Januš Golec:6 Hci mariborskega mes.nega sodnika Ljudaka povest iz junaške dobe obrambe Maribora pred Turki leta 1532. V kratkl sre_i Janez Pihler je nastanil polovico svojega konjeniškega prapora po ve.jih naseljih okolice Maribora, sam je pa ostal z drugc polovico v mestu, kjer je čuval meščane pred uskoško osveto in jim je njegova navzočnost vlivala upanje, da jih bodo njegovi ljudje uspešno branili ob prihodu Turkov. Najbolj je bila vesela Janezovega bivanja v Mariboru Wildenrainerjeva gostoljubna hiša in v njej zaročenka Kunigunda. Oče Krištof je že dal dovoljenje, da se srečni par p>oroči, kakor hitro bo konec turske nevarnosti. Vse mesto je že govorilo, da bo vrli Janez naslednik Wildenrainerja ne samo na njegovi precejšnji posesti, ampak tudi v dostojanstvu mestnega sodnika in poveljnlka. Srečo zaročencev je samo še kalil Damoklejev meč: ali se bo turška sultanova sila res približala Mariboru in če bodo branilci kos veliki premoči? Odgovor na ta upravičena vprašanja zaskrbljenosti za bodočnost je skušal Janez omiliti. Iz lastne bogate vojne izkušnje je znal Izvoljenki našteti toliko zgledov, ko turSkim napadalcem stokratna premoč ni bila v zmago — nasprotno v pogubo! Turški poveljniki so s svojiml množicami pri nasltakovanju utrdb prave ničle in se oblege s preob.utn.imi izgubami kmalu naveličajo. Muslimanske mase so nevarne le v bitkah na ravnem polju, kjer še tako junaška inanjšina ne more zmagati premodi. Janez je moral obljubiti Kurdgundi, da ne bo izpostavljal svojega življenja v odprtem boju. Močnejšim oddelkom se bo izmikal ter skušal sovražnika pregnati in oslabiti z neprestanim vznemirjanjem in dobro preračunanim napadanjem iz zasede. Ženin je hotel videti zaročenko na vsak način bolj na varnem, nego je bilo sicer trdno in visoko obzidje obdravskega mesta. Silil je tako dolgo očeta Krištofa, da je pristal na izselitev Kunigunde iz Maribora ob prvih sigurnih poročilih, da so muslimani resni.no na pohodu in bodo skušali mesto zav_eti. Za ta primer naj zapusti Kunigunda mesto in se zateče v Ruše. Kmalu za Rušaml je nezavzetni Turški zid, za katerim bo varna, dokler ne vplahne turška poplava. Med temi in podobnimi ugibanji ter obljubami glede obojestranske varnosti je minula zima in se je prismehljala v ogroženo Štajersko pomlad. Na vse strani so se že bila razletela poročila, da je sultanova ogromna armada pripravljena in lahko prične vsak čas pohod proti osrčju zapada — Dunaju. Spomladni sončni žarki so gonili Janeza s štaj'erskimi dragonci na krajša ter daljša poizvedovanja, da bi bilo njegovemu praporu v varstvo izročeno ozemlje kolikor toliko obvarovano pred presenečenji. Srečno zaročeni stotnik Janez je na pomlad odhaj'al iz Maribora in se zopet vračal, dokler ga ni zadržala za stalno izven mariborskega obzidja vest, da se je turški sultan podal na pot s konjenico, s topništvom in pešci, katerih je kakor listja in trave ... Še enkrat pred oblego Maribora se je vrnil njegov zaščitnik Janez v obdravske utrdbe po slovo od Kunigunde, katero je tolažil in bodril, naj' jo krepi kot gorečo katoličanko zaupanje v krščansko zmago, kateri bo sledila poroka in skupno zakonsko življenje, dokler ju smrt ne loči. S solzami zalitemu slovesu so sledili najtežji ter obupni meseci, katerih ni mogel nikdo predvideti. Tretje poglavje Suitan Sulejman II. na vojnem pohodu Turški sultan Sulejman II. s pridevkom »Lepi« se je dvignil proti koncu aprila leta 1532. in se podal na pot s silno vojsko, ki je štela 200.000 mož, med njimi 60.000 požigalcev, in 300 topov. Ko so se mu bili pridružili v Beogradu še Tatari in Bošnj"aki, je prekoračil Dravo pri Osjeku in se nameril naravnost proti Dunaj'u. Pri mali trdnjavici Kisek ob ogrsko-štajerski meji ga je zaustavil hrabri Jurešič. Tri tedne je branil utrdbo s tolikim junaštvom, da je zgubil sultan vse veselje, da bi iskal cesarja Karela na Nemškem. Nemčrja j'e bila rešena — pa joj ubogi Štajerski! Dne 4. septembra 1532 so planili Turki čez štajersko mejo. Zaradi neprestanega deževja in jako slabih potov se je valila sultanova vojska le x>časi naprej'. Turki so pokončevali vse, kar j'im je prišlo na pot. Divj-aki so prilomastili 11. septembra pred Gradec. Ko je zvedel slavni Kacij'anar pri Dunaj'u, da se pomika turška sila proti glavnemu mestu štaj'erske dežele, j'e dirjal noč in dan z 2200 /ečinoma domačimi konj'eniki na Štajersko, Žiga Herberštajn pa ga je spremljal. Hotel je sultana prehiteti in pomnožiti mestno posadko. Znano mu je bilo, da ima mesto sicer dovolj topov, a le malo izurjenih vojakov. Ko je bil oddaljen od mesta nekaj kilometrov, je zvedel, da so Turki že tik pred graškim obzidjem. Kacijanar se je hotel skozi turške vojaške množice tudi 8 silo prebiti do mestnih vrat, vdreti v mesto in ga rešiti izropanja ter uničenja po sultanovih tolovajih in požigalcih. Do bitke ni prišlo, ker se je sultan umaknil pred bližajočo se krščansko vojsko 12. septembra proti j'ugu. Kacijanar je v osvobojenem Gradcu zvedel, da so Turki že preplavali Muro in so zgubili pri tej priložnosti mnogo Ijudi in plena. Kacijanar je ostal tri dni v Gradcu, da so se spočili utrujeni vojaki, nato je napravil izpad in j'e sultanove oddelke pošteno naklestil pri Fernici. Herberštajn, Kacijanarjev spremljevalec, beleži, da je Pavel Bakič, ki je imel pri sebi mnogo Kranjcev, pred Lipnico prijel zadnje straže in ugrabil mnogo Turkov, konj in dragocenosti. Turki so se obrnili proti Svečini, ob današnji severni meji, kjer so zažgali grad in vse oropali. Naslednji dan, 15. septembra — bila je ravno nedelja in tako gosta megla, da niso videli drug drugega — so počivali po svečinskih vinorodnih gričih. Kakih tisoč Turčinov pa se je že prejšnji dan spustilo čez sedlo Radl proti Koroški. Brž ko so zagledali pri Sp. Dravogradu od deželnega glavarja Vida Velcerja tj'akaj postavlj'eno močno posadko, so pobegnili nazaj čez Remšnik pri Marenbergu. Ondi so razdejali župnijsko cerkev sv. Jurija In podružnico sv. Katarine na sosedni Kaplji. Dne 16. septembra popoldne je dospel sultan po trudapolnem pohodu čez bregove in močvirnate kraje pred Maribor. Junaški viničarski fant Sultana Sulej'mana je spremljala na vsem vojnem pohodu leta 1532. smola. Do Dunaja sploh ni prišel. Izpred Gradca se je umaknil pred peščico Kacijanarjevih jezdecev. Maribora se je hotel polastiti, da bi imel preko mosta za svojo veliko armado prehod preko Drave. Turki so obkolili Maribor z redno vojsko pehote, topništva in konjenice. Mestni poveljnik Krištof Wildenrainer se je postavil oblegovalcem v bran na mestnih utrdbah z dobro oboroženimi meščani in okoličsni v prepričanju, da jim bodo v primeru potrebe priskočili na pomoč oddelki cesarske vojske. Ob bližanju 3uHanovega vojaštva je bilo vse po Mariboru poučeno nekaj dni pred prihodom, katerega so oznanile z najvišjega stražnega stolpa trombe trobentačev stražmojstra Kajetana Hercoga. Na hribu v IP*5akih so se pojavfli kot prvi jezdeci velikega vezirja IbraJuma paše, ki so tvorili predstražo za napad na Maribor. Za konjenico je korakala pehota, za njo topništvo z raznovratnim spremstvom. Poveljnik Wildenrainer je motril urej'en in strah vzbujajoči prihod turške vojske s severnega obrambnega stolpa, obdan od najimenitnejših meščanov v polni bojni opremi, v kolikor se niso poskrili po svojih bolj skritih viničarijah in pristavah. Mestni trobentači so klicali z zvoki tromb branilce na severno obzidje. Turška vojska se je že razvrščala po Graškem predmestju, ko j'e poveljniku Krištofu skoro zastala kri pri pogledu na globoke in zadosti široke jarke pred obzidjem, ki so bili brez — vode! Glede obrambe j"e bilo vse do pičice natančno poskrbljeno, branitelj pa j-e bil pozabil v preobloženosti » tolikimi skrbmi na najvažnejše — na otvoritev zatvornic, katere so zapirale pri Treh ribnikih v Krčevini za jarke okrog mestnega obzidja rripravljeno vodo. Največja napaka, katero je sploh kdaj zagrešil v življ"enju, mu je trenutno zaustavila preudarnost. Z obema rokama je kazal 8 stolpa na prazne jarke in ni spravil besede kakega povelja iz sebe. Obupne kretnje poveljnika so obrnile nase pozornost na severni strani zbranih bratiilcev, ki so tudi šele sedaj opazili, da manjka glavna ovira za sovražnika — voda v jarkih! Vse je začelo tekati zmedeno po lesenih hodnikih za obzidjem v prepričanju, da bodo zdaj-zdaj' tudi Turčini napolnili prazne j'arke z napadalci in zmaga nad tako skrbno utrjenim Mariborom jim bo uspela po prvih navalih. Nikdo od oboroženih ni znal v skrajni sili pograbiti za pravo rešilno bilko. Naenkrat se poj"avi pred poveljnikom preprost viniCarski fant s prošnj'o, naj' ga spuste po vrvi preko obzidj'a pri vratih proti mostu. Turkom za hrbtom bo stekel po praznem jarku do zatvornic in jih odprl. Nenaden pojav rešilnega angela je vrnil poveljniku eavest, da je treba nekaj' ukreniti, sicer bo vpadel pogum oblegancem. že je bil j"unaški dečko skozi vrata in ob Dravi v jarku ter njegovo drzno podjetje prepuščeno božji pomoči. Pot do Drave v Krčevino do Treh ribnikov ni sicer dolga, a bila je neskončna za mestnega poveljnika in vse branilce. Lahko, da se je splazil mladi junak neopaženo do zatvornic, a jih sam ne bo mogel odpreti... Graško predmestje je bilo posuto s turško vojsko različnega orožja. Povelj'niki so tekali na koirjih okrog večjih oddelkov in jih usmerjali proti Krčevini in proti Koroškemu predmestju, da bo mesto kar najhitreje obkoljeno ter pozvano na prostovolj'no predaj"o. Tutški ogledniki na konjih so se podili v polkrogu okrog mesta, ko je zaoril iz stotine in stotine turških grl: »Alah! Alah!« Jezdeči graničarji so opazili prvi, da ao j'arki brez vode. Kazali so s konj na suhe grabe, se ozirali proti nebu in daj'ali duška veselju s ponovnim alahovanjem. Za konjeniki je stekla pehota k posušenim glavnim oviram. Nekateri so metali kamenje v grabne, da se prepričajo, če jim ni morda nastavljena past. Najbolj drzni so si upali, držeč se za roke tovariša, na dno jarkov, ki so bili resnično brez kaplje vode in tudi o kaki zasedi ni bilo ne duha ne sluha. Jarki so vedno bolj odmevali klicev z Alaha na vse grlo zahvaljujočih muslimanov — mestnega obzidja se je pa polaščal obup v zavesti, da rešitelj ni dospel do cilja in se bo treba zbrati v mestni hiši na posvet glede prostovoljne predaje, kakor hitro bo poslal sultan tozadevni poziv z odposlancem. (Dalje sledi)