5 Mag. Tajana Brajovi ć Palamar OŠ Tabor Logatec Ko se šolsko svetovalno delo iz šolskega kabineta preseli na svetovni splet When School Counselling Moves from the School Offi ce to the World Wide Web Izvleček Zgodila se je epidemija bolezni. Izredni dogodek. V praksi smo bili svetovalni delavci pred novimi izzi- vi: 1) omogočiti splošne nasvete za lažje soočanje z razmerami, v katerih smo se znašli vsi, 2) omogočiti podporo in spremljanje posameznikov s težavami in 3) izvajati čim več načrtovanih dejavnosti. Pri soo- čanju s temi nalogami smo svetovalni delavci iskali rešitve in izvajali različne dejavnosti. Zanimalo me je, kako so bili različni deležniki vzgojno-izobraževalnega prostora v času epidemije seznanjeni z de- javnostmi šolske svetovalne službe ter kako so jih ovrednotili. Opravili smo anonimno spletno anketo, ki so jo lahko izpolnili učenci, starši in učitelji. Večina anketirancev je pozitivno ovrednotila dejavnosti šolske svetovalne službe. Prispevek je lahko v pomoč pri načrtovanju izvajanja šolskega svetovalnega dela na daljavo, obenem pa odpira nekatere strokovne vidike, ki jih je še treba ustrezno opredeliti. Abstract Th ere was an epidemic. An extraordinary event. In practice, we, school counsellors, were faced with new challenges: 1) providing general advice for easier coping with the situation we have found our- selves in; 2) providing support to and monitoring individuals with diffi culties; 3) carrying out as many planned activities as possible. When tackling these tasks, school counsellors looked for solutions and carried out diverse activities. Th e article takes a look at how well various actors in the educational arena were acquainted with the activities of the school counselling service during the epidemic, and how they evaluated said activities. An anonymous online survey was set up for this purpose; it could be fi lled out by pupils, parents and teachers. Th e majority of respondents positively evaluated the activities of the school counselling service. Th e article may be of help in planning the implementation of distance school counselling; moreover, it broaches a few technical aspects that have yet to be properly addressed. Ključne besede: izredne razmere, šolanje na daljavo, šolsko svetovalno delo na daljavo Keywords: extraordinary circumstances, distance education, distance school counselling 6 Šolsko svetovalno delo | VODILNA TEMA Uvod Slovenija je 12. marca 2020 zaradi naraščanja števila okužb s koronavirusom razglasila epidemijo (Vlada Republike Slovenije 2020). Skladno s tem je z name- nom varovanja zdravja ljudi v državi začel 16. marca 2020 veljati Odlok o začasni prepovedi zbiranja lju- di v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (PIS 2020). Ta je začasno prepovedal zbiranje ljudi v za- vodih s področja vzgoje in izobraževanja. Šolske de- javnosti, kot smo jih bili vajeni in jih poznali, so se prekinile. Uradne informacije in usmeritve pristojnih institucij s področja šolstva so dogodkom le stežka ažurno sledile. V prvi fazi je bil poudarek na vzpo- stavljanju sistema izobraževanja (bolj pouka) na dal- javo. Podrobnejših smernic, kakšno naj bi bilo šolsko sve- tovalno delo na daljavo, ni bilo. Strokovne smernice, ki ji je izdal Zavod za šolstvo 25. marca 2020 (Logaj idr. 2020), so za področje svetovalne službe navajale, naj »šola informira starše in učence o načinih in mož- nostih sodelovanja s svetovalno službo« in »svetoval- na služba naj bo na voljo za morebitne stiske staršev ali otrok«. Delo šolske svetovalne službe na daljavo Tako opredeljen koncept dela so si lahko različni de- ležniki vzgojno-izobraževalnega prostora razlagali precej različno. Nekateri so vztrajali pri tem, kar je bilo neposredno navedeno v zgoraj omenjenih smer- nicah, torej šolska svetovalna služba naj v času pre- kinitve vzgojno-izobraževalne dejavnosti na šolah opravlja le naloge, ki se navezujejo na obravnavo mo- rebitnih stisk staršev in otrok. Nekateri pa so omenje- ne smernice razumeli kot podlago, ki je v času, ko se je vzpostavljal pouk na daljavo, tudi šolski svetovalni službi omogočila nadaljevanje njenih delovnih nalog na čim več področjih. Nobena institucija v tem času namreč šolski svetovalni službi ni omejila izvajanja posameznih delovnih nalog niti po področjih niti glede na način opravljanja dela. To verjetno izhaja tudi iz upoštevanja Programskih smernic svetovalne službe v osnovni šoli (Čačinovič Vogrinčič idr. 2008), v katerih je navedeno, da svetovalna služba, ko gre za strokovna vprašanja, o načinih svojega dela odloča avtonomno. Nikjer tako niti ni bilo opredeljeno, da šolska svetovalna služba določenih delovnih nalog v času prekinitve vzgojno-izobraževalnega procesa v šolah ne bi mogla ali smela opravljati na daljavo. Glavni namen izobraževanja na daljavo v izrednih razmerah je bil (povzeto po Logaj idr. 2020): ohran- janje stika učencev z vzgojno-izobraževalnim področ- jem, vzdrževanje dosežene ravni znanja pri učencih in spodbujanje učencev k doseganju ciljev v skladu z učnimi načrti. Obenem pa ne gre pozabiti, da je bil poleg navedenih eden izmed glavnih namenov vzpostavitve izobraže- vanja na daljavo tudi spodbujanje učencev k proak- tivnemu delovanju ter skrbi za svoje znanje in razvoj (Logaj idr. 2020). Prav skrb za optimalni razvoj ot- roka je eden izmed temeljnih ciljev svetovalne služ- be (Čačinovič Vogrinčič idr. 2008). Smiselno je torej bilo, da je tudi šolska svetovalna služba v izrednih časih na daljavo izvajala čim več svojih dejavnosti in tako pomagala soustvarjati pogoje za doseganje tega cilja. V prvih dneh vzpostavitve izobraževanja od doma sem ocenila, da je bilo po načelu aktualnosti naj- pomembneje izvajati a) preventivne in svetovalne dejavnosti, namenjene širšemu krogu udeležencev vzgojno-izobraževalnega procesa, in b) omogočiti dejavnosti pomoči čim širšemu krogu udeležencev vzgojno-izobraževalnega procesa. Navedenim dejav- nostim so razmeroma hitro sledile tudi c) dejavnosti načrtovanja in evalvacije. V sklopu preventivnih in svetovalnih dejavnosti sem v prvem tednu izobraževanja na daljavo v spletni ob- liki učencem, učiteljem in staršem pripravila infor- mativno-svetovalne vsebine z naslednjih področij: a) organizacija dnevnih dejavnosti med izobraževanjem na daljavo (ki je vsebovala tudi konkreten primer ur- nika z dnevnimi dejavnostmi), b) prepoznavanje tes- nobe in spoprijemanje z njo, c) načini za preživljanje 6 7 Ko se šolsko svetovalno delo iz šolskega kabineta preseli na svetovni splet prostega časa v času izrednih razmer in č) splošne informacije o konfl iktih, do katerih prihaja doma, in ravnanju v primeru družinskih konfl iktov in družin- skega nasilja. Vsebine so bile vsebinsko premišljene in z namenom čim širše uporabe med naslovniki tudi poljudno predstavljene. Gradiva so vsebovala kon- taktne podatke šolske svetovalne službe ali drugih institucij, kar je zainteresiranim uporabnikom omo- gočalo vzpostavitev stikov za individualno svetovanje in izvedbo morebitnih dejavnosti pomoči. Do vsebin so lahko uporabniki dostopali na spletni strani šole. Na te vsebine se je navezovala uporabljena anketa. Na področju karierne orientacije je bila do vzposta- vitve izrednih razmer večina dejavnosti šolske sve- tovalne službe (npr. dejavnosti, načrtovane za celot- ni oddelek učencev, individualni pogovori z učenci, informiranje staršev) že opravljenih. Za nami so bili tudi že informativni dnevi na srednjih šolah, kar je bistveno olajšalo nastali položaj. Učenci so v šoli pre- jeli prazne obrazce za prijavo v prvi letnik srednje šole. Informacije glede izpolnjevanja prijav (skupaj s kon- kretnim primerom izpolnjenega prijavnega obrazca) in njihovega posredovanja na srednje šole je šolska svetovalna služba nato posredovala v elektronski ob- liki staršem devetošolcev. Ocenila sem, da za učence, ki so se vpisovali na srednje šole brez posebnih po- gojev vpisa, ni bilo smiselno čakati s prijavami, saj so bili prijavni postopki že v teku, učenci pa že odločeni glede prijav. Pomoč pri težavah z izpolnjevanjem ob- razcev ali glede posebnosti vpisa na posamezne sred- nje šole sem opravila večinoma po elektronski pošti. V nekaj primerih je pomoč glede postopkov vpisa na srednje šole potekala posredno prek izvajalk dodatne strokovne pomoči, s katerimi so bili v kontaktu starši oz. učenci z dodatno strokovno pomočjo. Če bi nas izredne razmere doletele prej, kot se je zgodilo to- krat, ocenjujem, da bi bilo mogoče večino bistvenih dejavnosti karierne orientacije, ki jih opravljamo na osnovnih šolah, izvesti z uporabo informacijsko-ko- munikacijske tehnologije. V sklopu dejavnosti pomoči sem vzpostavila nepo- sredni stik s strokovnimi delavci šole, pa tudi s po- sameznimi starši in učenci. Pri tem sem uporabljala spletno pošto, konferenčne klice in telefonske pogo- vore. S starši, ki so se obračali po pomoč, sem bila v stiku prek spletne pošte. V posameznih primerih sem dejavnosti pomoči izvajala posredno, npr. s svetovan- jem izvajalkam dodatne strokovne pomoči, na katere so se s težavami obrnili starši ali učenci. Na podlagi izkušenj, ki smo jih pridobili po prvih dneh izobraževanja na daljavo, smo v sodelovanju z izvajal- kami dodatne strokovne pomoči pripravile tudi nasve- te za učinkovitejše izvajanje izobraževanja na daljavo za učitelje. To je bil primer, ko so se preventivne de- javnosti in dejavnosti pomoči nadaljevale v dejavnosti načrtovanja in evalvacije. Te sem nadaljevala še s krat- ko anketo, katere izsledke predstavljam v tem prispev- ku. Namenjena je bila pridobivanju splošnih vtisov o izobraževanju na daljavo ter evalvaciji dotedanjih pre- ventivnih in svetovalnih dejavnosti šolske svetovalne službe z namenom nadaljnjega načrtovanja šolskega svetovalnega dela v izrednih razmerah. Evalvacija opravljenega dela Zanimalo me je, ali so bile svetovalne vsebine, ki sem jih objavila na spletni strani, naslovnikom znane (so bili z njimi seznanjeni) in uporabne. Ugotoviti sem želela, ali so različni uporabniki svetovalne vsebine prepoznali za koristne pri soočanju z izrednimi raz- merami, ki so nastale. Zanimalo me je tudi, ali so ti udeleženci prekinitev pouka v šoli doživljali kot stres- no in pogrešali pouk v šoli. Glede na odzive, ki sem jih spremljala, sem pričakovala, da bo tako. Glavni namen izobraževanja na daljavo v izrednih razmerah je bil: • ohranjanje stika učencev z vzgojno- izobraževalnim področjem, • vzdrževanje dosežene ravni znanja pri učencih, • spodbujanje učencev k doseganju ciljev v skladu z učnimi načrti. 8 Šolsko svetovalno delo | VODILNA TEMA S pomočjo odprtokodne aplikacije 1KA sem obliko- vala preprosto anketo, ki je bila zasnovana tako, da so jo lahko izpolnjevali tako učenci kot njihovi starši in učitelji. Povezava do ankete je bila objavljena na spletnem naslovu, na katerem sem objavljala sveto- valne vsebine. Anketa je bila za izpolnjevalce ano- nimna, sodelovanje v njej prostovoljno. Izpolnilo jo je približno 42 odstotkov učiteljev šole in 17 odstot- kov učencev od četrtega do devetega razreda. Deleža sodelujočih staršev na podlagi zbranih podatkov ni bilo moč oceniti. Skoraj polovica udeležencev je bilo seznanjenih z objavo spletnih svetovalnih vsebin šolske svetovalne službe. Med udeleženci, ki so bili seznanjeni s sve- tovalnimi gradivi, je velika večina ocenila vsebino teh gradiv za koristno. Le manjši delež pa si je po- samezna svetovalna gradiva tudi prebral. Približno tretjina udeležencev je navedlo, da z vsebinami niso bili seznanjeni, pri čemer so izrazili svojo namero, da jih bodo poiskali. Manj kot petina udeležencev je na- vedlo, da jih svetovalna gradiva ne zanimajo. Načrtovanje šolskega svetovalnega dela v sklopu šolanja od doma in odprta vprašanja Izsledki ankete so pokazali, da so različni deležniki vzgojno-izobraževalnega procesa prvi teden šolanja od doma zaznavali kot razmeroma naporen, stresen. Večina jih je skladno s tem poročala, da pogrešajo pouk v šoli. Tak odziv je glede na poznavanje odzi- vanja v stresnih situacijah do neke mere pričakovan. Situacije, ki so neznane in zahtevne, v ljudeh zbudijo stresne reakcije, s katerimi se skušajo s stresom spo- prijeti ali situaciji ubežati (znani »boj ali beg«) (več v: Jeriček Klanšček in Bajt 2015). Spoprijemanje s stresnimi situacijami terja čas in napor, katerega smo v večji meri pripravljeni vlo- žiti, če smo za dosego ciljev motivirani. Šolanje ot- rok od doma v izrednih razmerah pa ni bila želja, temveč zahteva nastalih razmer, s katero smo se morali spoprijeti tako strokovni delavci kot starši in učenci. Iz spremljanja odzivov mnogih pa je bilo zaznati, da so ob tej zahtevi občutili odpor, tesnobo in nezaupanje, kar je še krepilo stresnost nastalih razmer. Spletne svetovalne vsebine na temo organizacije po- uka v času šolanja od doma, spoprijemanja s tesnob- nostjo, načinov preživljanja časa v obdobju »#ostani- doma« in ravnanja v primeru družinskih konfl iktov in nasilja v družini, ki jih je udeležencem vzgoj- no-izobraževalnega prostora ponudila šolska sveto- valna služba, so v veliki meri ocenili kot koristne. To so torej vsebine, ki jih je smiselno vključiti v nabor svetovalnih in preventivnih dejavnosti, ki jih šolska svetovalna služba lahko na daljavo ponudi uporabni- kom v izrednih razmerah, kakršnim smo bili priča. Razmisliti je, kako bi o spletnih svetovalnih vsebi- nah še bolj učinkovito informirali udeležence vzgoj- no-izobraževalnega prostora. Ugotovila sem, da je manjši delež udeležencev navajal nezanimanje za svetovalne vsebine. Ne pozabimo, da svetovalni proces temelji na prostovoljnosti. Smiselno je torej, da šolska svetovalna služba v izrednih raz- merah ponudi širok nabor aktualnih tem s svetovalno vsebino, uporabniki pa bodo glede na svoj položaj in potrebe posegali (ali pa ne) po njih oz. izbirali med njimi. Zdi se mi ključno, da šolska svetovalna služba posebno pozornost nameni tudi temu, da so vsebine razumljive in na voljo čim širšemu krogu naslovnikov ter da vsebujejo kontaktne podatke (npr. e-naslov, številko SOS telefona), ki bodo zainteresirane vodili do možnosti osebnega svetovanja, pomoči (podobno tudi: Juriševič 2020). Kot največjo težavo svetovalnega dela na daljavo vi- dim predvsem odsotnost ali vsaj pomanjkanje oseb- nega stika, ki bi omogočal izvedbo številnih dejavnos- ti, ki jih svetovalna služba navadno opravlja v šolskih razmerah. Če naštejem samo nekatere: presejanje in ocena učnih težav (npr. Brajović 2019a), preventivne delavnice (npr. Brajović 2019b), opazovanje otrok v šolskih razmerah, sprotni stiki z učenci, ki pripomo- rejo k ohranjanju odnosa z njimi. 9 Ob nezmožnosti osebnega stika so tako postale ne- katere naloge šolske svetovalne službe praktično neizvedljive (recimo ugotavljanje pripravljenosti za všolanje ali psihološko testiranje v sklopu identifi - kacije nadarjenosti). V primeru, da bi razmere, ki osebni stik onemogočajo, trajale dlje časa, bi bilo treba znotraj svetovalne stroke domisliti nove nači- ne, ki bi za te in podobne težave zagotovili strokov- no sprejemljive rešitve (npr. časovni zamik določe- nih dejavnosti). Področje, ki bi ga bilo treba v primeru nadaljevan- ja izobraževanja na daljavo urediti, je tudi varovanje osebnih podatkov. Šolska svetovalna služba na šolah namreč dostopa do številnih, tudi občutljivih oseb- nih podatkov, jih hrani in obdeluje. Na šolah imamo večinoma izdelane protokole varovanja osebnih po- datkov naših uporabnikov, ki se nanašajo na do sedaj znane situacije in ne opredeljujejo primerov ravnanja z občutljivimi osebnimi podatki v primeru izobra- ževanja na daljavo, kakršen se nam je pripetil. Tega področja v prvem mesecu šolanja na daljavo pristoj- ne institucije niso uspele urediti, kljub temu da se vprašanje ni nanašalo zgolj na delo šolske svetovalne službe. Iz prakse vemo, da so mnogi učitelji in izva- jalci dodatne strokovne pomoči z učenci in njihovimi starši vzpostavljali telefonske in konferenčne stike na daljavo s pomočjo različnih mobilnih aplikacij. Kako je bilo v teh primerih urejeno varovanje osebnih po- datkov učencev in njihovih staršev ali drugih družin- skih članov? Ali lahko šolski svetovalni delavec iz za- varovanih šolskih prostorov v času izrednih razmer vzame domov v obdelavo osebno mapo učenca, ki potrebuje pomoč in svetovanje? Pod katerimi pogoji? Kdo odloča o tem? Ali je to v izrednih razmerah, ki smo jim bili priča, sploh vprašanje? Kako pa je v pri- meru, ko se pokaže potreba, da bi šolska svetovalna služba pri načrtovanju pomoči otroku navezala stik z zunanjo institucijo – ali šolski svetovalni delavec te naloge lahko opravlja od doma, z uporabo lastne informacijsko-komunikacijske tehnologije? Kako naj otroci s šolskim svetovalnim delavcem vzpostavijo varen stik v primeru nasilja v družini, če komuni- kacija z njimi poteka prek informacijsko-komuni- kacijske opreme njihovih staršev, ki so lahko med pogovorom navzoči? Ali je bila upravičena zahteva nekaterih vodstvenih delavcev, ki so šolskim sveto- valnim delavcem »predpisali«, naj se pri svojem delu posnamejo in posnetke objavijo na spletnih straneh šole? Katere izmed svojih delovnih nalog šolski sve- tovalni delavec lahko izvaja od doma, ne da bi bilo pri tem pomembno ogroženo varovanje osebnih po- datkov uporabnikov? In ali je s tem, ko je šolski sve- tovalni delavec – ob odsotnosti drugih možnosti – na razpolago učencem, staršem in učiteljem dal svojo osebno telefonsko številko, tudi sebi prikrajšal pra- vico do svoje zasebnosti? Ali je vsak šolski svetovalni delavec v sklopu lastne strokovne presoje, glede na okoliščine, v katerih se znajde, upravičen, da se avto- nomno opredeli glede odgovorov na zgornje dileme in vprašanja? Menim, da je ta (in podobna) vprašanja smiselno premisliti znotraj stroke in nanje poiskati sprejemljive odgovore. Ob koncu naj navedem še področje, ki se mi zdi s stro- kovnega vidika pomembno. Tekom izobraževanja na daljavo so nekateri starši poročali o vedenjih otrok, ki so jim bila do tedaj neznana, tudi nesprejemljiva, npr. otroci niso želeli več opravljati šolskih nalog, upadla jim je motivacija za šolsko delo. Tudi če so jim starši grozili ali jih kaznovali, ni posebno pomagalo. Ali je to znak, da bi lahko imelo daljše obdobje izobraže- vanja na daljavo ob sočasnih omejevalnih ukrepih, ki so bili v veljavi (npr. prepoved druženja, ki je ena temeljnih razvojnih potreb otrok in mladostnikov), negativne posledice na duševno blagostanje otrok in posledično na njihove izkazane zmožnosti za šolsko delo in učenje? Če bi se navedeno v raziskavah po- kazalo, kakšen bo skorajšnji in dolgoročnejši odziv svetovalne stroke na to? Za konec Izobraževanje na daljavo ob sočasnih omejevalnih ukrepih, ki so vplivali na naš vsakdan v času epidemi- je covida-19, se je izkazalo kot stresno in razmeroma zahtevno za različne udeležence vzgojno-izobraževal- nega prostora. V Sloveniji in širše v svetu doslej še ni bilo tovrstnih primerov, ko bi bile celotne generacije Ko se šolsko svetovalno delo iz šolskega kabineta preseli na svetovni splet 10 Šolsko svetovalno delo | VODILNA TEMA Viri Brajović, T. (2019a). Vloga šolskega svetovalnega delavca pri ugotavljanju učnih težav učencev: sistematični pristop. Šolsko svetovalno delo: revija za svetovalne delavce v vrtcih, šolah in domovih, 23,1, 36–42. Brajović, T. (2019b). Preventivne dejavnosti šolske svetovalne službe. Zaključna konferenca projekta Varni brez nasilja. Preventiva nasilja za zdravje in psihosocialno dobrobit otrok in mladih, 11. 10. 2019, Vrhnika. Čačinovič Vogrinčič, G. idr. (2008). Programske smernice. Šolska svetovalna služba v osnovni šoli. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Jeriček Klanšček, H. in Bajt, M. (2015). Ko učenca strese stres in kaj lahko pri tem naredi učitelj. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Juriševič, M. (2020). Kaj v tem obdobju izrednih razmer počnemo psihologi na področju vzgoje in izobraževanja? Dostopno na: http://www. dps.si/wp-content/uploads/2020/05/6_Vzgojainizobra%C5%BEevanje.pdf (15. 5. 2020). Logaj, V. idr. (2020). Izvajanje izobraževanja na daljavo v izrednih razmerah. Strokovna navodila za ravnateljice in ravnatelje osnovnih šol. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Pravno-informacijski sistem RS. (2020). Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ODLO2009# (16. 3. 2020). Vlada Republike Slovenije. (2020). Dostopno na: https://www.gov.si/novice/2020-03-12-slovenija-razglasila-epidemijo-novega-koronavirusa/ (2. 3. 2020). šolajočih se otrok in mladostnikov primorane zapus- titi šolske klopi in nadaljevati šolanje od doma. Šele s sprotnim delom smo ustvarjali različne prakse, ki jih bo sedaj smiselno evalvirati in obenem odgovo- riti na vprašanja in strokovne dileme, na katera smo naleteli med svojim delom. Pri evalvaciji novih praks si bomo, podobno kot je predstavljeno v prispevku, zagotovo lahko pomagali z vprašalniki, namenjenimi udeležencem vzgojno-izobraževalnega prostora. 