(roriške vesti. —g— Schulverein v — Furlaniji, to je gotovo najnovejši sad nemško-laškega prijateljstva. V Červinjanu se je ustanovila te dni nova podružnica omenjenega nemškega šolskega društva. Zdi se, da so goriški magistratovci žrtvovali Furlanijo nemškim pomočnikom ob volitvah. —g— Konservatorist Srečko Kuraar, iški rojak, je imenovan za učitelja glasna moškem učiteljišču v Negotinu v biji. —g— Pravico iavnostl je podelil c. . naučni minister žensekmu liceju pri otre Dame« v Gorici tudi za leta 1913. 1914. Licej iraa pravico izdajati tudi ifavomočna zrelostna izpričevala. —g— Občni zbor »Narodne Prosvete«. V sredo zvečer se je vršil pri »Jelenu« občni zbor »Narodne Prosvete«, društva, ki je za goriške Slovence največjega pomena, kar se tiče ljudsko-naobraževalne:ga dela. Občni zbor je pokazal, da sloni društvo na zdravi podlagi in da se odbor zaveda svoje naloge v polni meri. Vkljub temu, da trpi društvo zaradi gmotnega slabega stanja, da je moralo zavoljo tega tudi prodati svojo knjižnico, je odbor preskrbel potrebno nadomestilo. V naslednjem novi program društva, kakor ga je predlagal društveni predsed. dr. Bogumil Vošnjak za bodoče leto in ki je bil tudi od občnega zbora odobren. Kakor doslej, bo tudi v naprej ena glavnih nalog društva prirejanje predavanj v Gorici in po dežeii. Hrvatska predavanja se izpopolnijo v tem oziru, da se naprosijo hrvatski aktivni politiki, ki naj razlože zgodovino svojih strank. S tem bi bil storjen velik korak v medsebojnem razumevanju dveh najbližjih jugoslovanskih plemen. Kar se tiče ljudsko naobraževalnega dela na deželi, bo posvečala »Narodna Prosveta« posebno pažnjo na Tržič, kjer ustanovi tudi knjižničo. Knjižnico N. P. je prevzelo »Bralno in podporno društvo« in je tako ¦<joričanom preskrbljeno za nadomestilo. Cilavna točka letošnjega programa pa je, da se ustanovi v GLorici prepotrebna javna citalnica. Tudi bo izkušala »Narodna Prosveta« zopet oživiti Zvezo narodnih društev, s čimer bo zopet storjen velik korak naprej v ljudsko-naobraževalnem delu. Program je torej lep in le želeti je, da bi imel odbor tudi uspeh. Ker pa vsaka stvar velja denarjev, zato apeliramo na Goričane, da pristopijo v velikem številu k »Narodni Prosveti«. —g— Uk in izobrazba v deželnem Proračunu. (Redne potrebščine 597.647, izredne 14.800 K.) — Redna potrebščina jtega poglavja se je zmanjšala za 4705 K, ln sicer je manjša za a) 2804 K na dežel"em prispevku pokojninskemu zalogu za učno osobje ljudskih in mestnih šol; le ta Prispevek znaša za leto 1913. temeljem Proračuna gori oznacenega zaloga 84.901 krona, b) 1901 K za dežel. gluhonemnico; fcanjo se predlaga poseben proračun, ki *e zaključuie s primanjkljajem 21.495 K. i. ¦—g— Čebelarjetn na Goriškem! Ce^larska podružnica pri Sv. Luciji, ki ji "^čeluje tov. Jos. Rakovšek, razglaša: ^paša dežela, ki je po svoji leži in klima- tičnih razmerah prav prikladna za čebelarstvo, je glede organizacije zaostala za drugimi deželami, da zavzema v tem pogledu zadnje mesto. Celo naši koroški Slovenci so v tem oziru pred nami, ker so ustanovili svoje osrednje društvo, ki je predpogoj, da se čebelarstvo v deželi povzdigne. Cesar še mi nimamo, imajo vse avstrijske dežele, v katerih je čebelarstvo v vsakem oziru na dokaj višji stopnji nego pri nas. Potreba po povzdigi te kmetijske panoge in duh časa zahtevata, da se lotimo pridno dela in izpolnimo to, kar so zamudili naši predniki-čebelarji, da ustanovimo prepotrebno osrednje čebelarskp društvp za Goriško. Velika in važna naloga čaka to društvo: Organizacija vseh čebelarjev po deželi v podružnice, izposlovanje vsakoletne deželne in državne podpore, nastavitev potovalnih čeb. učiteljev, načrt novega čebelarskega zakona itd. Taki in enaki momenti zadosti jasno govore za ustanovitev. Podpisana podružnica se je zatrdno odločila izvesti to hapravo sporazumno z že obstoječimi čebelarskimi podružnicami v deželi, čebelarskim odsekom »Gor. kmetijskega društva« in zastopnikom osrednjega čebelarskega društva v Ljubljani. V ta namen se skliče v kratkem shod vseh slov. čebelarjev na Goriškem v Gorico, kjer se položi temelj prepotrebnemu društvu. Cebelarji, ki vara je zadeva pri srcu, razmišljajte o tem, pridobivajte privržencev za to gibanje, da spravimo pod streho novo društvo, ki bo jamstvo, da se povzdigne ta panoga, ki je poezija kmetijstva, na ono višno, na kateri bi morala že zdavno biti.« — Ker je na Goriškem tudi mnogo učiteljev čebelarjev, objavljamo njim v vednost in ravnanje ta oklic.