99
Novičar iz raznih krajev.
Ministerstvo denarstva je določilo, da naj se zastale vplačila prostovoljnega deržavnega posojila ravno tako ekse-kvirajo, kakor deržavni ali občinski davki. Vendar naj politiške gosposke s podačevanjem in z živo besedo si prizadevajo, da ne bo potreba se tacih silnih sredstev v ta nameo posluževati. Ako taisti, ki se je za ta dolg zavezal, na kant pride, brez da bi bil vse poplačal, naj se po zagotovilu ali kavcii seže. Ako je vzrok neplačanja njegova začasna nezmožnost, naj se nižje uradnije na vikse oblastnije z nasveti obernejo, da bi mu bil začasen odlog plačila brez uštetve zamudnih obrest dovoljen. Le pri očitnem protivljenji se ima proti zamudniku po celi ojstrosti postave ravnati. — Dalej je miuisterstvo denarstva določilo, da se na listih porabljene štempeljnove marke tudi tistikrat zmenjati smejo, ako ni po postavah zapovedani stempelj na list pritisnjen bil. Ravno to velja tudi, če pri listih s tacimi markami perva pisana čerta ne gre čez stempelj, ali če clo v kolek štempeljnove marke seže, ako niso drugač sumljive. — Pomenki poslancov na Dunaji zavoljo pretresa poglavnih podlag, na ktere bi se imel mir opirati, so vsaki drugi dan. Končani bojo 2. aprila z glavno sejo. Oba rusovska poslanca se pri tem zboru nek prav pomirljivega duba kažeta. — Na Dunaji se dokaj govori, da se bosta naš cesar in pa francozki mesca aprila snidila. — Kdaj jo bo Napoleon v Krim odrinil, se nič ne ve\ to je gotovo, da ga francozka cesarica ne bo tje spremila. Ona noče, da bi ljudje mislili, ako bi s svojem možem šla, da je to le pot za kratek čas. Pa tudi Turki so se nek zlo prestrašili, ko so zaslišali, da bo francozka cesarica k njim vas prišla. Kako jo sprejeti, ker jim njih vera prepove, žensko s tako častjo sprejemati, kakor cesarici g:re! — Vae oči zdaj gledajo na novega rusovskega čara. Zanimivi je toraj odgovor, ktcrega je poslancom petrograških ple-menitnikov dal, ko so mu volitev poveljnikov deželske vojske na znanje dali. Tako se glasi: ?,Zarotim se, svojim sovražnikom ne pesti rusovske zemlje prepustiti. Branil bom domovino daljnih napadov, in roka naj mi vsahne, če
100
podpišem svoje ime pod pogodbo, ktera bi uarodsko čast v nar manjši stvarici žaliti utegnila". — Na Poljskem povsod tudi v nar manjšjh vaseh vse mcrgoli rueovskih vojakov. Pa kjer zdaj eni odidejo, že drugi pridejo, se ne more povedati, koliko je ondi armade. To je gotovo, da Rusi Poljakom ne zaupajo, in da so pripravljeni vsako poskušnjo Poljakov, rusovsko vlado otresti, koj v začetku zatreti. — Pruska vlada se sočutju za Rusijo ne odpove. Poslanci v drugi zbornici v Berolinu s to politiko kralja niso zadovoljni, sklenili so mu v imenu zbornice v posebnem pisanji svoje misli zavolj nevarnosti njegove politike razkriti, in ta predlog je bil Je s 117 glasovi zoper 104 overžen. — Ko so sultanu smert Nikolaja na zoanje dali, je stal nekoliko časa ves osupnjen, potem je rekel, se proti Meki obernivši se: „Bog je velik in milostljiv. Jez se ne pregrešim, ako svojega sovražnika in sovražnika mahomedanske vere v sercu pomilujem. Allah (bog), kteri je roba vstva-ril in kneza, naj mertvemu prizanese njegove grehe". — V Krimu se Angličanom dobro godi. Zdaj imajo obilo živeža. Rusi v Sebastopoiji so na dan, ko so smert Nikolaja zvedili, s streljanjem nekoliko odjenjali; to je bilo nek vpervič, odkar obseda Sebastopolja terpi, da so topovi nekoliko potihnili. Francozi že svoje nove rakete, od kterih si velik vepeh obetajo, poskušajo. Rusi so spet 5 voj-niških bark v obramko luke potopili. Oba mlada cesarje-viča sta se iz Krima v Petrograd 6. dan t. m. vernila. Menšikov v javnem razglasu pohvaljuje hrabrost mornarja Ignacija Ševčenko, kteri je svojega častnika smerti rešel, ker se je pred-nj postavil, da so oblice iz francozkih pušk na častnika namerjene, truplo mornarja zadele in ga usmer-tile. — Sardinci so za vojsko v Krimu gotovi, v začetku aprila se bojo v Genovi na barke podali. — Tudi španjska in portugaljska vlada bodeie nek kakor sardinska Angleže in Francoze v vojski zoper Rusa podpirale. — Razpor med tesinsko in austrijansko vlado je poravnan. Tesinska plača izgnanim kapucinarjem za odškodovanje 115.000 frankov, in Tesinčanom je dovoljeno sopet v Lombardijo priti in se tam naseliti. — Na Francozkem se zdaj skušnje delajo z novo kovino (Metali), ktera bi cel6 železo spodriniti utegnila. Ta kovina se zove AlnmiDium, in je poglavitni obstojni del ilovnate zemlje. Več je je toraj na zemlji kot železa. Zraven se lesketa, ne rijavi, je toraj srebru in zlatu enaka, in kovati se da kot železo. Francozki kemi-kar Deville, kteri se je pervi trudil, to kovino v vsakdanjo rabo vpeljati, je bil za tega voljo v vitežki stan častnega reda (Ehrenlegion) od Napoleona povzdignjen. Zdaj si on po povelji cesarja prizadeva, iz te kovine posebno vojaške orodja izdelovati. Prednost te kovine pred železom tudi v tem obstoji, da je lahka kot steklo, le dvakrat težji od vode, uno pa sedemkrat.