Bob in Tedi,|dva neugnanca. l'o .John Habbertonovi knjigi nHelenina otroeička" po svoje pripoveduje dr. IVO ŠORU. (Dalje.) n. POGLAVJE. UJEC HARO SE JE BAL RAZBOJNIKOV ! ^J-B—J— a, gospod Haro je poznal voz, ki se je bližal. Bil je ^¦II voz gospodične Silvije ali pravzaprav njene mame. r--T\— Le eno upanje je še ostalo: da namree morda ven- IJT5 /H\ *¦— dar ne sedi gospodična notri, nego le njena mati, /P^^^"^^ ki ga ni ie poznala, ali pa da gre voz celo prazen /j I' kam. — Gospod Haro je tako napenjal oči, da Tedije- I L vega nepretrganega ,koješa bjačat" in njegovega / rPnij-pif tuljenja skoro še slišal ni več. No, zdaj ni bilo več / -/^— -^ ) dvoma: v vozu sta sedeli dve dami, ena stareiša in l—f ^*^ -^ ena mlajsa — onidve! . . . Treba se je bilo naglo odloeiti. Z vsako roko je pograbil ujec Haro enega nečaka, stlačil vsakega v en kot kočije, naglo potegnil spet uro iz žepa, odprl zadnji pokrovec, da so se videla kolesca, in je rekel, vse to v eni sapi: ,Na, Tedi, da boš enkrat sit! Toda takoj se nehaj dreti! In kolikor se moreta, se nazaj tiščita! Razumeta? Čisto nazaj, da nas ti dve dami v vozu, ki pojde zdaj mimo, ne bosta videli! Tako! Niti premaknita se mi ue!" Še enkrat se je previdno sklonil in je videl, da je ona druga kočija že tu. Vrgel se je torej tudi sam nazaj, prepustil uro Tediju, razpel roke od enega kraja do drugega, da bi mala dva ne inogla preko, in je celo sapo pridržal, tako je bil razburjen. — Zdaj, zdaj . . . Evo, konji obeh kočij so že vštric: še en trenutek, in gospod Haro bo rešen: dami bosta videli kvečjemu njegove zamazane hlače . . . --¦¦- r-" ¦• ¦ t\ I V tem hipu je začutil, kako je Bob polisnil njegovo roko vstran, in 1 ves trd od groze in jeze je zaslišal njegovo zmagonosno kričanje iu klicanje: »Ho-ho, saj je samo gospodična Silvija! Gospodična Silvija, gospo-dična Silvija, gospodična Silvija!" Ujec ga je zgrabil z eno roko za vrat, z drugo mu je tiščal usta. Toda bilo je že prepozno — iz one kočije se je odzval prijeten ženski glas: »Bob, Bob! Kaj si ti?" In čulo se ,je tudi, da se voz ustavlja. Zdaj ni bilo mogoče drugače, nego da stove tudi oni tako. Še dobro, da je tudi njihov kočijaž že sam od sebe pridržal konje. Tako gospod Haro vsaj tako daleč ni imel, ko je s srditim pogledom na Boba skočil . z voza in hotel tja dol k onira. No, spomnil se je, da bi prej ukazal I otrokoma, naj vsaj zdaj molčita, ker bo že on sam pojasnil, zakaj so šli ' kar tako mimo; tu pa sta že skočila rogovileža na oni strani kočije na tla in zdirjala z glasnim kričanjem tja dol. ,Bob! Tedi! Počakajta!" je klical za njima, a bilo je zaman. Že od daleč je slišal, kako je hitel Bob pripovedovati: .Pomisli, teta Silvija — ujec Haro se je ves tresel, ko je zagledal vaš voz. On je gotovo mislil, da se peljejo kakšni razboj-niki inimo. Jaz pa hipoma vidim, da si ti in tela Lina I" ,Tič mišu, da jazbojniki! Ho-ho!" je ravno ponavljal Tedi, ko je prisopihal gospod Haro. Ves rdeč zadrege je spoštljivo pozdravil gospo-dično in se poklonil njeni gospe mami. Iu ker je videl, da mu zdaj itak nič ne pomaga, če bi se opravičil, kakor je nameraval, je rekel: ,Mislim, da mi spoštovani dami ne bosta zamerifi, ako se jima ni-sem upal pokazati takega, kakršnega sta me napravila ta dva moja lju-bezniva nečaka!" Preden je mogel reči še kaj, se je gospodična Silvija iz srca za-smejala. »Strah pred nama je bil res odveč!" je rekla. ,Saj vendar ne bova J mislili, da ste prišli taki iz mesta. Ali zadela vas je tudi takoj kazen: ' da se niste hoteli skriti, bi bili lahko ostali na vozu in bi se še opazilo ne bilo; tako pa . . ." Zopet ji je ušel sraeh; zakaj gospod Haro je le prevee skesano po- i vešal glavo, kakor bi se bila zgodila res kaka nesreča. Ker ga pa ni hotela dražiti, mu je začela prijazno pripovedovati, kako je njegova ] sestra in njena prijateljica, gospa Helena, vse preskrbela. da teh par dni do njene vrnitve čim srečnejše preživi. — ,Verjamem, verjainem!" je vzdihnil gospod Haro. .Vse bi bilo, samo teh dveh tolovajev se bojim i Posebno še po izkušnjah prvih desetih minut." ,Joj, to je pa grdo od vas, da tako govorite!" se je gospodična zastnejala. ,Vaša gospa sestra, ki ju mora vendar poznati, pravi, da sta ""* otroka sicer malo živa, drugače pa da sta prava angela." BTudi meni je pisala tako. Prav čudim se, da je vseeno začutila potrebo, oditi iz teh nebes na odmor nekam, kjer teh dveh angelov ni. Sicer pa, kaj se hoče: otroci so otroci!" je vzdihnil vdano. —. 83 .»- Zdaj jja je poučila tudi stara gospa, da je treba z otroki potrpeti, posebno z dečki. Potem je zaprosil gospod Haro še dovoljenja, da sme poslati damama s prekrasnega graščinskega vrta časih malo cvetic, in poslovili so se na najprijaznejši način. Mladega gospoda je jeza tudi po-polnoma minila in odvedel je mala nečaka z vso ljubeznivostjo nazaj na voz. ^Ti tič Hajo — ali mas ti dicno Sivijo jad ?" je vprašal Tedi, ko je voz zdrdral naprej. Gospod Haro ni vedel, kaj bi reke!... Ali je malček že kaj zapazil? Pa saj to vendar ni mogoce! In s karajocim glasom je odgovoril: ,Čemu pa naj bi imel jaz gospodično Silvijo rad? Kaj je moja sestra ali sestričina?" Tedi ga je ves začuden pogledal. Bob pa je vprašal: BU.jec, ali znaš delati piščalke?" — Toda Tedi se ni hotel speljati na drug pogovor in je reke! z jako odločnim glasom: ,Ce nimas diene Sivije jad, si jump !* ,Oho, Tedi — lakih izrazov pa že ne boš rabil!" se je navidezno razhudil ujec Haro. BIn zakaj naj bi bil lump, če se sme vedeti?" ,,Ne, lump nisi, ampak v nebesa ne pojdeš! Papa pravi, da moramo imeti vse človeke radi, posebno dobre človeke! In gospodična Silvija je dober človek, ne?" je pojasnil Bob. Ujec Haro se je skrivši nasmehnil, a je resno rekel: ,Ne pravimo človeki, ampak Ijudje!" ,Papa pravi: Človeki!" je vztrajal Bob. ,Papa pjavi: Coveki!" je potrdil jek. ,Ali boš tiho vsaj ti, škržat?" se je nekoliko razjezil gospod Haro. Bobu pa je rekel: ,Če boš še enkrat lagal, da papa tako govori, kadar ti popravim kak pogrešek, te bom; zapomni si, Bob!u Bob je namrdnil ustna kakor človek, ki se mora pač sili vdati, a misli vseeno, da trdi on prav. In kakor da se ne mara prepirati, je po-novil svoje prejšnje vprašanje, če zna ujec Haro delati pišcalke. ,Da, take dolge znam, ki se jih kar ureže in nič ne izdolbe in ki napravijo potem, kadar se švigne z njirai po zraku ali pa kam drugam: Švik! Švik ! — Na take bom vama piskal, če me bosta jezila!" Bob je menda razumel. Tedi pa je z velikim navdušenjem zatulil: ,Svik, svik! Oha, take, da!" V tem hipu so dospeli na grajsko dvorišče. III. POGLAVJE. UJEC HARO SE UČI MOLITI. W Služkinja Rezika je povedala, da je večerja že pripravljena. Gospod t Haro se je začudil. da že tako zgodaj, a Rezika mu je pojasnila, da je to zato, ker bi bilo za otroka nezdravo, če bi šla s polnima želodckoma spat. Izroeil ji je torej umazanca, naj ju umije in preobleče, sam pa je hitel v svojo prelepo sobo, ki mu jo je sestra Helena odločila tik otroške. da si bodo tudi ponoči blizu. — Ko je prišel — tudi sam ves čeden in .. 84 .~- svež — v jedilnico, sta ga uialeka že čakala. Zdaj je ie bolj razumel, zakaj ju njuna mali imenuje angelčka: Bila sta v svojih čistih oblekcah in s evojima umitima obrazkoma res taka. Bob je bil temnolas angel, Tedi angelček-zlatolasec; Bob je imel velike rjave oči, Tedi čiste in svetle kakor nebeška vedrina. Ujcu se je milo storilo, celo sram ga je bilo, da je bil prej tako hud z njima — sklonil se ,je k njima in ju je presrčno poljubil. — Zdaj je prinesla Rezika večerjo, daje prijetno zadišalo po sobi. Otrokoma so se zasvetile oči — iz Bobovih je pogledal požrešen ris, iz Tedijeve »ne- J beške modrine1* vsaj gladen maček. In v enetn samem hipu se je skobacal | Bob na svoj prostor ob mizi, Tedi pa na visok stoliček, ki je stal v kotu-»Lin moje noge pod mizo, tie!'' je zavpil, kakor bi ne bil bolj glasno general, ki bi bil s konja ukazoval celemu regimenlu vojakov. J ,,Kaj hoče?" je vprašal ujec Boba. \ ,,Noge mu porini pod mizo!" je raztolmačil ta. ,,Hitro, hitro!" ,,To se pravi menda, da naj njegov stol porinem k mizi?" se je na-smehnil gospod Haro in se je podvizal izvršiti povelje. No, videl je, da se je bil Tedi vseeno pravilno izrazil; zakaj zadovoljenje bil šele potem, ko je imel nožice že čisto pod mizno ploščo in jo je lahko začel z njiraa divje obdelavati, da ,je spravil žlice, vilice in kozarce v besen ples. Tu je Bob hipoma opazil, da so sklede ,,lene", ker se samo tresejo, in hotel jim je pokazati, da se morajo tudi one pridružiti zabavi, Šele odločen udarec ujčeve trde pesti med to splošno znorelost je prekinil strašno ropotanje. ,,Lepo smo začeli'." se je razjezil gospod Haro. Še eno tako. pa vstanem in si dam prinesti obed v svojo sobo In zdaj tiho, da najprej odmolimo!" Prekrižal se je, upognil glavo in je začel: „0, hvala, Bog, Ti iz srca, za vse, kar nam Tvoja roka da, na svetu Iačne vse nasiti, na svetu žejnim vsem daj prti, | nekdaj pa k Sebi vsem nam priti! Amen!" Pokrižal se je in je prijel za vilice; zakaj bil je že res hudo lačen. Tu pa se je ozrl na otroka in vilice so rnu padle iz roke. Oba sta strmela z debelimi ocmi vanj, kakor v kako čudno prikazen. ,Kaj je bilo pa to?" ,je zategnil nazadnje Bob; in zdaj sta se zazi-jala mala dva drug v drugega pa zopet pogledala ujea. : ,Kaj?" je vprašal gospod Haro ves začuden. ,Kaj si zdaj rekel? Kaj je bilo to?" je rekel Bob. ,Molitev vendar! — Kaj me tako gledata?" se je čudil ujec še bolj. ,To — to je bila molitev?!* je vzkliknil Bob in je gledal ujca z brezkončnim zaničevanjem. ,To — mojitev?! Oha!" je ponovil jek, zmajeval z glavico in gledal njca, kakor da tudi on dvomi, če je dobri ujec res še pri pravi pameti. B^r^' - -. 85 .- H ,.Ali. ujeu Haro! Kaj li res ne znaš moliti? Ali res ne veš, kako se Bsoli? Ali hočeš, da ti povem, kako moli papa?" se je ponudil zdaj Bob, ^Bakor da ga je hipoma obšlo globoko usmiljenje z nesrečnim ujcem. H ,No?" je vprašal gospod Haro res ponižno. Hr BTorej — tako se moli: ^B" Spet fli nam jedi pripravii, ^H zopet k mizi nas povabil — ^H hvala Tebi, o, Gospod! ^P Nasiti lacne vsepovsod! Hako se moli!" je povedal Bob še enkrat. K ,Kaj ni bilo prav to tudi že v moji molitvi? Ta je pa lepa!" se je Kszjezil ujec. ,In zdaj začnimo! Človek je lačen, pa izgublja čas!" Hotel Be zopet vzeti vilice; toda Bob ga |e meril še vedno z istim zasmehljivim Hp obenem pomilovalniTii pogledom. — »Kaj hočeš še?" se je razburjal Hjjec Haro veclno bolj. ,Zakaj ne jesta?" ¦ ,Hoho — danes pa bomo jedli brez molitve! To bo papa vesel! In Hnamica šele," se je rogal Bob. H ,Ti preklicani otrok, ti! Ali nismo že inolili?" je zavpil ujec Haro Bn udaril po mizi. H BTako? Tedi je torej molil? Kdaj je molil, ko še zna ne? In jaz Hbm seveda tudi molil? Jaz nisem molil, ampak sem samo tebi povedal, Btako se moli! In ti tudi še nisi molil — pravl* je uoil Bob s silno mirnim Hglasom. In potem je nedolžno sklenil ročici in je rekel: ,Molimo zdaj, Ejec Haro!" B Gospod Haro je zaškrtal z zobmi. A videč, da mu vse nie ne po- Knflga. je naprosil Boba, naj moli za danes on naprej, ko on še ne zna Ke prave molitve. Bob je milostno privolil in je počasi izgovarjal besedo Bša besedo, gledajoč ves čas ujca, ali mu gre v trdo glavo. Medtem je Hudi hitel naglo žuboreti. In ko je Bob končal in sl vesno izjavil. da ,je ^Bdaj vse v redu, se ,je oglasil Tedi: »Ješ dvakjat jeku. Oha!" ¦I »Prej si pa trdil, da Tedi še enkrat ne zna!" je ujec grdo pogledal frooba in si je zdaj odločno odrezal kos pečenke. M (Dnlje).