Politični ogled. Njih Veličaastvo cesar se je spet odpeljal v Peš ia aamerjava v kratkem potovati v Dalmacijo. Ministerskakrizaje spet pri aas na daevaem redu. Miaiatri aiso zložai skorej v aobeai stvari. Pri zadajeai miaisterskeai posvetovaaja, pri kterem je predsedoval cesar sam, je bila na daevaem redu prenaredba volilnega reda za državai zbor, s to preaaredbo, ktero je napravil miaister Giskra, se aiso zlagalili aiti drugi niinistri niti cesar in skleaolo se je, da še letos ne sme priti pred državai zbor. Na to je bil Giskra tako razkačen, da je taki šel k cesarja in mu rekel, da stopi iz miaisterstva. Cesar mu odgovori, da naj še ostane do koaca zdajaega zborovaaja v državaeaa zbora ia po tem naj odstopi. Zdaj je Giskra že poslal prošajo do cesarja v Pešt zastraa izstopa iz miaisteratva. Ko je odstopil od miaisterstva Belkredi, so rekli Nemci: nSlovaBski Bog je umrl" ; če zdaj odstopi Giskra, bi mi tudi labko rekli: ,,Nemški Bog je umrl!" — Drugi miaistri še bodo pre ostali, kako dolgo veadar še se aeve, misli ae veadar, da ae bodo zastran velike starosti stopili iz miaisterstva. V državnem zboru je kpnčaao posvetovaaje v no|Vem reda cirilaega procesa. Sprejeto pa je vse, kakor je hotel Herbst. V odseku državaega zbora za poljsko rezolucijo je bil sprijet Rechbauerjer nasvet, po kterem se aaj prepusti gališkemu deželBemu zboru vstaBovljeaje načel aka v ljud- skih šolah ia v gimnazijab, kakor tudi postavodajalstvo za  tista vseučilišča, za ktera plačuje dežela.  Zastraa stroškov, kteri so se napravili pri pomi- rovanju apora v Dalraaciji, še se duaajska ia madjarska vlada zrairom pogajate. Deaar je pridao šel iz žepa duaajske vlade, Madjari pa zdaj pravijo, Dalmacija spada pod Cislajtaaijo, vi ste jo raorali pomiriti, plačajte zdaj tudi atroška! — Vse to je blagoslov dualizma, in še bo eaakega več!  Včeskibinmoravskib časaikib se zmirom čtejcjo maogi protesti slovaaskib občia proti odtrgaajn Moravske od Ceske. V Moravskera bodo spet v kratkem volitve moravakih deklaraatov, ki so vsled aemške postave zadajega deželnega zbora izgubili mandate. — Upati je, da bodo spet zinagali narodai. Ogerski fiaančni miaister hoče pre tudi odstopiti, vzrok je pre ta, da je pri posvetovanjn o plačevaaju hišnega davka od aovozidaBih hiš v Peštu, proti njeoiu govoril Deak in Tisa, tedaj voditelja obeh strank. Praski kralj je pri neki priložnoati javno izrekel, da se postava, po kteri bi se naj odpravila kazen na smert, tako dolgo nebode npeljala, dokler bo oa živ. Aagleški čaaaiki bočejo trditi, da je zveza med Prusko ia Rusko gotovo sklenjeaa, ia gre do tega, da se razdeli Avstrija — ia da Česko ia nenaške dežele vzeaie Prus, drage dežele pa Rus. — Dobro izmišljeao! Srbija se pripravlja aa svojo veliko Balogo, aamreč osvoboditi Slovane v vzbodu, pri tem pa tadi srbska vlada skrbi za aarodai aapredek ia astaBovljeflje tiate podlage, aa kteri je ediao mogoče zdravo Barodao državo zidati omike in blagostaBJa. Miaister za uk skrbi za šole, poaebao za Ijudake šol; fiBaBČai miaister pajesestavil komisijo, ki bode izdelala projekt za ^goapodarske sole", ki se bodo v pospeh kmetijstva osnovale po celi Srbiji. V Boaaiji vlada atrašea turški terorizem, posebao ko je daaajska vlada turški pisala, da je tarao že vse pripravljeBO za vstaaek ia da še se samo čaka na Srbijo, kdar bo dala zaameaje. V Madrida je bil 12. t. m. dvoboj uied vojvodom MoBtpeBsierom ia iafaBtom Hearikom Boarbon8kiai. Oba sta se potegovala za špaBski prestol in to je prej ko ae bil vzrok dvoboja. Hearik je bil ustreljea. Morala sta biti strašao razkačeaa, ker sta streljala trikrat, pred ko je edea bil ustreljeB. Eden je mrtev, dragi pa bo vsled tega dvoboja teško kdaj prišel Ba kraljevski prestol. Vse evropejske vlade so ae pre diploaiatičao zediaile, da se bodo pošiljali v Riai na koBcil posebai pooblaščeaci. — Če pa se bode kaj skleaolo, kar bi bilo protivao državljaaskim poatavaai, se hočejo vlade s civilaimi evojimi poatavami izvrševaflju enakih sklepov soperstaviti. V Meksiki še zmirom ni miru, temoč med uporniki ia vlado večkrat zlo krvavi boji.