razvelja- vitev pokornosti, to je so`itja. Toda èe je tako, se lahko vprašamo, ali @i`kovo zavraèanje totalitarizma ne pristane pri paternalizmu, pri avtoritarnosti? Da, saj v primerjavi totalitarnega diktatorja in kla- siènega vladarja izrazi izrecno sprejemanje slednjega. Èudno, kako ima ta debata svojo vzporednico s Chomskim, ki naznanja po- vezavo med gospodarskim liberalizmom in odpovedjo demokracije, kar ima oèitno nas- protni predznak. Mislim pa, da @i`ek pra- vilno doume, da razumevanje 20. stoletja v nobenem primeru ne bo moglo iti tudi mimo dodobra asimiliranega prispevka raz- nih psihoanalitiènih teorij. Prvi del knjige govori o pretkanosti ra- zuma. @i`ek odklanja marksistièno in hei- deggerjansko interpretacijo, po kateri naj bi bilo bistvo Hegla metafizika dela. Ni res, da Pablo Picasso, Jokajoèa ̀ enska, 1937, olje na platnu, 60.8 x 50 cm, Galerija Tate, London. % # ,! objektivni duh postopoma uresnièuje svoje notranje zmo`nosti tako, da jih pozunanja in pri tem vsakokrat sreèuje nezadovoljstvo — odtujitev in zato napreduje dalje. Zanika, da pri Heglu najdemo napredek dialektiè- nega procesa teze, antiteze in sinteze. Za pri- mer navaja prehod od biti do nièa v Logiki; pravilno poka`e, da za Hegla biti pomeni niè in torej sklepa, da je teza `e antiteza, njeno nasprotje. Se pravi, da se v dialektiè- nem procesu ne zgodi niè. Sinteza ali sprava je gibanje, toda gibanje misli, ki gre od biti do nièa. Tudi sinteza nièesar ne spremeni, je zgolj naèin mišljenja, simboliziranja stvar- nosti, ki je zunanja. Onkraj te zunanje stvarnosti mišljenja, ki se zdi bolj malo hegeljanska, si je @i`ek olajšal nalogo tako, da je razvil tisto, èemur bi smeli reèi “primer ad hoc”. Da bi nas preprièal, bi se moral oprijeti zgodovinskega primera iz Fenomenologije in ne nekega ab- straktnega zgleda iz Logike. @i`ek se zelo va- ruje, da ne bi spomnil na hegeljansko idejo kozmièno-zgodovinskega junaka, ki uvidi in uteleša novo zahtevo objektivnega, poslej od- tujenega duha. V poglavju o “Nadèutnem in fenomenu” @i`ek trdi, da Kant postavlja stvarnost, ki je v sebi nespoznatna, ker je obseden (ta je pa dobra!), in kot tisti, ki v procesu spoznavanja potrebuje “nenehne posodobitve in zavaro- vanost brez konca”. Boji se tudi, da je resnica premoèna. Kant ne ve tega, kar ve Hegel: da za fenomenom ne stoji stvar na sebi preprosto zato, ker ni nièesar, fenomen ne skriva nièe- sar. Prièakovali bi, da bomo za fenomenom našli Heglovo substanco-subjekt, vendar je, nasprotno, po @i`kovi razlagi, nadèutna esen- ca za Hegla fenomen kot fenomen. Po takšni predstavitvi Hegla je @i`ek pri- pravljen na konèno vrvohodstvo. Èe je sub- jekt èista negativnost ali absolutno gibanje negacije, tedaj je prazen, je niè, je nemo`- nost oznaèevalske predstavitve. Je kraj manj- ka. @i`kov subjekt, ki nima nièesar notra- njega, kar bi mogel pozunanjiti, je lahko le prazen, je tisti, ki vedno znova zanika vsako svojo zgodovinsko konkretizacijo, je za ved- no nezadovoljen. Toda kako @i`ek to poka`e pri Heglu? Pomenljivo je njegovo osrednje sklicevanje: sleherna akcija je za Hegla tra- gièno dejanje, nenehna spodletelost; indi- vidualni subjekt vedno uresnièi nek drug cilj, ne svojega, “neskonèni cilj” (79). Cezarja so gibala posebna, partikularna nagnjenja, ne splošna, univerzalna, pa vendar je uresnièil zgodovinsko nujnost: prehod od republike k cesarstvu. Ravno tukaj je šibka toèka @i`- kovega razmišljanja; ne govori o totalnem (univerzalnem) hegeljanskem posamezniku, ampak le o njegovem delu, o njegovi parti- kularnosti. @i`ek nam tako ne more poja- sniti, kaj je mogoèe razumeti pod pretka- nostjo razuma. Dejstvo je, da za Hegla v po- samezniku obstaja tudi vidik univerzalnosti, ki ga konstituira. @i`kov posameznik ni He- glov posameznik, ampak Lacanov. Zdi se, da poskus zastrupitve Hegla ni uspel.   ""(=!77 * Sa/turos Edizioni, Milano 1999, str. 200.