Leto VIL
i
Ifrthaja vsaki petek y tednu. — Dopisi naj se izvolijo poSiljati uredništvu in sicer frankirano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za inserate se plačuje 50 kr. temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 10 kr. za vsakokrat; za večje inserate, kakor tudi za mnogokratno inseriranje primerni popust. — Naročnina n celo leto 3 gkL, m
pol leta 1 gld. 60 kr., za četrt leta 80 kr., katera naj se poSilja: Upravništvu .Domovine" v Celji.
Nove volitve.
Razpuščeni državni zbor je sicer rešil mnogo važnih stvarij, a reči moramo, da je tudi mnogo nič manje važnih stvarij pustil nerešenih. Imel je veliko hibo, da je kazal vse premalo odloč nosti nasproti vladi, posebno kadar je šlo za koristi kmeta, ali pa delavca. V narodnih ozirih je bil popolnoma brezploden, ker ni imel nobene prave večine.
Da se za nižje sloje prebivalstva ni dosti storilo, je pa le to krivo, da so veleposestniki in drugi zastopniki velicega kapitala imeli prevelik vpliv. Koliko je bilo treba prošnja in moledovanja, da se je dovolilo nekaj tisočakov, če je kje povodenj al: kaka druga ujima kmetom vse uničila, bogatim sladornim tovarnarjem se je pa kar dovolilo 4 milijone več za izvažanje sladorja, da morejo z inozemstvom tekmovati, dasi se ni bilo bati, da bi kateri teh tovarnarjev obožal.
Ravno tako pa tudi v minulem državnem zboiu niso našle posluha tožbe delavcev, kako se premalo skrbi za njih varnost po rudnikih in premogokopih. Tudi za to se mnogi poslž^pci niso zmenili, da so se dogajale strašne nesreče, o katerih lahko rečemo, da jih je bila kriva malomarnost podjetnikov. Veliki kapital je imel vedno tolik vpliv na zbornico poslancev, da se v tacih slučajih ni mogla odločiti za noben od ločen korak. Sklenil se je pač zakon o rudniških nadzornikih, a se je delokrog in oblast teh uradnikov tako omejila, da ničesa koristiti ne bodo mogli.
V novem državnem zboru se bodo razmere nekoliko spremenile. Vanj pride 72 poslancev voljenih po občni volilni pravici, o katerih je pričakovati, da ne bodo zastopali samo koristi bogatinov. Nemško-liberalna stranka, ki je do sedaj vedno zagovarjala le koristi borzijancev, obd« pri volitvah skoro popolnoma zginila. Iz-
voljeni bodo v veleposestvu in trgovskih zborni- | cah še nekateri liberalci, kot zadnji ostanek nekdanje nemško liberalne slave.
Mej tistimi stvarmi, ki so ostale nerešene v starem državnem zboru, je načrt zakona o osnovi kmetijskih zadrug. Stvar je velike važnosti, ker srednji kmetski stan si more varovati svoj obstanek samo. ako se kmetje združijo v večje skupine, da skupno varujejo svoje koristi. Ker se pa navadno kmetje sami ne morejo za take združenje odločiti, je treba da v tem oziru vse potrebno stori zakonodaja. Dve predlogi o kmetijskih zadrugah sta se državnemu zboru tudi predložili, a nobena se ni rešila. Veleposestniki in bogati zalagatelji vojaštva so spoznali, da bi jim bilo v škodo, če se osnujejo take zveze, ker bi potem kmetje lahko prevzemali taka zalaganja. Napeli so vse sile, da se stvar ni rešila. Naloga novemu državnemu zboru bode to stvar znova sprožiti in dognati, naj je to raznim bogatašem po godi ali ne.
Druga nič manj važna stvar je premena obrtnega zakona. Sedanji obrtni zakon premalo varuje koristi malega obrtnika pred velikimi podjetniki. Vlada je v minolem obdobju državnega zbora bila predložila neki načrt premembe obrtnega zakona, ki se je pa tako malo oziral na potreba malega obrtnika, da moramo le ve-' seli biti, da se ni rešil. Kakeršne so bile raz mere v državnem zboru tudi ni bilo dosti upanja, da bi se bil kaj zboljšal.
Najvažnejša stvar, katero ima rešiti novi-državni zbor je obnovljenje pogodbe z Ogersko Ta ne gre le za pravično razmerje donašanja k skupnim državnim stroškom, temveč tudi zato> da ogerski pridelki in izdelki ne bodo povsod izpodrivali avstrijskih. Z umetno urejenimi ce nami za vožnjo po železnicah in po rekah znajo Ogri s svojim pridelkom in izdelkom zagotoviti si take ugodnosti, da ž njimi nobena konku | renca ni mogoča Ogri so na ta način uničili
nekdaj cvetočo mlinsko industrijo v naših krajih Boj za obnovljenje pogodbe bode jako hud, ker Ogri niso vajeni prijenjavati naši državni polovici. Prepričani smemo biti, da bode avstrijska vlada vse sile napenjala, da državni zbor pripravi k prijenljivosti, da se le pogodba obnovi. Prijenljivost v tej zadevi bi pa bila v veliko škodo naši državni polovici, zlasti pa našemu hirajočemu kmetijstvu.
Poleg tega bode imel novi državni zbor rešiti še mnogo druzih važnih narodnogospodarskih in socijalmh vprašanj.
Vlada bode od novega državnega zbora tudi zahtevala več novih davkov. Dolžnost poslancev bode napeti vse sile, da se na pleča nižjih in srednjih stanov ne nalože nova bremena, dočim se bogatinom z davki vedno prizanaša.
Glede narodnega vprašanja smo pa sedaj j? nekakem prehodnem stanji. Vlada se pripravlja, da na. Češkem pravično reši narodno vprašanje. Pri tej priložnosti morajo tudi slovenski poslanci napeti vse sile, da se tudi za nas Slovence že jedenkrat končno reši to pereče vprašanje. Če se bode vlada na Češkem postavila na stališče narodne jednakopravnosti, tudi na Slovenskem ne bode mogla drugače postopati. Zadovoljiti se pa Slovenci ne moremo samo s kakimi drobtinami, temveč zahtevati moramo, da se grof Badeni loti tudi slovenskega vprašanja, kakor češkega. Naše narodne zahteve so prav znane in ni treba da jih danes tu še naštevamo. Govori se o neki preosnovi politične uprave. Osnovati še mislijo neko okrožno glavarstvo, ki bode vmesna instanca mej okrajnimi glavarstvi in deželnimi političnimi oblastvi. Ta stvar je pa nekako v zvezi z našim narodnim vprašanjem. Če se meje okrožij razdele po narodnosti, bode s tem narejen nekak začetek ločitve slovenskega dela Štajerske in Koroške od nemškega in narejen b i bi s tem nekak začetek zjedinjeni
LISTEK.
Strast.
(Spisal Gojko Slavik iz Slov. gor.)
„ Zaloga r, prinesi še enkrat, pa onega bolj šega! Naj gre! Hiša še mi stoji trdno, ha, Hostnik je še zmiraj Hostnik, pa je ... in le enkrat živimo;" knčal je v prostorni, zakajeni sobi obcestne krčme kmet iz Griča.
Oči so mu lezle skupaj, gugal se je na hrastovej klopi sem in tja ter . hripavo kričal, znaki, da si je mož dovolil precej vinske kapljice.
.Na, Jaka, pij! He, kaj bi le tako pokušal! Saj ga plačam jaz, jaz gospodar iz Griča, jaz Hostnik. Tako, tako je prav! Dobro si ga kresnil.
Kaj pa se ti stiskaš tam tako k peči, be-raška pokveka ti? Zalogar, daj Jureku pol, da si malo omoči svoje prosjaško grlo! Pij, da bodeš lažje pel! Saj veš, katero. Ono le. Kako se ji že pravi? No, para prismojena. Ono, tisto, Jurek
tisto:
Le pijmo, le' pijmo, v	Saj zmir ne živimo!"
Možje so pili, trkali in brezbrižno razlivali, i da se je vino kar cedilo po dolgej mizi. Krik in vik se je razlegal v&a čez &e snegom pokrito plan. Prvo besedo je imel Hostnik; zato pa so vsi pili na njegov račun.
„No, Zalogar, kje pa tiči Kopriva, še danes ni nič pokukal v tvojo kočo?" vprašal je Hostnik suhega krčmarja.
Zalogarju se nabere okoli, usten zloben nasmeh, usta se mu čudno razširijo, sive oči lokavo zasvetijo.
.Pač, bil je tu. Bi zopet rad?"
.Kaj rad, kdo rad?" Tega škrica hočem danes, da danes do kože sleči; včeraj sem se dal, opeharili ste me, pa petdesetak sem ali tja. Ne poznate še Hostnika!"
Obredila se mu je zopet strast, stara strast do kvart. Danes še jib ni imel v rokah, danes še ni premetaval in mešal onih toli mu ljubih, a tudi pogubnih podobic.
j .Greva pa sama, Zalogar, tam le pri peči!
Mešaj prvi!" I Igrala sta.
Na Hostniku se je vedno bolj poznala raz-grevajoča in vznemirjajoča moč vina; lice mu je gorelo, strastno žareče oči so bile zabuljene v kvarte, loputal je po mizi, da so šipe klepetale. Ža sta vrgla trikrat, vselej je dobil Hostnik. To ga je še bolj navduševalo in vnemalo.
.Gutnamt! Dober večer! Tajfl, koltl Zunaj razsaja, brije in divja, hu, da je strah. Ljuba peč. kako si vendar dobra!"
Tako je pozdravil pivce novo došli gost. Bil je suh, kot trlica in malo sključen; a na koščenem, bledem obrazu se mu je bralo nekaj posebnega, nenaravnega. Črn, oglodan in pokve-čen cilinder mu je pokrival glavo, čez rame mu je visel sivi plašč.
.Gospodar Hostnik! Bi gec? Kako vam kažejo danes kvarte? Glik, srečo?"
.Tiho preklja, ali pa igraj z nama! Danes ti posvetim, suknjo ti slečem, po tem pa idi!"
.No, no, ne tako naglo, tako vihravo, saj sva si stara komarata. Včeraj malo nesreče, danes sreča. Igrajta pa sama, danes ne bom."
.Ti ne? Ha, boji se. Tu imaš, vzami in igraj!"
Sloveniji. V tem smislu bodo morali naši državni poslanci delovati.
Novi slovenski državni poslanci bodo imeli težavno nalogo. Zato je pa treba, da si izberete za poslance odločne izvedene može, ki poznajo potrebe raznih stanov, ki pa tudi poznajo potrebe našega celokupnega naroda. Taki možje se vam od vodilne slovenske stranke priporočajo za kandidate. Nadejamo se, da pridete vsi na dan volitve, in daste svoje glasove tem možem, vrednim vašega zaupanja, ki so pripravljeni posvetiti vse svoje moči v blagor svojih volilcev in našega skupnega naroda. Upamo, da bode pri volitvah vladala lepa disciplina, kot je navadno do sedaj na Dolenjem Štajerskem, kajti le tako dosežemo, da bodo nas tudi naši nasprotniki spoštovali in poštevali.
Načrt
koliko in kje je voliti volilne može za državnozborsko volitev V. kurije 1. 1897.
Volilci! Le še nekaj dni in stopite na volišče, da izberete volilne može, ki naj izvolijo dne 12. marca t. 1. vašega poslanca. Te volitve so velike važnosti, ker od njih je odvisno, kateri kandidat bode izvoljen. Pridite vsi in oddajte svoj glas vernim in zanesljivim možem, ki bodo glasovali za moža, katerega Vam priporoča „ Slovensko društvo!"
Laško 2, dne 15 februvarja ob pol 11. uri dopoludne v občinski pisarni. Sv. Krištof 9, dne 16. februvarja ob 8. uri zjutraj v gostilni pri Milchmariandl. Marija Gradec 5, dne 17. februvarja ob 8. uri zjutraj v gostilni H.chkrauf. Jurklošter 6, dne 18. februvarja ob 8. uri zjutraj v gostilni pri lipi. Loka 6, dne 19. februvarja ob 8. uri zjutraj v občinski pisarni. Dol 2, dne 20. februvarja ob 8. uri zjutraj pri občinskim pred stojniku. Trbovlje (Odsek Trbovlje) 12, dne 22. februvarja ob 8. uri zjutraj v občinski pisarni. Trbovlje (Odsek Sv. Lenart) 5, dne 22. februvarja ob 8. uri zjutraj pri občinskim predstojniku. Mozirje 5, dne 16. februvarja ob 8. uri zjutraj v občinski pisarni. Rečica 5, dne 17. februvarja ob 8. uri zjutraj v občinski pisarni. Ljubno 5, dne 18. februvarja ob 8. uri zjutraj v občiski pisarni. Luče 3, dne 19. februvarja ob 8. uri zjutraj v občinski pisarni. Solčava 2, dne 20. februvarja ob 8. uri zjutraj v občinski pisarni. Gornjigrad 2, dne 22. februvarja ob 8. uri zjutraj v občinski pisarni. Nova Štifta 2, dne 22. februvarja ob 1. uri popoludne 9 gostilni Jan. Presečnik-a. Vočna 5, dne 23. februvarja ob 8. uri zjutraj v občinski pisarni. Kokarje 3, dne 24. februvarja ob 8. uri zjutraj v občinski pisarni. Vransko 4, dne 15. februvarja ob 8. uri zjutraj v občinski pisarni. Sv. Jeronim 3, dne 16. febr. ob 8. uri zjutraj v gosalni Schauer-ja. Braslovče 5, dne 17. februvarja ob 8. uri zjutraj v občinski pisarni. Polzela 3, dne
18.	februvarja ob 7. uri zjutraj v gostilni Gregorja Soje. Gomisko 2, dne 18. februvarja ob 1. uri popoludne v občinski pisarni. Reka 1, dne
19.	februvarja ob 8. uri zjutraj v gostilni Fr. Dolar-ja. Sv. Jurij p. T. 4, dne 20. februvarja ob
8. uri zjutraj v občinski pisarni. Celjska okolica 7, dne 15. februvarja ob 9. uri dopoludne v gostilni pri zelenem travniku. Škofja vas 6, dne 16. februvarja ob 9. uri dopoludne v občinski pi sami. Vojnik 1, dne 17. februvarja ob 8. uri Zjutraj v občinski pisarni. Višnja vas 2, dne 17. februvarja ob 1. uri popoludne v občinski pisarni. Frankolovo 2, dne 18. februvarja ob 9. uri dopoludne v občinski pisarni. Nova cerkev 4, dne 18. februvarja ob 2. uri popoludne v občinski pisarni. Dobrna 4, dne 19. februvarja ob 10. uri dopoludne v občinski pisarni. Sv. Martin v R. d. 2, dne 20. februvarja ob 10. uri dopoludne v občinski pisarni. Ponikva 6, dne 15. februvarja ob 8. uri zjutraj v občinski pisarni. Sv. Vid^ 2, dne 16. februvarja ob 8. uri zjutraj v šoli. Šmarje trg 1, dne 16. februvarja ob 2. uri popoludne v občinski pisarn:. Šmarje okolica 6, dne 17. februvarja ob 8 uri zjutraj v gostilni Marije Kovačič. Sladka gora z Lembergom 4, dne 18. februvarja ob 9. uri dopoludne pri občinskim predstojniku. Sv. Peter na .d. M. z Nesvišom 3, dne 19. februvarja ob 9. uri dopoludne pri občinskim predstojniku. Roginska gorca s Tinsko 2, dne 20. februvarja ob 9. uri dopoludne v gostilni Georg Smech-a. Sv. Ema 3 dne 22. februvarja ob 8. uri zjutraj v gostilni Marije Suppanz. Zibika 2, dne 22. februvarja ob 2. uri popoludne v šoli. Žusem 3, dna 23 februvarja ob 8. uri dopoludne v gostilni Vocl. Mareck. Sv. Štefan 2, dne 24. februvarja ob 8. uri zjutraj v gostilni Jurija Kisslingera. Slivnica 3. dne 24. februvarja ob 2. uri popoludne v gostilni R )b. Grasselli-ja. Lemberg s Sladko goro 4, dne 18. februvarja ob 9 uri dopoludne v občinski pisarni. Nesviš s Sv. Peter i. B 3, dne 19. februvarja ob 9. uri dopoludne pri Martinu Jeransko. Tinsko s Roginsko gorco 2, dne 20. februvarja ob 9. uri dopoludne pri občinskim predstojniku. Petrovče 4, dne 15. februvarja ob 8. uri zjutraj v občinski pisarni. Griže 4, dne 16. februvarja ob pol 9. uri dopoludne pri občinskim predstojniki. Sv. Pavel 5, dne 17. februvarja ob 9 uri dopoludne v občinski pisarni. Sv. Peter v S. dolini 2, dne 18. februvarja ob pol 9. uri dopoludne v občin ski pisarni. Grajška vas z Gomilsko 2, dne 18. februvarja ob 1. uri popoludne v občinski pisarni. Žalec 2, dne 19 februvarja ob 8. uri zjutraj v občinski pisarni. Gotovlje 2, dne 19. februvarja ob 1. uri popoludne v občinski pisarni. Pirešica velika 6, dne 20. februvarja ob 9 uri dopoludne v gostilni Verwega. Svetina 1, dne 15. februvarja ob 9. uri dopoludne pri občinskim predstojniku. Sv. Rupert 3, dne 15. februvarja ob 2. uri popoludne v občinski pisarni. Kalobje 3, dne 16. februvarja ob 9. uri dopoludne pri občinskem predstojniku. Sv. Jurij ob južni žel. 9, dne 17. februvarja ob 8. uri zjutraj v občinski pisarni. Dramlje 3, dne 18. februvarja ob 9. uri dopoludne v občinski pisarni. Sv Lovrenc 2, dne 19. februvarja ob 9. uri dopoludne v gostilni Gajšek-a Teharje 4, dne 20. febr. ob 8. uri zjutraj v občinski pisarni. Laže zgornje 1, dne 18. februvarja ob 9. uri dopoludne pri občinskem predstojniku. Zbelovška 1, dne 18. februvarja ob 2. uri popo-
ludne pri občinskim predstojniku. Sv. Jernej 1. dne 19. februvarja ob 9. uri dopoludne v občinski pisarni. Sv. Duh 3, dne 19. februvarja ob 1. uri popoludne v občinski pisarni. Konjiška okolica 4. dne 20. februvarja ob 8. uri zjutraj v gostilni Mih. Lebič a. Bezina s Tepino 3, dne 22. februvarja ob 9. uri dopoludne pri Fr. Rebernak. Ziče 2, dne 22. februvarja ob 3. uri Dopoludne v občinski pisarni. Tolsti vrh z Vesovico 3, dns 23. februvarja ob 9. uri dopoludne v gostilni Golob-a. Dolič spodnji s Kozjakom 2, dne 17. februvarja ob 9. uri dopoludne v gost lm Martin Vivod-a. Paka z Vresen 2, dne 18. februvarja ob 8. uri zjutraj v gostilni Helene Kanonik. Vitanje 1, dne 18. februvarja ob 1. uri popoludne v občinski pisarni. Stranica 1, dne 19. februvarja ob 8. uri zjutraj v šoli. Sv. Kunigund z Padežki vrh 2, dne 19. februvarja ob 2. uri popoludne pri ob črnskim predstojniku. Zreče 2, dne 20. februvarja, ob 8. uri zjutraj v občinski pisarni. Konjice trg 3, dne 20. februvarja ob pol 12. uri dopoludne v Občinski pisarni. Tepina z Vesino 3, dne 22. februvarja ob 9. uri dopoludne v občinski pisarni. Grusloje 2, dne 22. februvarja ob uri popoludne pri Fr. Černec, p. hiši Mec. Verhole 2, dne 23. februvarja ob 8. uri zjutraj pri obč. predstojniku. Okoško 1, dne z3. februvarja ob 1. uri popoludne pri Fr. Oblonšek. Kot 2, dne 24. februvarja ob 8. uri zjutraj v gostilni Alojza Wallanda ob Lukanji cesti. Oplotnica o, dne 24. februvarja ob 1. uri popoludne v občinski pisarni. Kozjak s Dolnji Dolič 1, dne 17. februvarja ob 9. uri dopoludne pri posestniku Hruscei. Brezje s Pako 2, dne 18. februvarja ob 8. uri zjutraj pri Marko Slivnikar-ju. Ljubnica 1, dne 18. febriivarja ob 1. uri popoludne pri Vercnik Jan. Skomarje 2, dne 19. februvarja ob 8. uri zjutraj pri obč. predstojniku. Padežki vrh z Sv. Kuni-gundo 2, dne 19. februvarja ob 2. uri popoludne pri Fornetzi Jos. Bezovica s Tolsti vrh 3, dne 23. februvarja ob 9. uri dopoludne pri občinskem predstojniku.
Volitvene dni in število volilnih mož brež-kega, ljutomerskega, ptujskega in slovenjegraš kega okrajnega glavarstva nismo mogli dobiti. Obračamo se do vsih merodajnih mož vsakega stanu, da poskrbe, da se ljudstvo udeleži prvotne volitve in izbere take može, kakor smo že gore omenili. In tako bode zmaga sijajna in slavna!
Celjske novice.
(Prošnja.) Gospode rodoljube in prijatelje prosimo, da nam takoj poročajo izid volitve in imena volilnih mož V. kurije. „ Porabi se lahko dopisnica, ki se naj naslovi na uredništvo »Domovine" v Celji.
(Od okrožnega sodišča v Celji) odcepijo se sodni okraji Maribor, Marnberg, Št. Lenart, Gornja Radgona, Ljutomer, Ormož, Ptuj in Slo venska Bistrica. Deželni odbor priporočal je usta novitev novega okrožnega sodišča v Mariboru, ker bode novi civilnopravni red provzročil toliko posla sodiščem, da bodotežko izhajala. Pri celjskem okrožnem sodišču pa ostanejo še sodni
Igrali so pozno v noč. Hostnik je še dobil dva-trikrat. Nesrečne kvarte so mu trepetale v rokah, strast mu je pretresala vse živce. V upu. da zopet dobi, je stavil zmiraj večje vsote; pa sreča ga je zapuščala; pobirala sta Kopriva in krčmar. Hostnik je sikal in sš zobmi škripal, ko ljuta zver, čelo se mu je mračilo.
Kopriva se je namuzal krčmarju, češ, zdaj je prišel čas, zdaj ga ima strast v oblasti.
V nasprotnem kotu je sedel mladenič jake, trdne postave, prijaznega lica.
»Kdo pa je vendar tebe sem prinesel, Tone?" vpraša ga njegov sosed, fant iz Zalesja. „Nikjer te ni dobiti, zmiraj tičiš doma."
„E, za krčmo mi ni, drugam pa tudi ne vem kam. Tu sem se malo ustavil, da se ogrejem, bil sem gori na Griču, vedel sem, da Hostnika ni doma."
„Kaj pa Anka?"
»Saj veš, kakov je oče, vse gre tam gori narebe. Toliko nesreče v jednej hiši zavoljo teh pit.......kvart!«
,,Goljuf!" zakričal je naenkrat Hostnik ter planil kvišku. »Ha, posvetim ti! Vrzi tudi ti toliko!"
Tu položi Hostnik dva bankovca na mizo ter začne naglo, nemirno deliti kvarte.
Tone, ki je do tlej navidezno mirno gledal to pogubno, strastno igro, vstane ter skoči naglo k Hostniku.	*
»Hostnik! Doma trpe in se mučijo, podstava hiše se vam maja in vi . . . vi . . !"
»Ti, ti berač, tako?!" . . .
Hostnik zgrabi stol, plane proti Tonetu ter ga lopne po glavi. Vsula se mu je kri.
»Niste moj oče, pokažem vam; pa ne, ne, . . . Ankin oče ste."
»Kaj? Ankin oče? Ti, tako? Vem, kaj hočeš, siroče! Pa, poberi se, če še nočeš več skupiti!"
»Že grem."
Mladenič je šel; vedel je, da pri Hostniku zdaj ne pomaga nobeno prigovarjanje. Glava mu je krvavela, v prsih pa mu je kipelo in vrelo. Da bi ne bil Ankin oče, katero ljubi tako vroče, tako goreče, kako bi ga! Čeravno se še ni skušal z nikomur, vendar bi take sramote ravnodušno
ne mogel prenesti. Ljubezen, ki jo poznajo tudi v kmečkih hišah in kočah, ljubezen, ki je pora jala tudi v srcu Tonetovem, mu je ukrotila mla-deniški ponos, ki se tako nerad pokorava.
Proti polunoči je korakal mož proti Griču. Tu se je spodtaknil na kupu kamenja pod snegom skritega, tam zaletel v bukev, da se je sneg gosto sipal raz vejevja; govoril si je zamolklo, hripavo, krilil z rokama in sezdaj pa zdaj divje zasmejal Bil je Hostnik.
»Dobiti . . pa . . moram. Jaz sem jaz, Hostnik je . . . Hostnik . . . Dobiti moram, . . . moram!"
*
* *
Hostnikovka dolgo ni mogla zaspati. Molila je z Anko kleče pred razpelom; molile ste dolgo, dolgo . . . Anka je šla spat, mati pa ni mogla zatisniti oči j; saj še moža ni bilo. Bog ve, kje hodi, kaj se mu je pripetilo?
Ubogej ženi 80 ustajali spomini na prejšnja leta, spomini včasih toli blaženi, toli sladki, a zdaj so ji grenili ti spomini že samo ob sebi bedno življenje. Kako je bilo nekdaj, kako zdaj!
(Konec prih.j
okraji Olje, Kozje, Vransko, Konjice, Sevrrea, Šmarje, Gornigrad, Rogatec, Brežice, Šoštanj, Laško in Slovenjigradec z 222.812 prebivalci.
(»Celjski Sokol") razposlal je vabila za maškarado, ktera se bqde vršila letos prvič v »Narodnem domu" m ktera obeta biti sijajna. Če bi kdo po pomoti ne bil dobil vabila, prosimo, da se nam oprosti, ker je pri tolikem števila lahko mogoče, da se kdo prezre. Kdor želi povabila, naj naznani to odboiu ali naj se oglasi naravnost pri tajniku b. J. Jožtu v posojiln ci. Opozarjamo še enkrat, da velja vabilo kot legitimacija za vstop in da se dobe vstopnice v trgovini gosp. Dragotin Hribarja in dne 28. svečana zvečer prijolagajnici. Pri maškaradi bode sodelovala c. in kr. vojaška godba iz Ljubljane. Začetek ob 8, uri zvečer. Priti naj se blagovoli v maskah ali kostumih, sicer je plačati — iz-vzemši gardedame ter člane v društveni opravi — globe 50 kr. Vstopnina za člane »Celjskega Sokola" v društveni opravi je 70 kr., za nečlane 1 gld. 50 kr. za osebo. Vhod za vozove iz cesarja Josipa trga, izvoz na Ljubljansko cesto. K prav mnogobrojni udeležbi uljudno vabi odbor.
(Čitalnični ples.) Opozarjamo še jedenkrat na čitalnični ples, ki bode v torek dne 16, svečana t. 1. v veliki dvorani »Narodnega doma" v Celji. Vabila veljajo za vstopnice.
(Socijalni demokrati) imeli so pred kratkim v Celji volilni shod. Če bi človek tudi hotel upoštevati želje socijalne demokracije, ne more tega storiti, ako te ideje razodeva takošen zastopnik, kakoršen je državnozborski kandidat Filip Ropaš. Mož se je v železnični službi skujal in sedaj kandiduje za državni zbor. To, kar je v svojem kandidatskem govoru povedal, povedali so že mnogokrat drugi bolje; lastnih mislij nima, vse kar on ve in pov6, zraslo je na tujem zelišču. In ker lastnih mislij nima, tujih pa še ni dosti prebavil, je ves njegov program zmeden. No, to ni pravi kandidat za državnozborskega poslanca in tudi ne mož, ki bi v resnici mogel kaj storiti za trpina delavca. Na psovke, da smo mi Slovenci sodrga = Sippschaft niti ne odgovarjamo, ker oslovski glas ne gre v nebesa.
(Prijatelji slovenskega ljudstva) hočejo 6iti naši Nemci in se tudi vedno imenujejo tako. Mi smo vedno vedeli prav ceniti tako zatrjevanje in nismo nikoli verjeli volkovom v ovčji obleki. Ne prijatelji, ampak ljuti sovražniki so Nemci našemu ljudstvu. Ko je pred kratkim grof Wurmbrand v deželnem zboru hinavsko zatrjeval, da je on prijatelj slovenskega naroda, so ga vsi naši Nemci jeli grdo napadati, češ, takšno je nemštvo grofa Wurmbranda, da je prijatelj Slovencev ? Torej kaj zahtevajo naši Nemci od grofa Wurmbranda? Nič druzega, kakor sovraštvo proti Slovencem. Kdor je prijatelj Slovencem, tega nemštvo ni nič vredno, ta ni pravi Nemec: V sovraštvu proti Slovencem obstoji pravo nemštvo! Sapienti sat!
Spodnje-štajerske novice.
(Deželnega odbornika) smo vendar dobili. Pri volitv. odbora dne 10 t. m. glasovala sta dva Nemca z našimi poslanci in tako je prišel v odbor gosp. Franc Robič za kmečke skupine. Mala diobtina enakopravnosti sicer, ki pa vendar vzbuja upanje, da se počasi raztaja led krivice in Slovenci na Štajerskem pridemo polagoma do pravice, ki nam spada.
(Deželni odbor štajerski) predložil je deželnemu zboru nov volilni red. Ta volilni red je popolnoma za nič. Nobene premene pravici. Volilna pravica se nič ne razširi. Slovenci ostanemo v krivici, kakor doslej. Niti onim davkoplačevalcem, ki plačujejo manj kakor 5 gld. direktnega davka, se ne da pravica voliti, kar je že za državnozborske volitve sklenjeno. Deželni odbor se izgovarja, da za to ni preskrbel kaj boljšega, ker je imel premalo časa. Prazen izgo vor. Saj ni treba, da mora biti vse letos sklenjeno. Šest let je čas, če imajo gospodje dobro voljo. Pa saj se poznamo. — V seji 8. t. m. stavil je dr. Dečko samostojni predlog glede reguliranja Savinje. — Posl. Lenko m tovariši j so nasvetovali, da naj deželni odbor takoj prične ' z delom nove bolnice* v Slov. Gradcu. — V odsek za 'volilno reformo voljena sta tudi dr. Ivan
Dečko in pa Fran Robič. — Volitev dr. M. vitez Schreinei-ja se odobri. Ravno tako tudi poslanca Kokoschinegga. Prihodnja seja v četrtek. Razgovor bode glede novega okrožnega sodišča v Mariboru.
(Interpelacija.) Dr. I. Dečko interpeliral je v današnji seji namestnika, kako to, da so se v Celji nalepili samo nemški plakati, ki naznanjajo volitve v V. kurijo, ker večina volilcev niti nemški ne zna.
(S Teharjev) Prihodnjo nedeljo, 14. t. m., napravi na novo ustanovljeno in že potrjeno »Katoliško slovensko politično diuštvo za Teharje" svoj osnovalni zbor, na katerem bodemo volili načelnika in odbor. Obuditi hočemo o tej priliki h krepkejšemu življenju tudi podružnico , sv. Cirila in Metoda. Ob jednem bode tudi volilni shod za novo V. kurijo in za kmetske občine. Zborovanje bode v gostilni g. Ignacija Caj-hena o pol štirih popoludne. Pričakujemo tudi gg. kandidata, da nam razjasnita svoje stališče. Ker je to zborovanje zelo važno in imenitno, vabimo Vse može domače fare in tuje goste k prav obilni udeležbi.	Osnovalni odbor.
(V Vojniku) odprla je gospa Roza Brezov-nik trgovino s špecerijskim blagom in gospod Kari Zagode naselil se je kot sedlarski mojster. Kmetje slovenski, podpirajte pridno svoje domačine !
(Iz Vojnika.) Na Svečnico vršila se je v našem trgu veselica, ktero je priredilo »Pevsko-tamburaško društvo" Ako bi hotel poročati priljubljeni »Domovini" o tem zabavnem večeru po starem kopitu, — kakor se navadno o takih prilikah godi, — naštel bi lahko dosti lepega in pohvalnega. »Pevci so častno rešili svojo nalogo, tamburaši so dobro udarjali, mladi svet sukal se je do ranega jutra itd." Toda danes mi je nekaj drugega na srcu. Kje so li ostali ta večer naši kmečki fantje, kje neki naša slovenska dekleta?! Udomačilo se je že med nami mnenje »da so le take veselice, ki se vrše za ; boljše stanove prepotrebne" za narodno pre-i bujenje in navdušenje; toda koga naj bi neki navduševali o taki priliki? .Morda sosede iz bližnjih trgov in mest, ki se ne strašijo nikakih žrtev, da povzdignejo zunanji sijaj zabave! Privabimo si najprej občinstvo, ki je potrebno družbene vzgoje, in delajmo mu veselice po njegovem okusu, da ga navadimo na lepe, nedolžne zabave! Torej, predragi Vojničani, prirejujmo za- j bave našim domačinom in najbližnjim sosedom, a drugi naj nam bodo dobro došli gostje.
(V Vojniku) priredita združeni možka in ženska podružnica sv. Cirila in Metoda 21. t. m. shod in zabavo. Igrali se bodeta :gri »Župan" in »Brinjevec" (nova burka) ter je upanje, da prinese složno delovanje zlatega sadu. Vspored se še določi in naznani v vabilu.
(Vabilo) na veselico, katero priredi »Kmet. bralno društvo v Grižah", dne 14. svečana 1897. v društvenih prostorih. Vspored: Nagovor. Govor g Beleta o sadje in trtoreji. Govor g. Kača o živinoreji. Petje. Iz prijaznosti sodelujejo žalski tamburaši. Začetek ob 4. uri popoludne. K obilni udeležbi vabi uljudno	odbor.
(»Pevsko društvo v Braslovčah") je dne 24 prosinca t 1. č g kapelana Franca, Pečnika soglasno izvolilo svojim častnim članom, v znak hvaležnosti za nevenljive zasluge, ki jih je storil za razvoj tega društva	odbor.
(Vabilo) na prvo slovensko veselico s plesom, kojo priredi »Slovensko pevsko društvo" v Konjicah, dne 14. svečana 1897, ob 6. uri zvečer v prostorih gosp. Oskarja Urban. Vspored. 1. Veselica z gledališko igro »Župan". 2. Ples. Vstopnina za osebo 1 krono. Pri plesu in med točkami svira društvena godba pod vodstvom g Pihlerja. Cisti dcbiček namenjen je potrebam mladega društva in se preplačda hvaležno vspre-jemajo. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. Ker je to prva veselica, katero prirede Slovenci v tako burnih Konjicah, nadejamo se obilne udeležbe.
(Posojilnica v Mozirji) obdržava svoj občni zbor dne 20. februvarja 1.1. ob 10. uri dopoludne. Vabijo se vsi člani k udeležbi.
(Mozirje) dne 4. februvarja. Na dopis v ; št. 5, cenjene »Domovine" »Iz Gorenjesavinjske ! posojilnice", moramo mi oporekati odločno proti
temu da je naša posojilnica »Gornje-Savinjska posojilnica v Mozirji" kedaj z drugim posojilnicam pretresovala o pristopu k »Centralni posojilnici slovenski", ker nam to še dosedaj ni bilo treba.	Načelstvo.
(Iz učiteljskih krogov.) Zares smešno se j nam zdi, da nekateri c kr. davkarijski uradi tako trdno dr ž 3 na določbi, da morajo učitelji svoje pobotnic j vsaj do 28. vsacega meseca predložiti tja zaradi likvidacije, in to takšni davkarski uradi, ki poslujejo v okraju z 6—12 šol. Z i Boga milega, vsa taka likvidacija je delo za nekaj minut in se tudi zadnji četrt ure 30 ali 31. vsac.-ga meseca da opraviti. Ne bilo bi tedaj treba, celo okrajnih svetov klicati v pomoč, da ti naj pomagajo, spraviti to določbo v veljavo.
—	O tej priliki sili mi vprašanje v glavo, bi li c. kr. davkarija dala kacemu učitelju 3—4 dni pred plačanjem kake pristojbine pobotnico v roke. — Menda pri nas na Avstrijskem ne, ampak reklo bi se: plačaj prej, potem šele dobiš pobotnico. Sij je tudi taka previdnost povsem opravičena! No, in mi učitelji pa moramo biti tako zaupl.ivi, ter pobotnice kar na milost in nemilost dati iz rok. Res so bori krajcarji, ta naša plača, a vendar je to svotica, s katero se živi vsak posameznik, pa tudi cele družine
—	po eden mesec, — in to če tudi nekaj reči.
(Nalezljivi oslovski kašelj) jel se je širiti po raznih krajih Gornjesavinjske doline. Doslej je zaradi te bolezni zaprta le šola na Gorici, a to največ zbog tega, ker je v nadučiteljevo družino posegla ta bolezen precej močno.
(Vabilo) na veselico, katero priredi »Narodna čitalnica" s prijaznim sodelovanjem »Pevskega društva", v nedeljo 14. februvarja 1897, v gostilni gosp. Josipa Mikuš v Gornjemgradu. Začetek veselici je ob 8. uri zvečer. Vstopnina: za sedeže 40 kr., za stojišča 20 kr. Šolo obiskujoči otroci se ne smejo vdeležiti veselice. Čisti dobiček je namenjen za ustanovitev ljudske knjižnice #v Gornjemgradu; zato se preplačila hvaležno sprejemajo. Na obilno vdeležbo uljudno vabi	,	odbor.
(Poročil se je) dne 4. februvarja t. 1. gosp, Frančišek Logar, posestnik na Hrastniku, z gdč. Maliko Plavšak iz znane obitelji Plavšakove v Trbovljah.
(Iz Trbovelj.) Že zadnjič ste na kratko omenili zaslug od nas ločivšega se kaplana č. g. Anton Veternika. Kolika je bila ljubezen do tega gospoda, zlasti otrok, dokaz je, da so šolarji sami brez kakega navodila pisali prošnjo knezo-škofu, naj jim ohrani preljubljenega kateheta. Na dan ločitve pa ni bilo solz ne konca ne kraja. Ne le otroci, temveč tudi odrašeni so plakali za dobrodušnem, delavnim, ljubeznjivim in dobrim gospodom. — Gospod kaplan Veternik pa je bil tudi v resnici človek, katerega naša fara ne bode tako hitro pozabila. Braslovčani si lahko častitajo, da so dobili moža-duhovnika, katerega bode spoštoval vsakdo, ker tudi on nasprotno stori vse, ohraniti ljubezen in slogo med farani. Blagemu gospodu pa kličemo še jedenkrat z Bogom! do videnja in ne pozabite na nas.
(Sevnica) Dolgo že Vam nisem poročal, ker nisem imel prav nič zanimivega. — Vže dve leti spi Sevnica neko spanje ... to se reče, spala je. Pa v novejšem času je zopet oživela, Saj pa je res uže skrajni čas bil zato, kajti nemčurji nikakor niso tako mirni kakor mi. To dokazuje »bliihende deutsche Schule", »deutscher Leseverein" itd. Po dolgem premolku se je bralno društvo zopet oglasilo lani na Silvestrov večer. Dokazalo se je, da mu v istini ne manjka moči, kajti pevci in tamburaši so vrlo storili svojo dolžnost; ravno tako diletantje. V nedeljo 31. prosinca t. 1. dalo je bralno društvo zopet dve gledališki predstavi: »Kteri bo" in »Brati ne zna". Kar se tiče prve igre moram priznati, da so bili vsi predstavljalci svojim nalogam popolnoma kos. Vendar pa moram priznati, da ste gdč. E. Cvenkel ova kot Marinka in gdč. M. Cim-peršekova kot Gabrova svoji vlogi izvrstno in prav naravno igrali. Istotako nam je »dr. Bistro-glav" (g. Kurent) in njegov prav originalen kostum povzročil obilo smeha. Sicer so pa vsi predstavljalci bili okusno kostumirani. Pri drugi igri, ki se je tudi dobro igrala, odlikovala se je
posebno »g. Ničla" (gdč. Klemene) in „Lenčika" (g. Kurent). Sicer sta pa tudi »Primož" (g. dr. Kurent) in »Stupar" (g. Križan) svoji vlogi dobro zvršila. Tudi »Tapec" (g. Steklar) ki je nakrat pojasnil cel položaj, ohranil je svojo resnost; to se mu tudi vidi. Predstave na čitalničnih odrih se ne dado kritikovati kot one v gledališčih; recimo toraj kratko: Hvala vam za izvrstno zabavo in kmalo nam zopet kaj pripravite!
(Iz Sevnice) se nam poroča, da je dne 7. t. m. nastal ogenj v tovarni za kopita gg. Winkle & Erlanger. Zgorelo je precej orodja, lesa in pa stroj se je pokvaril. Kako je nastal ogenj, se ne ve.
(Iz Zabukovja nad Sevnico) se zopet pritožujejo proti novemu županu, da nemško ura-duje in da ima za občinskega pisarja nekega Nemca, ki je bil poprej v dr. Kautsohitscha pisarni v Sevnici. — Čudno se nam vidi, da 16 narodnih odbornikov trpi kaj tacega in da ne napravijo konec takemu gospodarstvu.
(Vabilo) k veselici in obč. javnemu zborovanju »Kat. pol. društva v Slatini" dne 14. svečana t. 1. ob 3. uri popoludne v prostorih gosp. Franca Ogrizek pri Sv. Križu. Vspored: 1. Sprejem novih udov in volitev novega odbora. 2. Govor drž. posl. preč. g. dr. Lav. Gregorec. 3. Govor blag. g. dež. posl. dr. Franc Jurtela. Potem sledi prosta zabava s petjem in godbo. Vstopnina za osebo 20 kr. K obilni udeležbi vabi
odbor.
(Iz Brežic) Čitali smo nedavno v nekem slovenskem listu, da se bode v prihodnjem zasedanji državnega zbora stavil predlog, da mora imeti vsak posestnik zavarovana svoja poslopja proti ognju pri kakemu vzajemnemu zavarovalnemu društvu. Ideja ta, pač je vredna vsega uvaževanja. Ko bode namreč ta ideja zadobila neizogibno zakonito veljavnost, treba se bode tedaj vsakemu še ne zavarovanemu zavarovati, ter skrbeti tudi na ta način za obstanek svojega imetja. Tu pa naj vsaki slovenski gospodar modro ukrene — morda tudi še predno ideja zakon postane — da zavaruje svoje imetje le pri kakem domačem, narodu naklonjenemu društvu, da se ne zateče h kakim Židom ali diugim narodnim nasprotnikom, ki so le o iskoriščenji naroda nedosegljivi. Slovenski gospodar zavedati se mora svojega slovenskega imena in mora imeti vsekakor toliko slovenskega čuta, da bode pri oddaji svojega imetja v zavarovanje upošteval le zavod, ki ž njim živi in čuti in ki mu daje sigurnost, kakor vsaki drugi prvih zavarovalnih zavodov. Slovenski zavedni gospodarji! Zavod, katerega imamo v mislih, je banka »Sla-vija", banka, ki nam je neštevilnokrat dejanski pokazala, da nima na svojem praporu samo zapisano geslo »Svoji k svojim", ampak da tudi dolžnosti, ki jo na to geslo vežejo, vestno izvršuje.
(Vabilo) na veselico, katero priredi središko učiteljstvo s sodelovanjem domačega pevskega zbora, v nedeljo 14. svečana 1897 leta, v šolskih prostorih v Središči. Med posameznimi točkami svira ciganska godba iz Čakovca. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina: sedež 30, stojišče 20 kr. Ker se uporabi mogoči čisti dohodek za šolske namene, se tudi preplačila hvaležno sprejemajo.
(Posojilnica v Gornji Radgoni) napravila je preteklo leto 178.553 gld. 56 kr. prometa. Rezervni fond je znašal 761 gld. 98 kr. Dobiček pa je bil 1031 glo. 36 kr.
(Odbor čitalnice v Ptuji) za tekoče leto je sledeči: Predsednik: dr. Bela Stuhec, zdravnik. Podpredsednik: Simon Ožgan, c. kr. notar. Blagajnik: Josip Zelenik, c. kr. profesor. Tajnik: Miran Lorber, odvet. uradnik. Odborniki: Jan. Sedlaček, posojil, knjigovodja, Marko Pavlinič, hišni posestnik, Ivan Langenholz, sod. adj. v pok., Fran Mahorič, trgovec in gostilničar, Mateja Nemec, trgovec, Domicijan Serajnik, učitelj, Silvester Šentjurc, organist.
(»Bralno društvo pri Sv. Juriju ob Ščav-nici") ima dne 14. februvarja t. 1. svoj redni občni zbor ob 3. uri popoludne v društveni sobi. Na dnevnem redu: polaganje računov, volitev novega odbora, vplačevanje letnine in vpisovanje novih udov. Ude in prijatelje društva k mnogobrojni udeležbi vabi	odbor.
(Iz Ljutomera.) Novo štirirazredno šolsko poslopje nameravajo postaviti še v teku tega leta v Cezanjevcih pri Ljutomeru A občina Stara cesta, spadajoča v šolski okraj cezanjevski, prizadevala si je v zadnjih petih letih na vse kriplje, da se prepreči stavba na prostoru, kjer sedaj šola stoji, — nego nekje tam, »kjer je svet z deskami zaplankan", naj bi stala nova. Pa vse pritožbe bile so brezuspešne, ker pri višjih in najvišjih instancah, pripoznalo se je drugače. Sedaj, ko so dovršeni načrti in prev-darek za novo šolo, ko je sklenjena pogodba radi opeke in zidnega kamna, si izmislijo ki-movci zloglasnega nemčurja »Špritopivca", naj se občina Stara cesta izšola, ter si postavi s pomočjo nemškega »šulverajna" novo šolo na Stari cesti. No! Ko so si hoteli postaviti Izraelci babilonski stolp, zmešal jim je Bog jezike, da dela dovršili niso. A »krivi prerok" iz Desnjaka, zmešal je svojim kimovcera s »šnopsem" pamet, da bi se stavba novega šol. poslopja preprečila. Pa ti kimovci obračajo, a šol. oblsstva obrnejo! Toliko za danes, prihodnjič pa več.
(»Berite Novice".) Vesela igra v enem dejanji, katera se bode predstavljala v nedeljo dne 14. februvarja t. 1. v prostorih gosp. J. Vaupotiča v Ljutomeru. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina: I sedeži 40 kr., II. sedeži 30 kr., ssojišča 20 kr. Za tem petje in prosta zabava. Gleda liški odsek.
(Sv. Andraž v Slov. gor.) Bralno društvo je imelo meseca junuvarja, redni občni zbor za tekoče leto ob obilni udeležbi svojih članov; prisotni so pa bili tudi tuji in domači gosti, vzlasti nam je omeniti one od Sv. Antona. Po krepkem nagovoru prejšnega predsednika nad-učitelja g. Ivana Streleca, poročal je tajnik o delovanju ter gmotnem stanju društva v pretočenem letu. Ko je poročevalec še povedal, da šteje društvena knjižnica blizo 150 knjig, spominjal se je hvaležno vseh podpiralcev društva v minulem letu ter konstatiral, da šteje društvo sedaj 53 rednih udov. Izmej splošnosti navajamo zahvale občnega zbora odstopivšemu predsedniku nadučitelju g. Strelecu, ki je društvo ter društveno petje spretno in uspešno vodil ter sploš nega priznanja preblagemu podporniku deželnemu poslancu rojaku gosp. dr. Francu Jurteli, kateri je društvu razun zdatne gmotne podpore blagovolil vposlati 10 izvodov: »Materino delo za Boga in domovino". V znak hvaležnosti izreka mu društvo: Bog plati! Predsednikom društva bil je izvoljen učitelj g. Josip Čeh, blagajnikom ter tajnikom učitelj gosp. Janko Fras; odbornikom pa gg. Tomaž Golob, trgovec. Čuček Franc, Gregor Drugovič, Franc Fekonja. — Pozabiti se ne sme pevski zbor domačih fantov in deklet, ki je prvokrat nastopil ter pokazal, da mu je mar za lepo slovensko pesem.
(Odbor slov. kmetskega bralnega društva pri Sv. Lovrencu nad Mariborom) je sklenil v svoji seji, da priredi dne 21. svečana t. 1. v dvorani gosp. V. Novaka veselico s predstavo, godbo, petjem in plesom. Natančnejši vspored sledi; veselica obeta biti prav sijajna.
(Iz mariborske okolice.) Odlično število za napredek šolstva vnetih gospodov učiteljev in trije cenjeni gospodje tovariši sosednjega okraja se je bilo dne 4. svečana t. 1. zbralo v družbi odličnega okraj. šol. nadzornika in ravnatelja g. H. Schreinerja k hospitaciji v prijaznem Framu. Vrli g. učitelj Fr. Pučelik je z učenci svojega 3. razreda navzočim podaval uzorno sliko šolskega pouka po formalnih stopinjah in k sklepu so učenci krasno zapeli pesmico »Triglav", da je bilo veselje. Gospod nadzornik in tovariši so uzornemu podavanju pazljivo sledili in po končanem pouku razvil se je o tem živahen razgovor, pri katerem se je tudi naglašalo, da so take hospitacije več vredne nego uradne konferencije, ker se v šoli z učenci dejansko pokaže to, kar se sicer teoretično obravnava. O tem se lahko prepriča vsak, kdor se je take hospitacije udeležil. Po končanem šolskem pouku, pa je v prostorih Stampflnove gostilne sledilo poleg izvrstne telesne okrepčave v bratskem krogu tudi vrlo duševno razvedrilo. Vrstili so se navdušeni govori in napitnice posebno gospod ravnatelja H. Schreiner ja, gg. naduč. Pirkmaier-ja in Miha Ne-rata, g. učit. Lud. Černeja in drugih, navdušujoč
zbrane tovariše za vstrajno in vzajemno delovanje na odgoji in omiki naše nadepolne mladine in milega slov. naroda. Učit. pevski zbor in vi-jolinska godba sta pa vrlo skrbela za prijetno zabavo. Gospod učitelj Jos. Kotnik je za šolski pouk v domoznanstvu, zemljepisju in povesti iz avstrijske zgodovine več slovstvenih proizvodov gospodom tovarišem oskrbel. Lepa hvala se izreka toraj framskim gosp. nadučitelju in tovarišem za prijazen in gostoljuben sprejem.
(»Slovenski Gospodar") praznoval je dne 4. februvarja 301etnico svojega obstanka. Kolikega; pomena je bil »Slovenski Gospodar" in je še za slovensko ljudstvo, pač ni treba opisovati. Vidi se sad, katerega seme je sejal »Slovenski Gospodar" v izobilji po vsej deželi. 0 priliki 301etnice izšel je list v slavnostni izdaji, katera nosi na čelu podobe glavnih urednikov: Dr. Ulaga, dr. Prelog in pa dr. Gregoreca. V člankih pa opisuje početek in dosedanje delovanje lista — Nam »Slovenski Gospodar" ni bil posebno naklonjen, kar pa nas ne moti uvaževati in priznati velikanski pomen in delovanje tega lista. Upamo pa, da bode tudi »Slovenski Gospodar" se prepričal sčasoma o našem dobrem namenu in bodeta »Slovenski Gospodar" in »Domovina" v slogi in prijateljstvu branila napade naših sovražnikov in delovala za blagor ljudstva po starem geslu: »Vse za vero, dom, cesarja!"
Druge slovenske novice.
(Grof Hohenwart) se v posebnem pismu gorenjskim vohlcem zahvaljuje za dosedanje za upanje in naznanja da zaradi starosti kandidature več prevzeti ne more. Grof Hohenwart je bil 24 let državni poslanec. 18 let je zastopal gorenjske kmetske občine, šest let pa mesto ljubl)ansko.
(Gospod državni poslanec Koblar) je izstopil iz izvrševalnega odbora narodne stranke na Kranjskem in se pridružil nezavisni krščan skosocijalni stranki. Kandidovati misli v gorenj skih mestih na svojo roko.
(Državnozborsko volilno gibanje na Kranjskem.) V imenu narodne stranke kandiduje v peti kuriji krojaški mojster v Ljubljani g Matija Kune, v mestu ljubljanskem pa narodna stranka baje postavi za kandidata g. dr. A. Ferjančiča, v dolenjskih mestih se deluje za dvornega svetnika g. F. Šukljeta.
(Zakon o zlaganju zemljišč.) V kranjskem deželnem zboru je predlagal poslanec Lengh, naj se sklene posebni zakon o zlaganju zemljišč in dokazoval, koliko korist bi zlaganje zemljišč imelo.
(Telefon) je v Ljubljani zagotovljen, ker se je oglasilo zadostno število naročnikov.
(»Obrtna zveza za Kranjsko") nam piše, da se je radi nepravilnosti pri volitvi v trgovsko in obrtno zbornico za Kranjsko na pristoj nem mestu pritožila in da njen namen pri volitvah ni bil in ne bo zdražbo delati, kakor so pogostoma pisali nekteri slovenski listi. Potego vala se bo vedno odločno za pravice obrtništva, kakor se je pri zadnjih volitvah v trgovsko in obrtno zbornico potegovala le za to, da bode v zbornici, ki se imenuje tudi obrtna, številnejše
obrtniško zastopstvo.
(Pretep) Dne 3. t. m. so se v Mengšu stepli fantje. Petintridesetletni delavec Janez Požar, oče treh nepreskrbljenih otrok, jih je šel mirit, a ga je osemnajstletni France Šušter sunil z nožem v goltanec, da najbrž ne ozdravi.
Zločinca so zaprli.
(Zblaznel) V Dolnicah je te dni delavec Janez Dobnikar po noči zginil z doma. V snegu se je poznal sled bosih nog. Šli so po tem sledu, in ga našli v hribu nad Dolnicami z rokami sneg vkup znašajočega. Bil je že ves zmrzel. Odnesli so ga domu. Kjer so ga dali v sveto olje. Po noči je potem umrl. Zmešalo se mu je bilo v glavi.
(Novo posojilnico) snujejo v Gor. Tuhinju
pri Kamniku.
(Slovenske posojilnice za 1 1896.) Okrajna posojilnica v Litiji je imela lani, v svojem drugem upravnem letu 334.048 kron prometa; hranilnih vlog jej je na novo došlo 137198 kron; posodila je na novo 81.890 kron. Njen čisti do biček je znašal 1694 kron, od katerega je 40
kron darovala Ciril in Metodovi družbi, 100 kron pa litijskemu gasilnemu društvu; ostanek se je pridejal zadružnemu zakladu, ki znaša že 2.460 gld _ Posojilnica in hranilnica pri Sv. Križu pri Litiji, kateri je z malo podporo pri ustanovitvi na noge pomagala nemška „kranjska hranilnica«, je delovala še le od 1. junija t 1 pa je imela že 47.240 K. prometa in napravila 110 K čistega dobička. - Hranilnih vlog je v tem času nabrala 17.458 kron, kar je posodila svojim 137 zadružnikom, od katerih jih je 81 dobilo 99 krat na posodo. - V obsegu litijskega okrajnega glavarstva je 5 posojilnic; vse so še čisto mlade. Posojilnica na Slapu pri Vipavi je imela lani med dohodki 36.385 gld. hranilnih vlog m vseh dohodkov pa 46.686 gld.; izdatkov pa je imela 45.596 gld., mej temi je bilo 32 802 gld. posojil Mladi zavod torej prav lepo posluje. V trgu samem ima še mlajša posojilnica tudi prav lepe
vspehe.
( Kmetski list«.) Tako se bode imenoval list katerega mislijo izdajati koroški nemškutarji. Na'leto bode veljal 1 gld. 40 kr. Sedaj razpošiljajo vabilo na naročbo, ki je polno napadov na slovensko stranko. Pod tem vabilom je podpisan mej drugim tudi znani dr. Abuja, ki je bil jedenkrat s slovenskimi glasovi prišel v deželni zbor, potem se pa pridružil našim nasprotnikom.
(Nemška nestrpnost.) Dne 6. t. m. se je koroški deželni zbor posvetoval o podpori 500 gld višji dekliški šoli v Celovcu. Finančni odsek je predlagal, da se teh 500 gld. dovoli le pod pogojem, da se odstrani sedanji vzgledni ravnatelj prof. Apih, ker je Slovenec. Od nemškona rodne strani so govorili dr. Metnitz, dr. Lemisch in Stein\vender, ki so vsi bili te misli, da Slovenec ne more biti ravnatelj nemškemu zavodu in zaganjali se v slovenske voditelje, ki motijo narodni mir na Koroškem. Dr. Steinwender je sam priznal, daje prof. Apih izvrsten profesor m da nima nič druzega proti njemu, da je Slovenec. Knezoškof Kahn, deželni predsednik Schmied-Zabiero\v in Slovenca Einspieler in Muri so pobijali predlog finančnega odseka, kazoč, kam pridemo v Avstriji, ako se bode tako postopalo. Velikemu delu deželnega prebivalstva se odreka narodna jednakopravnost, Muri je posebno na-glašal, da je v čisto slovenskih krajih dosti nemških učiteljev, pa vendar Slovenci ne zahtevajo, da se kam drugam prestavijo. Seveda vsi ugovori niso nič pomagali in predlog finančnega odseka se je z veliko večino vsprejel.
(Tržaška mestna kriza poravnana.) Italijani v Trstu zgubili so takoj ves pogum, ko je le vlada pokazala, da se ne misli šaliti. Ker je vlada bila ukazala mnogo volilcev vsprejeti v imenik volilcev, za katere Italijani niso marali, .so župan in več mestnih odbornikov odložili mandate. Vladi že ni druzega kazalo, kakor imenovati vladnega komisar]a, ki bode vodil upravo, dokler župan, katerega izvoli novi mestni zastop, ne dobi cesarskega potrjenja. Ko so videli Ita-jani, da vlada ne misli odjenjati, so sklenili sami odjenjati in naznaniti namestništvu, da do novih volitev obdrže svoje mandate. Sedaj vlada ve, da je le odločnosti treba pokazati, pa je konec italijanskega poguma.
(Volitve za tržaški mestni zastop) vrše se za četrti razred dne 17., za tretji razred 19. in 20., za drugi razred dne 28., za prvi razred dne 25. in v okolici dne 28. t. m. Za okolico postavili so Slovenci že sledeče kandidate: Ivana in Alojzija Gorjupa in Franca Košca. Drugi kan-didatje se še določijo.
(Štefan Nadlišek) Dne 3. t. m. je umrl •Štefan Nadlišek, civilni geometer in posestnik pri Sv. Ivanu pri Trstu. Bil je deželni poslanec in mestni svetovalec 23 let. On ima veliko zaslug za tržaško okolico.
(Pesnik Simon Gregorčič) je dne 1. t. m. zopet prevzel duhovsko službo vikarjata v Gradišču pri Remčah. Ljudje so ta dan slovesno pritrkovali in razsvetlili zvonik.
(Izstop Slovencev iz goriškega deželnega zbora.) V goriškem deželnem zboru so slovenski poslanci zahtevali, da se voli poseben upravni odsek, ker je rešiti mnogo tacih stvarij, s katerimi bi se lahko pečal kak odsek. Tako bi se posvetoval o pogozdovanju gora, o zagrajenju hudournikov, o pospeševanju živinoreje, o trtni-
cah, o zavarovanju živine, o osnovi šolskega zaloga, o spremembi cestnega zakona, o preskrbo-vanju ubogih itd. Ker se pa vse te nujne stvari največ tičejo slovenskega dela dežele, so Italijani ugovarjali volitvi tacega odseka. Slovenski poslanci so videč, da v deželnem zboru ničesa ne dosežejo, ostavili deželni zbor, k\ je vsled tega postal nesklepčen.
(Narodna zmaga v Istri) V Pomjanu so bile občinske volitve, ki so za Slovence veselo iztekle. V tretjem razredu so zmagali z 36, v drugem z 29 in v prvem z 1 glasom večine. Italijani so grozno agitirali. Posebno v prvem razredu je bil hud boj. Slovenci so zvečer zmago proslavljali z osmimi kresovi.
(Premeščenje sodišč v Istri.) Vlada se je obrnila do deželnega zbora isterskega, naj izreče svoje mnenje glede premeščenja okrožnega sodišča iz Rovinja v Pulj; razdelitve koperskega okrajnega sodišča v dve okrajni sodišči, katerih bi jedno imelo svoj sedež v Kopru in drugo v okolici in glede osnove okrajnega sodišča v Ro-vinju Take premembe bi pa Italijanom ne ugajale, zato pa deželni zbor ne misli dati nobenega odgovora. Sedaj seveda nastane vprašanje, je li sme vlada premeščevati in razdeljevati sodišča brez dovoljenja deželnega zbora. Zakon predpisuje samo, da more vlada deželni zbor za mnenje vprašati. Če je vezana držati se tega mnenja, o tem pa vladajo v pravoznanskih in političnih krogih različna mnenja.
(Slovenski klub na Dunaju) imel bode v soboto 13. svečana t. 1. četrti svoj večer o tej sezoni. Na dnevnem redu je berilo vč. g. dr. Fr. Sedeja, c. in kr. dvornega kapelana \td. v Egipčanih z demonstracijami. Gospica Marica Luzar-jeva bode igrala ta večer na citrah. Lokal: »Hotel gold. Ente« I. Riemergasse 4, velika dvorana v I. nadstropju. Začetek ob osmih zvečer.
(Narodne kurije.) V moravskem deželnem zboruje poslanec dr. Fux stavil predlog, naj se vpeljejo narodne kurije. Da je Nemec stavil ta predlog, to najbolje dokazuje, da se Nemci hoje že za svoje gospodstvo v deželi. O priliki spregovorimo kaj več o narodnih kurijah.
(Gališki deželni zbor) se zaključi že dne 17. t. m. To pa zaradi tega, da bodo poslanci imeli čas agitovati za državnozborske volitve. Vladi je na tem, da bi bdi največ dosedanji po slanci voljeni.
(Starčevičevo volitev) je deželni zbor hrvaški razveljavil. David Starčevič ni imel pra^ vico biti voljen, ker ni nikjer vpisan v imenik volilcev.
(Razredna loterija) Na Ogerskem se odpravi mala loterija in vpelje razredno loterijo. Najnižja srečka bode veljala 75 kr. V razredno loterijo ne bodo mogli staviti tako ubogi ljudje, kakor stavijo v malo loterijo. V avstrijsko malo loterijo bode Ogrom prepovedano staviti, Avstrijcem pa v ogersko razredno loterijo.
Druge avstrijske novice.
(Triinosemdesetletnico) slavil je te dni djakovski vladika Josip Jurij Strossmayr. Mi želimo temu velikemu Slovanu, da ga Bog še dolgo zdravega in krepkega ohrani.
(Nemški učni jezik.) Dolenjeavstrijskega deželnega zbora šolski odsek je sklenil, naj se pozove deželni odbor, da predloži načrt zakona, po katerem se na Dolenjem Avstrijskem proglaša nemščina za jedini učni jezik na dolenje-avstrijskih ljudskih in meščanskih šolah. Dvombe ni nobene, da se ta predlog vsprejme v zbornici.
(Civilni zakon.) Nemško-liberalna stranka je že popolnoma dogospodarila in zato je naravnost smešno, da v sedanjem trenotku prihaja s tako stvarjo, kot je civilni zakon. Dunajski liberalci namreč pravijo v svojem volilnem oklicu, da se bodo za civilni zakon potegovali v državnem zboru. Seveda tega jim ne bodo storili, kajti izmej njih tako skoro nobeden ne pride
v državni zbor.
(Shod ustavovernih veleposestnikov) V
nedeljo snide se na Dunaji shod ustavovernih veleposestnikov iz vseh avstrijskih kronovin. Posvetovali se bodo, kakšno stališče naj zavzemo glede državnozborskih volitev in potem v državnem zboru. Dosedaj je U3tavoverno veleposestvo hodilo z levičarji, a sedaj se pa vlada prizadeva, da bi iz ustavovernega veleposestva osnovala nekako srednjo stranko, ki bode tudi v zvezi s konservativnimi in poljskimi veleposestniki.
(Dr. Rieger) stopi zopet v javno življenje. Mlado in Staročehi ga kandidujejo v Taboru za državni zbor. Ko bi ne bil kandidoval, bi ga bila vlada poklicala v gospodsko zbornico.
(Eim) bivši češki državni poslanec in so-urednik „Narodnih Listov" je umrl v Florenci v svojem 48. letu. Pokojnik je imel mej češkimi poslanci velik upliv in je deloval za zbližanje mej Mladočehi in vlado.
(Jednakopravnost pri samoupravnih uradih na Češkem) V češkem deželnem zboru je dr. Pacak stavil predlog, naj vsi samoupravni uradi, to je občinski uradi in okrajni zastopi poslujejo v obeh deželnih jezikih, ako biva v j nji četrtina, petina druge narodnosti. Tak zakon j bi bil potreben tudi marsikje na Slovenskem, a ' seveda štajerski ali pa koroški deželni zbor ta cega zakona ne bodeta sklenila.
Ogled po širnem svetu.
(Srbija.) Sedanji srbski vladi se je nekda posrečilo doseči nekako sporazumljenje mej srbskimi strankami glede premembe vstave. Stranke so privolile v to, naj se v zakonu določi, da mora gotovo število poslancev pripadati učenim stanovom. Sedaj so v Srbiji skoro sami kmetje poslanci. Kmetje so pa v Srbiji večinoma ia dikalci.
(Osemurni delavnik.) Socijalisti so predlagali v nemškem državnem zboru, naj se vpelje osemurni delavnik. Ta predlod se je odklonil. Ravno tako se je odklonil tudi predlog katoliške stranke, ki zahteva deveturni delavnik.
(Ženske — odvetnice.^ V Švici smejo ž« dolgo ženske pohajati v vseučilišča in so se pogajale za to, da se jim dovoli opravljati odvetništvo. Curiški kantonski svet je te dni sklenil, da smejo tudi ženske biti odvetnice. Če so ože-njene, morajo zato dobiti dovoljenje svojih mož.
(Leva Tolstega,) slavnega ruskega romanopisca in nravstvenega modroslovca je cerkvena sinoda v Peterburgu izključila iz pravoslavne cerkve zaradi njegovih poslednjih spisov. Tolstoj je v zadnjih spisih obsojal vsako svetsko in cerkveno oblast za nasilstvo in dokazoval, da so vse sedanje krščanske cerkve v nasprotju s K i-
stusovim učenjem.
(Vstaja na Kreti.) Koncem minolega tedna se je začela vstaja po vsej Kreti. Boj so začeli Turki v Kaneji, kjer so kacih 300 kristjanov poklali. Mnogi kristjani zbežali so na razne evrop ske ladije. Mesto Kanejo so vstaši zažgali. Tudi po vaseh so bili hudi boji. Govori se, da so Turki v neki vasi pobili vse prebivalstvo kacih 1500 ljudij. Velevlasti odposlale so več ladij na Kreto. Grška je tja tudi poslala več vojnih ladij. Vstaši na Kreti so neki proglasili zjedinjenje z Grško. Na Grškem prebivalstvo priganja, naj se
Turčiji napove vojna.
(Turčija pod jerobstvom.) Rusija in Francija sta se neki dogovorili, da bodeta od sultana zahtevali, da pokliče ministerstvo, ki bode odgovorno evropskim vlastim. Vsi ministerski tajniki bodo Evropci. Sultan ne bode smel odstaviti ministrov in njih tajnikov in tudi iz državne blagajnice več porabiti, kakor se mu bode dovolilo. Nova vlada bode skrbela, da uradniki in in vojaki dobe plače in evropski upn ki obresti od turških državnih dolgov. Neko poročilo pravi, da je sultan že temu pritrdil, a to se nam ne zdi verjetno. Po turških mošejah molijo moha-medanci za odvrnitev vsacih preosnov, katere zahtevajo velevlasti od Turčije. Turška duhovščina hujska prebivalstvo k puatu, ako bi se hotele uvesti kake take preosnove.
Dopisi.
Iz celjskega okraja. V zadnji domovini" čitamo, kako nekdo iz Šmartna v Rožni ■dolini kmete prigovarja, da bi se z večjo marljivostjo poprijeli umnega sadjarstva, kajti je zanj pri nas še povsod dovolj prostora in bi ono v sedanjih časih še največ dobička prinašalo.
Vse te besede so le preresnične. Ravno tako resnično je pa tudi, da je pri nas umno sadjarstvo vseskozi silno zanemarjeno. Koliko je pri nas še ljudi, ki se za sadno drevje kar ne zmenijo. Tej, rekli bi skoraj neodpustljivi malomarnosti je pa gotovo glavni uzrok nevednost ljudstva v sadjarskih stvareh. Ko bi bili naši ljudje v tej stroki kmetijstva dovolj izvedeni in izkušeni, potem bi se je gotovo tudi s tem večjim zanimanjem poprijeli. Ker pa sadjerejskih naukov malo ah nič ne razumejo, zato je pa tudi naše sadno drevje povsod tako zapuščeno in zanemarjeno. V tem oziru je treba pri nas še mnogo uka in mnogo spodbuje. Le če se bode ljudstvo neprestano učilo in za sadjerejo navduševalo, potem in le potem se utegne pri nas umno sadjarstvo povzdigniti. Zato smo bili pa tudi lani kaj veseli, ko smo slišali, kako zanimivo je o umnem sadjarstvu pri nas prednašal gosp. F. Praprotnik, nadučitelj v Mozirji. On ne slovi le kot izvrsten in navdušen sadjar, temveč tudi kot jako spreten govornik, ki ve svoje nauke tako poljudno in jasno razlagati, da ga mora umeti tudi najpriprostejši človek. Taka predna-šanja bi se morala vršiti na prav mnogih krajih in to leto za letom. Zato smo se pa tudi trdno nadjali, da nas dotični gospod tudi letos obišče, kar se pa do danes žal, še ni zgodilo. Kaj je temu uzrok, tega pač ne vemo. Toliko pač rečemo, da bi si okrajni zastop za povzdigo umnega sadjarstva v našem okraju pridobil neizmernih zaslug ako bi skrbel za to, da se predavanja o umni sadjereji na prav mnogih krajih našega tako lepega okraja nadaljujejo. Le če se bode ljudstvo vedno in neprestano učilo in spodbujalo, potem je upati, da se vendar enkrat zdrami ter se z nekoliko večjo skrbjo poprime sadjereje, ki nam dandanes toliko gotovih dohodkov obeta. Vse je treba poskusiti!
Od Voglajne. — Voda kalna, voda tiha, kaj tečeš tako leno po svoji umazani strugi? Kaj postajaš v svojih voglih in se ozi.aš po okolici? Ali ti ni mar zapustiti svoje tihe doli niče, da bi se hitreje združila s svojo čisto in hitrejo sestrico Savinjo? Je-li, krivo se ti vidi zapustiti ta lep kraj. — Ti le strmiš in se čudiš, kako je li mogoče, da še biva v sedanjem na prednjaškem devetnajstem veku ob tvojih bregovih rod, kateri je še tako mrtev, tako zaspan, ki živi tako brezbrižen za celi svet. — Ni že-li prišla enkrat tudi vrsta tebi, da se prebudiš in začneš živeti slično svojim sosedom?
In res, čudom se mora potnik čuditi, ako opazuje to lepo dolinico, potuto z lepimi vasmi, omejeno z visokimi hribi. Na pobočju zagleda staroslavno razvalino rifniško — nji nasproti za gozdom »slavni" trg šentjurski. Poskočil bo veselja, zagledavši »od daleč" lepi trg. Prešine ga misel, da najde tukaj že več novejšega življa — različna društva. Ali — ne prestraši se preveč! Potuje po celi Sloveniji ne najdeš tolike malomarnosti za naprednjaštvo. V okolici in dalje imajo po vaseh, pri farah že svoja bralna društva, kjer se shajajo rojaki vsaj ob nedeljah, da s; pogovarjajo in poučujejo o svojih težnjah. Samo tukaj — rekel bi lahko — v sredini,.v najlepšem delu te doline, ni se še v tem oziru ničesar storilo.
Kje ste ustanovitelji in pospešitelji obeh podružnic sv. C rila in Metoda ? Pokažite tudi tukaj svoj upliv, zberite se — in na dan z bral nim društvom za celo okolico, katera ga je že tako potrebna, — kakor slepec pogleda! Ne dajte se sramotiti od scsedov, začnite buditi svoje rojake iz dolgega spanja! Kakor povsod solidarno, stopite zavedni in delavni tržani šentjurski tudi tukaj skupaj, kakor eden! Pokažite, da vam je tudi v resnici na sicu blagor okoličanov, da jih poučite in vzgojite v zavedne, narodne rojake. Kaj tacega pa brez bralnega društva ni možno in naj se snuje še na stotine drugih!
Našemu kmetu je le treba zdravega poučil-nega in razvedrilnega berila, s katerim se lahko zabava po dolgih zimskih večerih in snuje sklepe za leto, da si zamore poboljšati svoj tužni stan. Zatoraj naprej, dragi rojaki! na dan z braln m društvom, pot je pripravna, gladka!
.V krajU, kjer je tekla zibelka prvima slov. skladateljema, kjer je pel dični Davorin svoje mile slovenske pesmi, — ta kraj naj: bi spal
v temni nevednosti! V takem kraju naj bi delala ustanovitev prepotrebnega bralnega društva kakšne težave?! Ne zavirajte dela, ne posme-hujte se ideji, katera je resna in lahko izpeljiva. Elen činitelj, kateremu se rada da brca pri vsaki priliki, sam ni toli mogočen, ker mu manjka drugih delavnih podpornikov. Držimo se gesla: »z združenimi močmi" in videli boste, da gre vse.
Stopimo skupaj, skličimo skupni osnovalni odbor in začnimo delovati, s trdnim prepričanjem, da dosežemo svoj cilj, po katerem že okolica tako hrepeni!
Vsakega zavedneža geslo pa bodi: »Bralno društvo", Na delo toraj — dragi rojaki!
Iz Kokarij. (Nova pošta.) Znano je čita teljem cenjene »Domovine", da je bilo v št. 48. 1. 1. omenjenega lista priporočena nova pošta s postajo v Nazaretu, kar svojim sosedom Nazar-čanom iz ljubezni do bližnjega prav radi privoščimo vsi Kokarčanje. Ker pa dopisnik »Domovine" št. 4. t. 1. ni razumel zadnjega stavka v mojem članku; zato hočem najprej pojasniti oni stavek v »Domovini" št. 2. t. 1., kateri stavek se namreč glasi: »Na delo toraj brez odlaganja, da dobimo pošto, in nas Nazarčanje ne prehitijo!" S tem stavkom nisem hotel reči, da bi Nazarčanje ne smeli dobiti pošte, in da jim hočemo Kokarčanje po sili vzeti to, kar je še v božjih rokah; temveč z onim stavkom sem le hotel vzpodbuditi svoje domačine k uspešnejšemu delu. Toraj vsa-
I kemu svoje!
Sicer pa hočem danes dokazati, da je moja priporočba bolj opravičena, kakor ona nazareškega dopisnika. V omenjenemu članku (»Domovina." št. 48) se je povdarjalo, da je Zadretja zelo bogata v denarnem prometu, kar je tudi popolnoma resnično, in da bi se gotovo rada priklopila priporočeni pošti. Po temu članku opozorjeni, posvetovali smo se Zadrečanje o tej zadevi in smo ravno uvideli (ne samo posameznik), da bi bila za nas pošta s postajo pri g. Prazniku v Kokarjih, ali v Lačevasi najbolj priročna in pomenljiva. Zato smo izrazili v »Domovini" št. 2. željo, da bi se ustanovila v naši občini pošta, in smo ob enem vzpodbudili ljudstvo k potrebnemu delu, češ, da se moramo požuriti za to, kar je nam — trditi smem brez ugovora — bolj potrebno, kakor Na-zarčanom, ki imajo samo pol ure do pošte. To lahko razvidi vsak čitatelj, ki je čital omenjena članka v »Domovini" pod naslovom: »Nova poš ta."
Po mojih mislih se je toraj g. dopisnik »Domovine" št. 48. gotovo motil, ker je trdil, da bi bili Zadrečanje za omenjeno pošto; in tudi zelo dvomim, da bi imeli v Nazaretu 2 hiši več pošt nega prometa, kakor celi dve kokarski občini.
I Če se pošta res tako lahko dobi, naj jo dobijo Nazarčanje, kakor sem zgoraj omenil, da jim jo radi privoščimo, za sebe in za kakega posameznika; mi pa, če jo bomo dobili, jo hočemo dobiti ne samo za posameznike, temveč s tem bo vstreženo večini Zadrečanov, in se hočemo le požuriti, da ne bomo zadnji; saj smo itak večjidel pri vsaki d:ugi stvari zadnji na vrsti.
V Nazarjih bi bila pošta, kakor se govori, samo za dve hiši. Zadrečanje namreč nismo zanjo, kakor sem omenil. Ti hiši pa lahko potrpite, ker imate itak pošto, ki jima z uljudno postrežbo in natančnostjo ugaja. Zakaj bi si mi ne želeli pošt^, ker imamo v slučajih daljno in težavno pot do pošte, zraven pa še več drugih neprilik. Drugače pa smo prav zadovoljni z rečiško pošto, ker je uljudna in postrežljiva. Slednja pošta pa nam tudi lahko svedoči. da imamo v kokarski občini veliko poštnega prometa, več kakor 2 hiši v Nazaretu.
Z Itake na Dolenjskem. (Hvalevredna odkritosrčnost. — Častne in druge zadeve.) Nedavno imel sem priliko govoriti z nekim Prusom, kateri je nekoliko časa tukaj bival. Med drugim je prišla v razgovor tudi celjska gimnazija. Radoveden, da bi slišal iz ust pristnega Nemca sodbo o tem vprašanji, katero že tako dolgo razburja duhove, pozval sem ga, naj mi odkrito pove, kako da misli o odklonitvi celjske postavke za tekoče leto, osobito, dali se mu zdi dostojno velicega kulturnega naroda nemškega, ki ne privošči drugim manjšim zaostalim narodom, da bi se po svoj h močeh izobraževali in kulturno na-
predovali. — Mož se je popraskal za ušesi, naposled pa mi pripoznal, da to res »ni bilo plemenito", ko so nam Nemci odklonili bore štiri gimnazijske razrede. Pristavil pa je takoj, da je to seve le njegovo osebno mnenje, — katero pa je in ostane vendar to, da avstrijski Nemci niso ravnali »idealno", odklonivši celjsko postavko. — Mož pa je povedal tudi še nekaj druzega. Zatrjeval mi je namreč, da pruska t. j. velikonemška politika teži za tem, da bi zgradila »most do Adrije"; ta politika da deluje bolj ali manj prikrito neprenehoma na to, da bi odstranila zapreke, ležeče na poti do Jadranskega morja — to se pravi: ako Nemci ne bi mogli do zadnjega iztrebiti avstrijskih Slovanov na jugu monarhije, skušali bi pa spraviti jih v naročje nenasitene matere Germanije.
Vsekako znamenita izjava to! Mi Slovani se pač nikakor ne motimo o blagih namenih, katere imajo z nami preljubi naši sosedje iz »rajha", pa vendar je menda malokdaj čuti tako odkritosrčnih besed iz ust pristnega Nemca. Hvala mu! Sicer pa ne pojde tako hitro, kakor sanjarijo v svojej domišljiji vrli Germani!
Ker sem že pri pisanju, dovolite, gospod urednik, da Vam poročam na kratko nekaj o lokalnih zadevah. V zadnjih časih nastala je v naših krajih bolezen, da hočejo kar na vrat na nos graditi nove ceste, pa makari bi stale še toliko in bile še tako nepotrebne. Naše občine, zlepa rečeno, niso Bog si ga vedi kako premožne in bi zmagovale le z največjim naporom ogromne cestne doklade, ne da bi imele splošnost kaj koristi od tega. Zato pa je le želeti, da se neka-terniki že odpovedo svojim sanjarijam, katere so neizvedljive, ter se mesto tega rajši popri-mejo z večjo vnemo druzih nalog, katere so o.bčekoristnega, splošnega pomena. Skrbite po svojih močeh za narodno prosveto, privoščite našemu narodu napredek in vzgojo, kar pa je le mogoče s pomočjo šole. Ako to storite, imeli bodete večjo zaslugo, nego če napravite deset nepotrebnih cest. Čim bolj bomo napredovali v kulturnem oziru, čim višje se povzdignemo iz nevednosti in nezavednosti — tem jačji bodemo, tem bolje zavarovani proti sovražnim napa,dom ! Dajte toraj narodu šole!	J. 0.
Narodno-gospodarske novice.
Novoletna premišljevanja.
(Konec.)
V nekaterih krajih so se take knjižnice že ustanovile, koder jih pa ni,' tam se naj z delom začne. Tudi po takih knjižnicah, katere bi bile ljudstvu na razpolago, bi se kmetijstvo in tako tudi splošno blagostanje močno povzdignilo. — Končno pa se še obrnemo do vas, narodni učitelji! Vam je izročena mladina, vam toraj tudi prihodnost naroda. Budite in vnemajte že v mladini veselje do rodne naše zemlje, kažite mladini, kako naj to zemljo enkrat umno in skrbno obdeluje, da ji bode stoterni sad prinašala. S takim delovanjem pridobili si bodate ne-venljivih zaslug za srečo in blagor naroda. Res je sicer, in kateri od vas bi že tega ne bil skusil, da se tako blagonosno delovanje večkrat krivo sodi, da se ne pripozna, ter se dotičnik celo grdo obrekuje in na razne načine v svojem delovanji ovira, pa verjemite nam, to delajo le ali nevedni neotesanci, ali pa, kar se še večkrat prigodi, hudobni zavidneži. Napadi takih ljudi vas v vašem prekoristnem delovanji nikakor motiti ne smejo, kajti, taki ljudje sploh niso vredni, da bi se na nje oziralo. Narod pa vam bode na veke hvaležen ostal in sladka zavest, da ste sicer tihi in mirni, pa toliko zdatnejši pospešitelji narodne blaginje, vam bode kaj prijetno tolažilo vse dni vašega plodonosnega življenja. V ta namen bi se naj pri vsaki šoli napravil šolski vrt, na katerem bi se potem že otroci sadjarstva, trtoreje, zelenarstva, bučelar-stva in še več drugega učili. Vsak dobro vrejen in umno oskrbovan šolski vrt je zlasti vir narodne blaginje. Potrebno je pa tudi, da krajni in okrajni šolski svet in tudi zasebniki, kojim je sreča naroda pri srcu, svoje učitelje pri tem prizadevanji kolikor mogoče podpirajo, njihovo blagonosno delovanje pri poznajo, ne pa, kakor se
žilibog tolikokrat godi, da jih le ovirajo in jim tako veselje do dela le ogrenijo. Pač srečna tista občina, v kateri delujejo vsi občani v ljubezni in zastopnosti za svojo in svojih naslednikov srečo! — Za blagor naroda vnetemu učitelju pa še ne zadostuje, da podučuje le mladino, temveč on kaj rad zahaja tudi med odra-šene, na dom, ter jih tukaj na način, da nikogar ne razžali, opozori na to in uno napako, katero pri gospodarstvu opazi. Marsikaterega so že taki prijazni pogovori spreobrnili, da je začel bolj umno gospodariti. Pa tudi z dobrim vzgledom podučujte ljudstvo v naprednem kmetijstvu, kar velja zlasti tistim, katerim je bila sreča toliko mila, da jim je privoščila košček lastnine. Verjemite nam, da vas bode marsikateri na tihem opazoval in tudi posnemal. — Velikega pomena so tudi potovalni učitelji, ki hodijo od kraja do kraja ljndi podučevat. Tudi nam Slovencem je
deželni odbor privoščil potovalnega učitelja in prav radi pripoznamo, da se je po njegovem pri zadevanji pri nas zlasti vinarstvo kaj močno povzdignilo. Ker pa potovalni učitelj ne more lahko obiskati vsa, zlasti bolj v strani ležeča sela, in ker mu tudi ni vselej mogoče za predavanje odločiti najugodnejšo priliko, vsled česar se večkrat prigodi, da k predavanju skoraj nihče ne pride, zato bi bilo dobro in koristno, ako bi tudi drugi, ki imajo za to dovolj znanosti in zmož nosti, sodelovali. Ako store to zastonj, naj bi se jim to kot tem večja zasluga pripoznala, ako pa ne, naj bi se jim dovolila nagrada. Koliko denarjev se dostikrat 'zda in porabi za reči, ki malokomu koristijo, zakaj bi se tedaj ne izdalo tudi nekaj za napredek kmetijstva in povzdigo splošnega blagostanja. Tukaj pač varčnost ni na pravem mestu! Na nemškem Štajerskem imajo tudi potovalnega učitelja, poleg njega je pa še mnogo drugih mož, ki ljudi po raznih krajih o različnih strokah kmetijstva podučujejo. Če se to potrebno in koristno dozdeva Nemcem, ki imajo v deželi dve kmetijski šoli, koliko bolj potrebno bi bilo to pač pri nas Slovencih, ki nimamo niti ene. Po naših mislih bi bilo pač dobro, ako bi vsak okraj imel vsaj enega moža, ki bi imel toliko znanja in dobre volje, da bi ljudem razlagal najimenitnejše kmetijske nauke. To bi potem res kaj izdalo in mnogo žlahtnega sadu rodilo.
To so naši nazori o povzdigi umnega kmetijstva in blagostanja v deželi. Vemo sicer dobro, da to še ni edini pripomoček proti vedno rastočemu siromaštvu na kmetih, temveč, da bode treba še tudi mnogokaj drugega storiti, zlasti, kar se tiče postavodajalstva. Vendar pa bi bilo čisto napačno, ako bi le roke križem držali, ter malomarno in obupno zrli v prihodnost in le čakali smrtnega udarca. Pomagajmo si najpo pred sami in potem še le iščimo in zahtevajmo pomoči tudi od drugih. — Kar smo tukaj le bolj površno omenili, o tem bodemo med letom še imeli večkrat priliko natančneje govoriti, kajti so nam koristi kmečkega stanu, ki se po vsej pravici imenuje steber države, čez vse pri srcu; te korisoi vsestransko pospeševati v našem listu, to bodemo smatrali kot eno svojih prvih dolž nosti. Zato pa tudi danes vabimo vse, ki se za prospeh umnega gospodarstva, in tako tudi za povzdigo splošne blaginje zanimajo, da stopijo v naše vrste ter nas vsestransko podpirajo. Vsako dobro misel in pameten nasvet in naj pride od koder koli, bodemo z veseljem zabilježili. Ako že drugod nismo po vsem edini, bodimo vsaj tukaj, kjer gre za vsakdanji kruh, vsaj jesti moramo vendar vsi, in bodimo že katerega mnenja koli. Obraniti kmečki stan in ga varovati kolikor se da pretečega propada, je pa gotovo vas vseh sveta dolžnost, kajti tisti dan, ko je propadel ta stan, propadlo je tudi Slovenstvo. Zatorej kličemo danes na delo, na resno delo, vse poštene rodoljube, in naj ti že bodo katerega stanu koli. V tem smislu bode aDomovina" tudi zanaprej delovala v blagor ljudstva ter prijavljala razne članke iz umnega kmetijstva, poleg pa tudi vselej z največjo odločnostjo zagovarjala in branila koristi kmečkega stanu. Vabimo torej vse, ki z nam čutijo in mislijo, da se nam pridružijo, ter nas vsak po svoje podpirati blagovolijo. Ako se to zgodi, potem se bodo tudi vspehi našega občekoristnega delovanja kmalu
prikazali, narod si bode zopet opomogel, splošna blaginja se bode povzdignila, slovenska narodna zavednost se utrdila in ljudstvo se bode tem uspešnejše borilo za svoje pravice. V to po-mozi Bog!
(Drago, pa uspešno sredstvo zoper točo.)
Pri Slovenski Bistrici imajo lepe vinograde. Stari so že dali dobro kapljico. Tudi novi, ki še več stanejo, dali jo bodo. Tako dragoceno reč mislil je g. A. Stiger v Slov. Bistrici, pa je treba zavarovati pred hudim sovražnikom, pred točo. Napravil je žičasto mrežo čez vinograd, ki pa je tako draga, da stane hektar 5500 gld. Žica je zelo tenka in drobna; dež in solnce prideta skozi, dež se še celo lepo razprši; tudi drobna toča pride skozi, pa se prej ob dratu razdrobi — debela pa ne more skozi.
(Grafit je strup.) V previdnost se pri rabi svinčnikov sedaj v časopisih svari. Posebno se
priporoča največja skrb pri prirezovanji svinčnikov ter svari pred omakanjem z ustnicami. V svarilni izgled se posebno naslednji slučaji navajajo: Pred nekim časom je umrl v Augusta bolnišnici v Berlinu 18 let stari umetni ključar. Oa je pri prirezovanju svinčnika se v prst urezal in ni pazil na rano. Naslednji dan pa nastane boleče vnetje ranjenega prsta, roka in rama sta jako otekli Še le ko je zastrupljenje na levo prsno stran in ramo prešlo, rabila se je zdravniška pomoč: pa prepozno. V nekem drugem slučaju je dokazal zdra vnik kot vzrok dolgotrajnega, kroničnega črevesnega katara pri jednem mladem možu, ki je imel navado pred rabo svinčnik v ustih omočit. Učiteljem se toraj priporoča to slabo navado odstranjevati.
Razne stvari.
(Srbska škofija v Zagrebu) Srbi hočejo osnovati v Zagrebu pravoslavno škofij, ki bod^ obsegala zagrebško in varaždinsko županijo.
(Predsednikom jugoslovanske akademije) je izbran Torbar, ter ga je cesar že potrdil.
(Anton Fetrer), kanonik carmanski umrl je v 74 letu v Zagrebu. Pokonjnik je bil svoje ča9e vnet prijatelj ilirstva in je 1848. in 1849. leta bil vojni kapelan v vojni pod Jalačičem proti Madjarom. Zapustil je 22 600 gld. raznim društvom, ostalo premoženje pa zagrebškim ubožcem.
(Obešeni morilci) Morilci Brezovič, Polc-vac in Vukan č bili so dne 6. t. m. obešeni v Zagrebu. Prvi je zaklical pod vešali: Bog daj. da se vsem vam tudi tako zgodi; Polovac je rekel: Z Bogom; Vukanič je prosil ljudi, naj skrbe, da bodo otroci njegovi obiskovali šolo, da jih ne zidene taka osoda, kakor njega. Ti trije so glavni stenjeviški morilci. Drugih jednajst je cesar pomilostil, in sodišče jim premenilo kaiien v večletno ječo.
(Umrl je) v Brightovu na Angleškem baron Julij Born, jeden najprvih članov kranjske industrijske družbe. Po Gorenjskem in Koroškem si je bil nakupil veliko posestev, in osnoval velik lovski park z divjimi jeleni. S kmeti je imel mncgo pravd, o katerih se je po listih mnogo pisalo.
(Strašen hudodelec) V Požegi na Hrvatskem so zaprli Simona Zupančiča, ki je ub'l svojo ženo, svojega očeta in svojo mačeho. Malo poprej je prišel iz ječe, v kateri je presedel osemnajst let zaradi umora
(Nečloveško ravnanje) V Spalovu na Mo-ravskem so našli 27letnega moža, katerega so imeli 5 let v nekem hlevu popolnoma nazega zaprtega. redkokdaj so mu dali kaj jesti. B 1 je nezakonski sin neke Kraus, ki bi se ga bila rada znebila.
Vabilo k družbi sv. Mohorja.
Za Mohorjevo drnžbo sta zimski in jesenski čas najbolj imenitna, zakaj oba sta jej časa žetve. V zimskem času sprejema v novič ude in njihove letne darove, v jeseni pa jim za to podaja novo duševno hrano; če gre vse po sreči, veseli se najpoprej družba družbenikov, pozneje pa družbeniki družbe. Naj bi nastoploleto prineslo prav obilo medsebojnega veselja ob teh znamenitih časih! — Zato se po svoji navadi obračamo zdaj do vseh Slovencev in Slovenk ter jih vabimo prisrčno, naj se zopet pridružijo naši vseslovenski družbi, da se nas zopet nabere na tiBoče in tisoče. To bode vsemu narodu v srečo in čast, ter ga bo tudi prijetno osvitljalo pred unanjim svetom. Po skupni molitvi se bomo udeleževali nebeških dobrot, iz družbenih knjig pa zajemali lepe nauke, kteri nas bodo izobraževali ter nam krepili duh&. Res, goldinar dati je marsikomu težavno, a resnica je tudi, da si ga kteri bodi vsaj desetkrat prihrani potem, ko mu nove knjige napravljajo pošteno razvedrilo in veselje; lepih naukov v njih pa celo ne moreš preplačati nikdar, ker ti koristijo za čas in večnost. Torej le kmalu se oglasite (če se še niste) pri gg. poverjenikih in kolikor le mogoče naj vas pristopi še novih! Verjemite, da vam ne bode žal! Preč. gg. poverjenike in druge rodoljube pa prosimo prelepo, da bi ne opešali v svojem izkušenem,
trudoljubnem delovanju za družbo. Ž njihovo pomočjo upamo, da bo družba sv. Mohorja, če ne morda tam pa tam še narastla, vsaj vstrajala na svoji dosedanji viso-čini. Zlasti v obmejnih krajih naj bi le še naraščala!
Knjige izidejo iste, kakor jih napoveda družbeni „Glasnik":
1.	„Zgodbe sv. pis ma IV. snopič. „Zgodbam" je namen, Slovence bolje seznaniti z božjim razodetjem in nauki sv. pisma; močno želimo, da pridejo v sleherno slovensko družino. Dozdaj izišli 3 snopiči se še dobe vsaki po 50 kr.
2.	„Sveti rožni venec". Knjiga obsega na 20. polah pouk o rožnem vencu in njega bratovščinah, vrhu tega pa še celoten molitvenik. Nemški izvirnik so ob svojem času priporočali rajni briksenski škof Vincencij Gasser tako-le: „Ta knjižica je kajsi pripravna, da po-božnost sv. rožnega venca srcu omiluje, častitljivo rožen-vensko bratovščino vrlo prikupuje, rožni venec sam pa s pravo pobožnostjo in z velikim duhovnim pridom moliti uči. Da bi knjižica le našla pot v vsako krščansko družino, rožni venec pa postal vez, ktera jo objema in veže na veliko božjo družino, sveto katoliško cerkev!"
Dodali smo knjigi ob koncu še roženvenske pesni iz cerkvenih dnevnic, ktere je poslovenil pesnik č. g. A. Hribar, in pa najnovejšo okrožnico sv. očeta Leona XIII. o rožnem vencu. Kdor želi ta molitvenik prejeti lepo izvirno vezan v platno z rudečo obrezo, naj doda 40 kr., kdor pa v usnje z zlato obrezo, dodaj 60 kr.
3.	„Poljedelstvo". I. del. Ta knjiga, ktere I.
del je že dogotovljen ter obsega 9 p51 z mnogimi slikami,
bode gotovo dobro služila našim poljedelcem, zanimala pa tudi druge.
4.	„Srbi in Bolgari". Kmalu izgotovimo tudi to knjigo, ki bo olepšana z mnogimi podobami.
5.	„SlovenskeVečernicezapodukin kratek čas". 50. zvezek. To bodo najobširniše ,,Večerniceu, kar jih je kedaj izdala Mohorjeva družba. Prinesle bodo obširno povest iz družinskega življa: „Bojzapravico", ktero je spisal Fr. J. Milovršnik.
6.	„Koled ar družbe sv. Mohorja za navadno leto 1898". Ravno kar sestavljamo berilo zanj, in seveda želimo, da bi bilo raznovrstno in zanimivo. Zato pa prosimo vsestranske podpore naših gg. pisateljev, zlasti priznanih pripovedovalcev in pesnikov. Vsakoletni „obolus" od vsakega pisatelja si družba poželuje tako, kakor lačni človek vsakdanjega kruha.
Da bomo mogli pričeti z imenikom o pravem času in tudi zvedeli število knjig, koliko jih imam > natisniti, prosimo, da se nam pošljejo vpisovalne pole gotovo do 5. marca.
Konečno vse častite družnike prijazno opomnimo na družbina določila, da se le tisti šteje za druž-nika, ki o pravem času t. j. do 5. marca družbi pristopi in da morajo neudje za letneknjige plačati kakorpoknjigarnah3gld. 50 kr. Posamezniki, ki knjige posebej sprejemajo morajo dodati 20 kr. za upravne troške pri razpošiljatvi knjig.
Bog blagoslovi skupno naše delo v gmotni in dušni prospeh slovenskega naroda!
V Celovcu, dne 25. januarja 1. 1897.
Odbor
Koledar.
Petek (12.) Evlalija, devica. — Sobota (13.) Katarina, Ric. devica. — Nedelja (14) 1 predpepelnična. Valentin, m. — Pondelj. (15.) Favstin in Jovita, mučenca. — Torek (16 ) Julijana, d. m_; Molitev N. Gosp. — Sreda (17.) Kancjjan, mučenec. — Četrtek (18.) Simon, škof. — Sčip dne 17. ob 11. uri 9 minut dopoludne. — Solnce stopi v znamenje rib dne 18. ob 9. uri 42 minut zjutraj.
Sejmi.
Dne 13. februvarija v Poličanah (za svinje). Dtve 15. febr. v Žalcu, na Ponikvi, v Račah (tudi za konje), v Sevnici ob Savi in v Brežicah. Dne 16 febr. na Podplatu. Dne 17. febr. v Imenem (za svinje). Dne 18. febr. na Bregu pri Ptuju (za svinje). Dne 19. febr na Gornji Polskavi in v Pišecah.
Loterijske številke.
Gradec 6 februvarija 1897: 9, 29 67, 78, 59 Dunaj ,	„42, 23, 62, 64, 65
Zahvala.
„Gasilno društvo" v Iljasovcu pri Ljutomeru izreka srčno svojo zahvalo narodnim tržanom ljutomerskim za njih veledušni dar v znesku 65 kron.
Ujasovec pri Ljutomeru, 6. februvarja 1897. Janez Kralj, načelnik.
Jakob Farkaš,	Janez Peršak,
tajnik.	podnačelnik.
VABIILO
k
22. rednemu občnemu zboru
Gornje-Savinjske posojilnice v Mozirji dne 20, februvarja 189?. 1. ob 10. uri predpoludne.
Dnevni red:
1.	Poročilo blagajnika.
2.	Poročilo nadzorništva,
3.	Volitev načel ništva in nadzorništva.
4.	Posameznosti.
Mozirje, dne 29. januvarja 1897. (16) 2—2 j
Svoji k svojim I
Naznanilo in priporočilo!
Podpisani najvljudneje naznanjam prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu, da sem na prigovarjanje več gospodov si preskrbel zraven svojega umetnega slikanja tudi pravico in delavce, za slikanj« in dckoriranje sob in dvoran, kakor za splošna druga v to stroko spadajoča dela, tako na pr. javne napise, trgovske in obrtniške napise z različnimi podobami, kakor i brez njih!
Preskrbel sem si najflneje vzorce za sobe i t. d, kakor tudi najfineje barve vse v obilnem številu, tako, da zamorem z vsako, še tako veliko firmo konkurirati.
Priporočam se še nadalje, za blagohotno podporo, tako n. pr. slikanja cerkva bodisi na opresno („all fresco") silikat kasein ali tempera vse to slikam strogo po cerkvenih zahtevah. Dalje za altarne slike, slike Svete družine, Križeva pota, prozorne zastorje, transparente za cerkvena okna, katera se dajo prati,' kakor cerkvene in društvene zastave itd ; povsod naj velja geslo:
Svoj i lr svojimi
z vsem spoštovanjem se priporočam
Ivan Nep. G-osar,
(14) 5—3 akad. slikar v Celji, »Narodni dom".
Sto polovnjakov
starega in toliko novega, belega, pristnega vina proda	(18) 3_2
Anton G-reg-ori;,
posestnik in pos jilnični tajnik v Ptuj i.
Naznanilo.
Podpisani si usoja naznanjati, da je svojo proda-jalnico z raznovrstnim blagom na novo popolnil in da se pri istemu toči vino raznih vrst, kakor: sokoviško, paško, in šentandrežko in sicer ta po 20 kr. liter in stara vina od 28 do 32 kr. liter.
Blago bode vedno sveže in oddal bo isto po najnižji ceni.
Z velespoštovanjem
Jakob Vrečko,
(20) 8-2	trgovec v Šoštanj i.
Posestvo na prodaj.
Na prodaj je posestvo s hišo v trgu poleg cerkve. Hiša ima več velikih sob in je pripravna za gostilno ali trgovino, poleg so tudi tri obokane kleti, ledenica, mesnica in vrt z orehovim drevjem in brajdo tor vsa gospodarska poslopja. — Proda se ali vse skupaj ali pa zemlja nase in hiša zase. — Ceno in vse drugo povesta
Franc in Doroteja Drobnič v Braslovčah.
Štajersko.	(22) 3—2
V svrho varnosti občin stva pred ničvrednim ponarejanji nosim ud se. daj nadalje to I« oblast veno regisln.vano va; stveno znamko.
j edino pravi
Balsam
(Tinctura balsamica)
iz lekarne pri „angelju varhu" in tovarne far-macevtičnih preparatov
A. Thierry-ja y Pregradi
pri Rogates-Slatim.
Preskušen in potijen od zdravstvenih oblastev.
Najstareje, na pristneje, naj-reelncje in najceneje ljudsko domače zdravilo, ki uteii prsne in pluč e i olesti itd. ter je vporabno notranjo in zunanje V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna pri ..angelju varhu". Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim cenejo tem nič vrednejo ponaredbo. Pazi naj se toraj vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj! Ponarejalce in posnemo\alce mojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo varajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnjskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah Kjer t-e ne nahaja zalopa mojega bal ama, naj se niroči direktno in naslovi: Na angelja varha lekarno A. Thierryja v Pregradi pri Rogatec-Slatini. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko do vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 tnalih ali (5 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju.
Pazi naj se vedno natančno na zgorajšiio zeleno varstveno znamko, katero moia nos ti v znak pristnosti vsaka steklenica. (12) 20 — 3
Adolf Thierry, lekarnar
v Pregradi pri Rogatec-Slatini.
za krojaško obrt ^
iz boljše hiše, vsprejme se takoj v poduk pri
2~2 Jos. Hočevarju v Celju. ^^^^^^mmmmmmmammmaaummma^
Častni diplom Celje 1888.
Josef Tabor
tovarna cementnih izdelkov
v Celji in na Zidanem mostu.
Priporoča častitemu občinstvu, stavbenim mojstrom in Častiti duhovščini svojo veliko zalogo cementnega blaga po jako nizki ceni: Cementne plošče štiri in šestvoglate gladke in natisnjene v različni velikosti in v različnih barvah, posebno za tlake v cerkvah, dvoranah in hodnikih. Trotoar-plošče križaste in rižaste, velike in male za pred hiše in po kolodvorih in tudi robna kamena zraven spadajoče.
Dalje imam tudi v zalogi stopnice, podboje za duri, kamena za pred vodnjake, konjske jasli, svinjska korita, plo&fe za dimnike, (mize za na vrte ali utice z napisom ali gladke). Okrogle stebre ali (falarje) velike in majhne za cerkve, dvorane in hodnike, nagrobna kamena in kamena za grobne križe. Prevzamem tudi vse petonirunge po konjskih in govejih hlevih in po vežah po najnižji ceni	(24) 5—1
•Tosef Tabor izdelovatelj cementnega blaga v Celji, Kolodvorske ulice št. 13, na Zidanem mostu, Briše št. 100.
Na grajščini Freienberg
(23) 3—1	(Kristinenhof)
spuščata se dva
skočna bikeca
premirana in licencirana čiste maricidolske pasme. Naznanja se to vsim posestnikom krav in govede.
T
Ni res, da prodajam svoje posestvo v Braslovčah. Objavilo se je to po pomoti moje žene brez moje vednosti.	(25)
Braslovoe, 10. februvarja 1897.
Franc IDroTonič-
VABILO
občnemu zboru
Hranilnega in posojilnega društva v Ptuji
kteri se vrši
v soboto dne 20. t. m. ob 10. nri dopoludne
v zadružnih prostorih.
Dnevni red :
1.	Poročilo ravnateljstva.
2.	Poročilo nadzorstva in nasvet o porabi čistega
dobička.
3.	Nasveti.
Ako ob 10. uri ne pride zadostno število zadružnikov, da bi mogli sklepati, skliče se na lt. uro dopoludne istega dne, v istih prostorih s taistim dnevnim redom drugi občni zbor, kteri sme brezpogojno sklepati. V Ptuji, dne 9. februvarja 1897. (28)	Ravnateljstvo.
Volilci!
Opozarjajo se narodnjaki, ki bi želeli volilnega shoda, naj javijo to kandidatu V. kurije spodnještajerske g. Dragotin Hribarju v Celje. Če ne bode radi prekratkega časa mogel vstreči vsem pred volitvijo, skliče potem shode po volitvi — če bode poslanec — da zasliši vaše težnje in želje.
IDragi bralci „Domovine"I
Anton P. Kolenc
trgovec v Celji
naznanjam, da imam veliko zalogo finega starega in novega vina, katerega sem kupil naravnost od pridelovalca ter zamorem ž njim postreči vzlic izvrstnemu blagu, prav po nizki ceni. — Nadalje naznanjam, da odprem s 15. dnem februvarja v .Narodnem domu" trgovino s špecerijskim blagom, ter se priporočam slavnemu občinstvu in častiti duhovščini za mnogoštevilni obisk. Zagotavljam pošteno postrežbo z vedno svežim blagom. — Moja prodajalnica z žitom, sadjem, domačimi pridelki, kakor tudi s špecerijskim blagom pa ostane tudi, kakor dosedaj na Ljubljanski cesti štev. 10 (pri „Kroni").
Svoji Is: svojim 1
Z velespoštovanjem
Anton P. Kolenc
trgovec v Celji
(135) 52-33
,Pri dobrem pastirju" 1
V najem se oddaja
rrilin in žaga
Brežke grajščine v Rigoncah (Riegelsdorf) z dne 1. maj-nika 1897. — K mlinu spadajo razven stanovališča in hleva sledeča zemljišča:
travnik ki meri.........25 ar 90 m2
pašnik „ ..........84 „ 88 „
vr.t » ..........82 „ 40 „
njiva „ ..........28 „
Ako želi morda kdo v najem le mlin (brez onega zemljišča) ali poleg mlina več zemljišča, se mu tudi lahko vstreže.
Več pove oskrbništvo grajščine v Brežicah, kamor naj se tudi dotični dopisi pošljejo. (27) 2—1
Oskrbništvo grajščine v Brežicah.
--------------T&
Hd0 pije*-
Hc&sglk

ppovž-
Siadno^
Vsak
kdor ljubi okusno kavo, hoče zdrav ostati in si kaj prihraniti.
Aktiva
Bilanca
«Hranilnega in posojilnega društva v Ptuji»
Pasiva
1. Hiša vi. št. 346, Ptuj gld. 48000 —
2 Inventar te hiše . . 1700 —
3.	Hiša vi. št. 52 Ptuj ......
4.	Inventar v pisarnici.....
5.	Posojilo 4311 zadružnikom . .
6.	Zaostale obresti od posojil . .
7.	Naloženi denar v
hranilnic i h . . . gld. 57208-56
8.	Nevzdignene obresti
od tega ....
9.	V poštni hranilnici
10.	Nevzdignene obresti
11.	Menice in tiskovine ~ '. " ' '
12.	Prehodni zneski......
13.	Gotovina v blagajni dne 31. de-
cembra 1896........
498 50
gld.
350 62 24 61
gld
kr.
49700 6500 150 792833 7656
57707
375 92 1.800
6380
67 97
06 23
08
923195

01
1.	Glavni deleži 1 • g'd- 2000*-
od 4322 za-
2.	Opravil. „ j družnik gl.50704-30
3.	Hranilne vloge s kapital, obrestmi
vred od 1873 vložnikov . . .
4.	Za leto 1897. predplačane obresti
5.	Splošni rezerv, fond gld. 13919 85 6 Specijalni rezerv, fond
za slučajne zgube . „ 57008'93
7.	Penzijski fond za uradnike . . .
8.	Čisti dobiček leta 1897.
gld.	kr.
52704	30
779323	_
8098	40
70928	78
2282	33
9858	20
9'3195	j 01
V Ptuji, dne 31. decembra 1896. '	(20) 2—1
Ravnateljstvo.
'Si4-r; _-
Izdajatelj in urednik Dragotin Hribar. — Tiskal D. Hribar v Celji. ■ ; ;
'-..C ; ../V.jft.'"-'	k m «4tts!§c> j