Ižanska cesta in cestna mreža občine Ljubljana Vič-Rudnik Splošno: Komisija za reševanje Ižanske ceste je na razgovoru dojela, da je treba republiški, mestni in ostalim mestnim obči-nam znova in znova dokazovati, da je bilo območje naše občine 45 let trajno zapostav-ljeno. Sredstva za ceste so se v merilu repu-blike in mesta razdeljevala po občinah, ne pa po kilometrih cest, ki jih ima posamezna občina. Še znatno večje nerazumevanje je bilo pri gradnji mostov, saj smo jih zgradili na severu in v Mostah devet, pri nas pa samo enega na Livadi. Ceste in mostove smo gra-dili po odločitvah političnih organov, ne pa toliko po razvojnih in prometnih potrebah. Vsa naša sklicevanja na zakon o policen-tričnem razvoju Slovenije, niso republika, mesto in ostale občine v dovoljni meri upo-števale, tako imamo še sedaj gramozna vo-zišča proti Podutiku, Črnem vrhu, Dolgim njivam, Šentjoštu, Lesnem brdu, Rakitni, Zapotoku in Robu, pa proti Lužarjam in Orlam ter nemogoč most v Podpeči itd. Poleg te ugotovitve je važno tudi to, da vse naše komunkacije na Barju in južnem delu mesta ležijo na nenosilnih tleh in ilovi-ci, kar zahteva zelo drago nosilno podlogo in še dražjo kanalizacijo. Za občino Vič je veli-ka težava tudi v tem, da ne more preprečiti črne gradnje in da je vsak izsiljen objekt črne gradnje nadaljnja komunalna obremenitev občine. Nespoštovanje moratorija Vse izgleda, da se moratorij za vse grad-nje na Barju ne spoštuje, saj rastejo nove črne gradnje tako ob Ižanski cesti, kakor v Lipah. Sedaj so izigrani tudi vsi zeleni, ki so zahtevali moratorij v prepričanju, da bo-do uspeli. Komisija pri opuščeni skupnosti za ceste je dala vso prednost onim cestam v občini, ki smiselno obogatijo posamezno krajevno skupnost: Polhov Gradec, Horjul, Rakitna, Tomišelj, Ig, Želimlje, Golo, Zapotok, Rob, Lužarje, Velike Lašče, Rašica, Turjak itd., da ostaja prebivalstvo teh krajev na rodni zemlji, da je pa kljub temu dobro povezana s svojim gospodarskim, delovnim in kulturnim centrom Ljubljane. Poleg teh splošnih ugotovitev naj bi komi-sija sodelovala še pri nadaljnjih prometnih posegih na našem območju. Pri tem gre predvsem za: — letališče na Barju — drugi tir dolenjske železnice — obnovo Dolenjske ceste — gradnjo ceste Ig-Škofljica — gradnjo ceste Hauptmance-Lavrica-—Orle, Sostro, Zadvor s povezavo na avto-cesto pod Orlami — nadvoz preko železnice na Kočevski cesti na Škofljici — gradnjo severnega in zapadnega obvo-za na Igu — obnovo Črnovaške ceste od Mokarja do Podpeči — gradnjo mostu v Lejsah — sanacijo mostu v Podpeči — povezavo Ceste dveh cesarjev nepo-sredno s cesto na Livadi — dopolnitev Kariovškega mostu ter raz-bremenitev Orlove ulice in Prul — preusmeritev prometa iz Kardeljeve ceste na Groharjevo cesto in dalje na križiš-če pri občini z rušenjem objekta — gradnjo garaž pod nasipom Kardeljeve ceste ob Gradaščici — sodelovanje pri obravnavanju proble-ma mostu na Prulah, prometni študiji za območje deponije na Barju, vrednotenju prometa na Cesti dveh cesarjev, itd. — obvoznico za Notranje in Vnanje Go-rice — nadvoz preko železnice v Vnanjih Go-ricah — sanacijo Podpeške ceste od Goric do Ljubljanice — gradnjo Žirovnikovega podvoza — gradnjo podvoza ob gimnaziji — povezavo Večne poti ob Biološkem centru neposredno na Rožno dolino in proti Ljubljanskemu barju — povezavo Brda na avtocesto na Griču — sanacijo starih podhodov pod Tržaško železnico za povečane potrebe pešcev, pred-vsem pa še študentov med fakultetatni na Mirju in naseljem v Rožni dolini — očuvati moramo rezervat za neposred-no železniško povezavo med Tržaško in Do-lenjsko železnico preko Ljubljanskega barja med Notranjimi Goricami in Škofljico oz. Pijavo gorico — očuvati moramo rezervat za železnico med Goricami, Brezovico, Dobrovo, Podu-tikom, itd. CIRIL STANIČ