TEDNIK TEDENSKO PEN DOGODJE 9. september 2022 št. 27/2022 UVODNIK JAVNI POZIV PROTEST DOGODKI INTERVJU MEDNARODNI PEN ZGODILO SE JE št.27/2022 UVODNIK Svoboda ni mirno morje V poletni vročini je očitno novinarjem na Televiziji Slovenije zavrelo, da so tudi s telesi stopili ob bok kolegom in kolegicam ter jim tako izrazili podporo. Slovenski PEN in v njegovem imenu upravni odbor je pozval največjo opozicijsko stranko, naj umakne razpis referenduma in dopusti depolitizacijo javne televizije, nenazadnje sami o tem govorijo že desetletja. Predlog Ministrstva za kulturo je prvi korak na tej poti, na kateri bo treba verjetno urediti še marsikaj, da bo delo novinarjev svobodno in učinkovito. A zdi se, da je vsak argument zaman, saj je razum zasenčila želja po obvladovanju in maščevanju. Tako smo priča nenehni nevihti in programu, ki je, se zdi vse manj pomemben, čeprav bi moral biti prva in edina skrb vseh zaposlenih televizijcev. Nenazadnje sta javni nacionalni radio in televizija tista medija, ki v največjem obsegu širita slovenski knjižni jezik. Ne časopisi, ne knjige, ne internet – največkrat slišimo lepo slovensko besedo prav iz oddajnikov javne RTV. Očitno bo morje do svobodnega delovanja Televizije Slovenije še naprej viharno in bodo dobre in razumne želje zgolj bedni čolnički, s katerimi se poigravajo valovi strasti. Slovenski PEN in zanj upravni odbor ima poslanstvo, da ščiti svobodo besede in da ščiti novinarje in njihovo ustvarjalnost, zato smo avgusta na javnost naslovili ponoven poziv, ki ga lahko preberete v nadaljevanju. Prav tako smo na pobudo Borisa A. Novaka stopili v bran črnogorskemu pisatelju Miloradu Popoviću, kar je bilo objavljeno v slovenskih medijih, prevod protesta zoper smrtno grožnjo pa tudi na spletni strani odbora pisateljev in pisateljic za mir. Svetovni PEN se pripravlja na mednarodni kongres v Uppsali, ki bo prvi v živo po dveh letih srečevanj in kongresov na spletu. Položaj pisateljev in pisateljic pod pritiskom represivnih režimov je postal tako težak, da bo verjetno vstop v dvorane mogoče samo brez naprav za snemanje in mobilnih telefonov. Napetost, ki jo v Evropi čutimo po napadu Rusije na Ukrajino, je že dlje in spet prisotna na vseh koncih sveta. Kot bi ljudje pozabili na grozote vojn in se s samomorilsko slo pehali v novo katastrofo. V sklopu priprav na kongres je Odbor pisateljev in pisateljic predvčeraj pripravil tudi seminar o rabi in pasteh družabnih omrežij za naše člane. Prijavljenih je bilo 80 udeležencev z vsega sveta, prišla je dobra polovica. Predavatelji so nam pojasnili, zakaj so družabna omrežja tako pomembna za širjenje penovskih sporočil in na kaj moramo biti pozorni pri objavah. Poleg Facebooka, ki je primeren za objavo dogodkov, smo se naučili, kako uporabljati Twitter, platformo za čivkanje, ki jo poznamo predvsem v negativnem smislu, saj so jo po vsem svetu zasedli politiki. Tudi Instagram in TikTok postajata vse bolj pomembna, da bi prizadevanja za svobodo govora, resnico in mir dosegla tudi mlajše generacije. A vsaka platforma ima svoja pravila uporabe. Tarana Burke, aktivistka iz New Yorka, ki je leta 2017 začela kampanjo #metoo (#jaztudi) pravi: »Družabna omrežja niso varen prostor.« Manj črnogleda glede družabnih omrežij je pisateljica in podpredsednica Mednarodnega PEN-a Margaret Atwood: »Družabna omrežja se imenujejo družabna z razlogom. Tukaj so, da delimo sporočila, ne da se na njih egocentrično važimo in napihujemo.« Zdaj ste na vrsti vi, dragi kolegi in kolegice! Med vami vas je veliko zelo aktivnih na FaceBooku in Twitterju in če bi vsak od vas delil vsaj enkrat tedensko sporočilo bodisi Mednarodnega št.27/2022 UVODNIK bodisi Slovenskega PEN-a, bi bil doseg našega delovanja neprimerno večji. Vzemite si minutko in naredite to za PEN in njegovo plemenito poslanstvo, katerega del ste tudi vi in vaša književnost. V tednu, ki prihaja, vas lepo vabim na prvi večer pogovorov, ki jih bomo pripravljali mesečno pod skupnim naslovom Dialogi. Prvič se bosta v torek pogovarjala Evgen Bavčar in Zdravko Duša. Pol ure pred dogodkom se bomo poklonili tudi legendarni predsednici Miri Mihelič in ji položili venček ob spomenik. Objavljamo tudi vabilo Absurdanije d.o.o., reciklirane monodramedije Maje Gal Štromar, ki bo prihodnji teden dočakala premiero. V Tedniku boste našli intervju Neže Vilhelm s pesnico Nino Dragičević in vabilo na dogodke ob podelitvi Rožančeve nagrade, pri čemer je treba povedati, da bo Kulturno društvo Marjan Rožanc podelilo častno nagrado Manci Košir za tridesetletno delo pri nagradi. V petek, 23. septembra pa bo z nami izvoljeni predsednik Odbora pisateljev in pisateljic za mir, pesnik in aktivist iz Čila Germán Rojas, ki bo funkcijo nastopil za menoj in po potrditvi na kongresu. Želim vam lep teden in mirno morje vsem, ki še uživate zadnje dopustniške dni, Tanja Tuma, predsednica SC PEN V okviru Bevkovih dnevov 2022 vas toplo vabimo na slavnostno prireditev in odkritje doprsnega kipa Franceta Bevka. Spomin na velikega literata bomo počastili s kulturnim programom v dvorani Podružnične glasbene šole Cerkno, v soboto, 17. septembra, ob 18. uri. Zbrane bosta nagovorila ga. Tanja Tuma, predsednica slovenskega PEN in g. Gorazd Božič, direktor EPK 2025. Zaradi lažje organizacije dogodka vas prosimo, da svojo prisotnost potrdite do ponedeljka, 12. 9. 2022, na tel. št. 05 37 34 640 ali e-naslov: obcina@cerkno.si Lep pozdrav in vse dobro! Gašper Uršič župan JAVNI POZIV št.27/2022 JAVNI POZIV 1. avgust 2022 Članice in člani upravnega odbora Slovenskega centra PEN kulturno in najširšo slovensko javnost znova opozarjamo na nesprejemljivo in nadvse škodljivo ravnanje trenutnega vodstva RTV Slovenija, vključno s programskim svetom RTV, s programi in novinarji javne Televizije Slovenija, saj ne delujeta v prid javnosti, temveč po željah in navodilih najmočnejše slovenske opozicijske stranke. Napoved referenduma o nedavno sprejeti noveli Zakona o RTV in zadržanje začetka veljavnosti zakona je mogoče razumeti kot dejstvo, da niti trenutno vodstvo RTV niti omenjena opozicijska stranka ne nameravata dopustiti tega potencialno kolikor toliko učinkovitega poskusa, kako javno RTV zaščititi pred političnimi pritiski in morebitnimi zlorabami v prid tej ali oni politični opciji, kar je v življenjskem interesu celotne slovenske družbe in plačnikov prispevka za javno RTV. V obdobju do referenduma je strategija očitno popoln kadrovski prevzem RTV, nastavitev stranki poslušnih kadrov, ki profesionalno večkrat ne izpolnjujejo pogojev za delovna mesta – uredniška, vodstvena in novinarska –, na katera so imenovani. Cilj je očitno ideologizacija vseh programov, ne le dnevnoinformativnih, temveč tudi kulturnih, ekonomskih, znanstvenih, razvedrilnih in še zlasti otroških in mladinskih, v pričakovanju, da bo taka usmeritev na daljši rok veliko učinkovitejša kot ideološka podreditev dnevnoinformativnih programov. Poslušalci in gledalci se tem lažje izognejo, saj je na tem področju ponudba veliko širša in bolj raznolika. Pri tem žal ne razmišljajo, da se lahko taka filozofija vrne kot bumerang in da je depolitizacija javnih medijev nujen temelj zdrave demokratične družbe. Konservativna in nazadnjaška, nestrpna nacionalistična ideologija, močno zaznamovana z ekonomsko in politično doktrino neoliberalizma, naj bi v skladu s temi prizadevanji čim prej in dokončno prevladala na komajda še javni RTV. Seveda predvsem zaradi želje po popolnem razkolu znotraj slovenske družbe ter prevladi nazadnjaštva, ne glede na ustavo ter zavezanost demokratičnim vrednotam in svobodi govora. Članice in člani Upravnega odbora Slovenskega centra PEN zato pozivamo: Slovensko demokratsko stranko, da umakne razpis referenduma o predlogu Zakona o RTV Slovenija, ki ga je predlagala koalicija, in da dopusti depolitizacijo vodenja najpomembnejšega javnega medija v skladu z demokratičnimi vrednotami in svobodo govora; vodstvo RTV, da preneha z lustriranjem in šikaniranjem novinark in novinarjev, urednic in urednikov ter drugih kadrov, ki ideološko niso na njegovi strani; vodstvo RTV, da deluje profesionalno in ne kot instrument ene politične opcije in v duhu politične prevzgoje ali tako imenovanega inženirstva duš, da bodo te same financirale program, ki jih bo oropal duha, svobode govora in nedvomno še drugih človekovih pravic; vse politične stranke, da ravnajo v duhu demokratičnih vrednot in strpnosti ter da zagovarjajo svobodo govora. V času prevlade družabnih in elektronskih medijev je ravno sprejemanje drugačnih mnenj ključni dejavnik miru – ali z besedami Georgea Orwella: »Če svoboda pomeni kaj, je to pravica, da ljudem lahko poveš tudi tisto, česar niso hoteli slišati.« Upravni odbor Slovenskega centra PEN št.27/2022 PROTEST PROTEST ZOPER SMRTNO GROŽNJO ČRNOGORSKEMU PISATELJU MILORADU POPOVIĆU Najostreje protestiramo zoper smrtno grožnjo črnogorskemu pisatelju Miloradu Popoviću, ki jo je na šesti izredni seji Skupščine Črne Gore 19. avgusta 2022 izrekel bivši predsednik črnogorske vlade Dritan Abazović, grožnjo je pa podkrepil s strelsko tarčo, kamor je bil vrisan Popovićev obraz. Milorad Mijo Popović je vrhunski pisatelj, romanopisec, esejist in založnik, prejemnik Njegoševe nagrade za roman Človek brez obraza (2017), nekdanji predsednik Črnogorskega PEN centra, angažirani intelektualec, ki je zaradi obrambe samostojne in demokratične Črne Gore postal trn v peti velikosrbskim in velikoruskim interesom. Tokratna grožnja, izrečena z visokega političnega položaja, ni prva, ki jo je doživel ta kritični in angažirani pisatelj in intelektualec. Pozivamo Združene narode, Evropsko unijo ter mednarodno javnost, Mednarodni PEN in druge pisateljske in umetniške organizacije in demokratične medije, da naredijo vse za zaščito Milorada Mije Popovića, ene ključnih osebnosti za obstoj in prihodnost Črne Gore. Boris A. Novak, podpredsednik Mednarodnega PEN-a Tanja Tuma, predsednica Slovenskega centra PEN v.d. predsednica odbora Pisatelji in pisateljice za mir Člani in članice Upravnega odbora Slovenskega centra PEN VEČ št. 27/2022 DOGODKI Vabljeni na serijo pogovorov DIALOGI. Naši gostje se bodo lotili resnih in malo manj resnih tematik s popolnoma resnim namenom: vzpostaviti dialog. KJE: Tomšičeva 12 v Ljubljani KDAJ: 13. 9. 2022 ob 20. uri Gosta v dialogu: Evgen Bavčar, filozof, fotograf in aktivist Zdravko Duša, urednik, scenarist, prevajalec Evgen Bavčar in Zdravko Duša se tokrat lotevata umetnosti, pogovarjata se o Borisu Pahorju in seveda ne izpustita aktualnih političnih spodrsljajev. Vabljeni! DOGODKI št. 27/2022 Vabljeni na premiero izvirne monokomedije Absurdanija d.o.o. avtorice in izvajalke Maje Gal Štromar, ki bo v soboto, 17. septembra 2022 ob 20. uri v Gledališki dvorani Medvode. Naslov: Cesta ob Sori 13, 1215 Medvode. Vstopnice lahko rezervirate na mailu: kud.fofite@gmail.com., kar seveda priporočamo, glede na omejeno število mest. Na vašo rezervacijo bomo odgovorili najkasneje v 24 urah. Lahko pa si vstopnice seveda priskrbite neposredno na blagajni uro pred premiero. Cena vstopnice je 15,00€. Absurdanija d.o.o. je družbeno angažirana monokomedija (reciklirana monodramedija), ki se navidezno ležerno sprehaja med različnimi gledališkimi žanri, od stand upa, do politične satire in groteske, pa do poetičnih akcentov, v kateri se predstavijo trije dramski liki, skorajda že karikature današnjega časa: Antígena - epidemiologinja po sili razmer, Alenka - slovenska vplivnica in Bogomila Branislava Ropotova - kandidatka za predsednico države. V bistvu gre za sodobno pelin-komedijo z močnim sporočilom, ki jo podpisuje dramatesa in avtorica Maja Gal Štromar, naša članica, ki v predstavi tudi igra. V predstavi je avtorica ob svojem avtorskem besedilu uporabila še drobce besedil Ivana Cankarja in Prežihovega Voranca, odlomek iz Racinovega »Britanika«, ter odlomke iz avtoričine monodrame »Preživela – Amelia E.« Predstavo so s svojimi glasovi sooblikovali še Zvezdana Mlakar, Nataša Benčič, Iztok NovakEasy, Nika Vistoropski, Nika Simič. Avtorsko glasbo podpisuje Andrej Marinčič, v sodelovanju z Miho Krakerjem. Dve skladbi je pripevala glasbena skupina IstRaNbuL, kostumografijo je izdelala Dada Volk, scenografijo pa Mišo Maznik. Oblikovanje tona in svetlobe podpisuje Žiga Okorn. Producent predstave je Amanart - Zavod za kulturne dejavnosti, tehnični suport pa pokriva koproducent Kud Fofité - Medvode. št. 27/2022 DOGODKI Pridružite se nam v Konzorciju 13.9. ob 18.00 na brezplačnem dogodku, kjer se bosta Zvezdana Mlakar in pesnica Dragica Čarna pogovarjali o tem, kako postati to, kar smo bili, preden nam je svet povedal, kdo moramo biti. Njun pogovor bo temeljil na eni največjih knjižnih uspešnic za osebno rast, knjigi Glennon Doyle, NEUKROTLJIVA. Ta raziskuje radost in mir, ki ju odkrijemo, ko se nehamo truditi, da bi izpolnili pričakovanja drugih, in si namesto tega upamo poslušati in zaupati svojemu notranjemu glasu. Toplo vabljeni vsi, ki si želite in upate biti točno to, kar ste! št. 27/2022 DOGODKI Spoštovani, sporočamo vam podatke o dogodkih ob podelitvi Rožančeve nagrade za leto 2022. Prišlo je do spremembe glede novinarske konference. Ta bo 15. septembra ob 12h v Knjigarni Mladinske knjige. Na ta dan bomo objavili imena nominirank in nominirancev za nagrado. Vljudno vabljeni. Obveščamo vas tudi o odločitvi upravnega odbora Kulturnega društva Marjan Rožanc o podelitvi častne nagrade Manci Košir za tridesetletno delo pri organizaciji podelitev Rožančeve nagrade, pri delu v odboru društva in v žiriji, še posebej pa za njenih sedem knjig pisemskih esejev, ki predstavljajo posebno zvrst esejistike in dopisovanja z izjemnimi posamezniki. Vseh sedem knjig je Manca Košir objavila pri Mladinski knjigi, zato se je ob nagradi Mance Košir ta založba pridružila Kulturnemu društvu Marjan Rožanc. Nagrada Manci Košir je torej dvojna. Rožančeva nagrada, september/oktober 2022 Novinarska konferenca 15. september ob 12h v Knjigarni Mladinske knjige Srečanje ob hiši Marjana Rožanca v Volčjem Gradu in pogovor z avtoricami in avtorji nominiranih knjig 27. september ob 16h Večer z avtoricami in avtorji nominiranih knjig in razglasitev nagrajenke ali nagrajenca Cankarjev dom 30. september ob 18h Podelitev nagrade Marjana Rožanca Trubarjeva domačija v Raš'ci 1. oktober ob 15h št. 27/2022 DOGODKI Vabljeni na razstavo Ejti Štih ŽENSKE. Razstava je na ogled v Galeriji Družina, Krekov trg 1, Ljubljana. Galerija je odprta v času razstav od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure. V torek, 13. septembra, ob 19.00 uri vas vabimo na kulturni večer v knjigarno ANTIKA. Gosta bosta LENKA KUHAR DAŇHELOVÁ (češka pesnica, prevajalka, članica Društva čeških pisateljev in Društva prevajalcev) ter PETER KUHAR (slovenski kulturnik, dolga leta tudi kulturni urednik na RTV Slovenija, prevajalec in publicist) Sta ambasadorja slovenske književnosti na Češkem ter prejemnika Pretnarjeve nagrade. Živita in ustvarjata v Berounu pri Pragi, kjer že vrsto let organizirata uveljavljeni mednarodni književni festival Ob robu (Stranou) Prireditev bo usmerjal Zoran Pevec. št.27/2022 INTERVJU Pogovor z Nino Dragičević Poesis, Neža Vilhelm 6. 9. 2022 Živijo, Nina. Tvoja prva knjiga je prozna, potem si se po dveh strokovnih podala v poezijo. Zdi se mi, da meja med tvojo prozo in poezijo ni zelo izrazita. Kje je meja med zvrstmi? Kaj jih definira? Zdravo, draga Neža. Zvrsti so dolgočasne. Ne pišemo zvrsti, ampak artikuliramo misli in svetove. Po poti pa se imamo kar fino. Si tudi skladateljica, didžejka. Koliko glasbe je v tvojih besedah in koliko besed je v tvoji glasbi? Zdi se mi, da je to bolj vprašanje za bralca_ko ali poslušalca_ko. Ničesar ne pišem z izhodiščem v formi, ampak v ideji, forma pride pozneje. Tako, kot sveta ne dojemamo linearno oziroma izolirano po čutilih, ga tudi ne kreiramo in artikuliramo skozi eno izrazno-zaznavno linijo. Mišljenje preprosto ne poteka na takšen način. Enako velja za poslušalko ali bralko. Poslušanje in branje seveda nista univerzalni kategoriji, nihče ne posluša ali bere enako kot kdo drug, obenem pa sta tako poslušanje kot branje najprej obremenjena s socializacijskimi, kulturnimi, političnimi vzvodi, dolgega družbenega treninga. Umetnost omogoča publiki izstop iz družbeno določenih interpretacijskih shem, omogoča preobrate, nekonvencionalne perspektive. Jih pa ne zagotavlja. A prav zato mora biti vsako vprašanje avtorici o njenem delu vedno tudi vprašanje javnosti o negovanju interesa in praksah poslušanja, branja. Javnost ni pasivna, temveč nosi izjemno odgovornost. Kaj sliši, ko posluša, kako posluša, kako bere, kaj stori s prebranim? Obe pesniški zbirki To telo, pokončno in Ljubav reče greva si predstavila tudi z branjem celotnih del, kar se mi zdi krasna zamisel. Je poezija javna zadeva ali zasebna? Pravzaprav se je le Ljubav reče greva predstavljalo z branjem celega dela. Takrat, leta 2019, so na Društvu slovenskih pisateljev (in, kdo ve, morda tudi pisateljic in nebinarnih oseb?) potekala tako imenovana maratonska branja. Ideja teh dogodkov je bila to, da knjigo preberejo skupaj vsi, ki so prišli na dogodek. Knjiga gre od enega do drugega, vsak prebere en del. Stvar je kar divja, bere se več ur, vsake toliko nekdo skuha kavo. Izkušnja je fantastična, kajti z vsako predajo knjige v druge roke, predvsem pa drugemu glasu, knjiga nastaja na novo, popolnoma se razbremeni končnosti, zakoličenosti. VEČ MEDNARODNI PEN št.27/2022 Savdske oblasti morajo izpustiti aktivistko za pravice žensk Salma al-Šehab Spodaj podpisane nevladne organizacije pozivamo mednarodno skupnost, naj od savdskih oblasti zahteva takojšnjo in brezpogojno izpustitev aktivistke za pravice žensk in akademičarke Salme al Šebab, ki je bila nedavno obsojena na 34 let zapora zaradi objav na Twitterju v podporo pravicam žensk in za spoštovanje temeljnih pravic. To je najdaljša znana zaporna kazen, izrečena miroljubnemu aktivistu zaradi svobode govora v Savdski Arabiji, kar kaže na zaskrbljujoče poslabšanje razmer na področju človekovih pravic v državi. Al Šebab, 34-letna mati dveh otrok in študentka na univerzi Leeds v Združenem kraljestvu, kjer je prebivala pred priporom. Aretirana je bila 15. januarja 2021 med počitnicami v Savdski Arabiji, nato pa je bila devet mesecev in pol v samici in na dolgih zaslišanjih, preden so jo privedli pred Specializirano kazensko sodišče (SCC), ki se v kraljevini uporablja kot orodje represije za utišanje nasprotovanja. Al Šehab pripada šiitski muslimanski manjšini v državi, ki že dolgo trpi zaradi vladne represije. Specializirano prizivno kazensko sodišče je 9. avgusta 2022 po skrajno nepoštenem sojenju obsodilo Salmo al-Šehab na 34 let zapora, čemur je sledila enako dolga prepoved potovanja. Obtožbe proti njej so vključevale "podpiranje tistih, ki si prizadevajo za rušenje javnega reda", in objavo zapisov na Twitterju, "ki rušijo javni red", v povezavi z objavami na njenem računu, v katerih je izražala podporo zapornikom, kot je npr. aktivistka za pravice žensk Loujain al-Hathloul. Kazen vključuje tudi zaprtje njenega računa na Twitterju in deaktivacijo njene telefonske številke. Odločno obsojamo samovoljno aretacijo in nezakonito obsodbo Salme al-Šehab; ta pomeni nadaljnje zaostrovanje zatiranja svobode govora v Savdski Arabiji. V nasprotju z retoriko oblasti o človekovih pravicah, vključno s pravicami žensk in pravnimi reformami, so resnični nosilci reform - aktivisti, ki zahtevajo osnovne pravice - še naprej neusmiljeno tarča in utišani, njihovo miroljubno izražanje in aktivizem pa se kriminalizirajo z represivnimi zakoni. Krivična obsodba al-Šebabove sledi nedavnemu obisku predsednika ZDA Joeja Bidena v Savdski Arabiji, francoski predsednik Emmanuel Macron pa je v Parizu gostil savdskega kronskega princa in dejanskega vladarja Mohameda bin Salmana. Takšna srečanja na visoki ravni brez postavitve trdnih predpogojev so samo opogumila vodstvo kraljevine za nadaljnje zlorabe, na kar smo mnogi opozarjali že pred Bidnovim potovanjem. Podpisniki št. 26/2022 ZGODILO SE JE VEČERNICA Za nagrado za najboljše mladinsko delo preteklega leta so nominirani Irena Androjna, Jana Bauer, Nataša Konc Lorenzutti, Maša Ogrizek in Vinko Möderndorfer. FANNY HAUSSMANN LAVRINOVA NAGRADA Priznani avstrijski prevajalec in posrednik slovenske književnosti v nemškem govornem prostoru Ludwig Hartinger je letošnji prejemnik Lavrinove diplome, ki jo od leta 2003 podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev (DSKP). RADIJSKA DELAVNICA ZNANCEV RTVSLO UMETNOST IN SVETO - psalmi, poezija, glasba - starozavezni kralj DAVID, MILENA JANEL, MILAN JAZBEC, VLADO NUNČIČ... POVEZAVA Znani so nominiranci za pesniško nagrado Fanny Haussmann - za najboljši pesniški ciklus v letu: CVETKA BEVC, MILJANA CUNTA, FRANCI NOVAK, ANDRAŽ POLIČ in VESNA ŠARE. št. 27/2022 Tednik PEN, glasilo Slovenskega centra PEN, št. 27/2022 Izdal: Slovenski center PEN, Tomšičeva 12, 1000 Ljubljana Zanj: Predsednica Tanja Tuma Uredništvo Odgovorna urednica: Tanja Tuma Glavna urednica: Maja Ferjančič Oblikovanje: Maja Ferjančič Leto izdaje: september 2022 Kraj: Ljubljana ISSN 2784-7586 Publikacija Tednik PEN je brezplačna. POVEZAVA https://www.penslovenia-zdruzenje.si/tednik Naslovna fotografija: Joanna Kosinska