Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 10/XII december 2019 MOZAIK IRDO Slovenija je med svetlobno najbolj onesnaženimi državami Str. 27 IRDO razmišljanje Poslanice Clani IRDO o prihodnosti Str. 11 Horus 2019 Str. 4 Podeljena priznanja in nagrade MOZAIK IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti si prizadeva si povezati vse kljucne akterje na podrocju razvoja družbene odgovornosti (podjetja, vlada, civilna družba…) ter izvajati skupne aktivnosti in kampanje za osvešcenost širše družbe o potrebnosti in pomenu družbene odgovornosti v Sloveniji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter kon-ceptov slovenskim razmeram in potrebam, hkrati pa omogoca izmenjavo slovenskega zna-nja in izkušenj s tujimi strokovnjaki, podjetji in organizacijami. Povabite v naše clanstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informacijami o družbeni odgovornosti in prispevati k raz-voju le-te. Izdajatelj: IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26 2000 Maribor, Slovenija info@irdo.si // www.irdo.si Telefon: + 386 (0)31 344 883 Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.model-m.si/ Uredništvo Novinar: clani Inštituta IRDO, Monika Rajšp, dr. Martina Rauter Glavni urednik: ddr. Matjaž Mulej Odgovorna urednica: mag. Anita Hrast Kontakt: novice@irdo.si Naklada: elektronska oblika novic, poslano na najmanj 1400 naslovov Foto: IRDO in drugi avtorji, na strani 3 spodaj—Plastic pollution in ocean environmental problem - ©AP Images/European Union-EP Fotografija na naslovnici: ivanovgood https://pixabay.com/ , str. 3 foto: monicore V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja okolja) so novice v elek-tronski obliki. Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredništva. Besedila niso lektorirana in so v slo-venskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridrža-ne. Ponatis celote ali posameznih delov je dovo-ljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Revija IRDO Mozaik je v letu 2015 prerasla meje clanstva, zato je namenjena clanom inšti-tuta IRDO, simpatizerjem, podpornim partner-jem ter poslovni in širši javnosti. IRDO 4 Horus 2019 9 Utemeljitev Ocenjevalne komisije 11 Nagrajenci Horus 2019 23 Poslanice 24 Ddr. Matjaž Mulej 25 Jasna Dominko Baloh 27 Ana Korže Vovk 28 Natalie Cvikl Postružnik 30 New Year'S Day, New Year'S Eve, 2020 IRDO razmišljanje: Svetlobno onesnaževanje v Sloveniji Vsebine Tokratni IRDO Mozaik je praznicen in zato nekoliko drugacen. Letos mineva 15 let, odkar je nastal IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, s sedežem v Mariboru. Takrat je bil edini, ki je oral ledino na tem podrocju, danes je takšnih organizacij vec, tudi zato ker je biti družbeno odgovoren moderno, a Inštitut IRDO je vseh 15 let vztrajal na svoji poti in postal poznano in priznano jedro strokovnjakov, znan-stvenikov in raziskovalcev s podrocja družbene odgovornosti, ki s svojimi aktivnostmi pomembno prispevajo k razvoju družbene odgovornosti podje-tij, organizacij, ustanov, posameznikov in vlad ter tako družbe v celoti. Sredi decembra so bila podeljena le-tošnja priznanja in nagrade v okviru projekta Slovenska nagrada za družbe-no odgovornost HORUS 2019 in to že enajstic zapored. Kdo so nagrajenci? Preberite. Povabili smo vas, da skupaj z nami raz-mišljate o razvoju družbene odgovor-nosti in trajnostnega razvoja v prihod-nje. Razmišljali so ddr. Matjaž Mulej, Jasna Dominko Baloh, Ana Korže Vovk in Natalie Cvikl Postružnik. Vabljeni k branju Mozaika. In k akciji v duhu družbene odgovornosti — v svojem okolju. V skladu z odlocbo št. 61510-6/20153 z dne 23.2.2016, ki jo je izdalo Ministrstvo RS za kul-turo, je e-revija IRDO Mozaik, prve slovenske družbeno odgovorne novice, vpisana v razvid medijev pod zaporedno številko 2014. Spoštovane clanice in clani Inštituta IRDO! 17. decembra so v Svecani dvorani Rotovž v Ma-riboru podelili letošnja priznanja in nagrade v okviru projekta Slovenska nagrada za družbeno odgovornost HORUS 2019. Nagrade in priznanja podeljuje IRDO – Inštitut za razvoj družbene od-govornosti v sodelovanju s številnimi podpornimi partnerji projekta. S tem projektom želijo part-nerji poiskati in nagraditi celovite pristope pod-jetij in posameznikov k družbeni odgovornosti in trajnostnemu razvoju. Castni pokrovitelj nagrade je Aleksander Saša Arsenovic, župan Mestne ob-cine Maribor. V njegovem imenu je udeležence pozdravil Josip Rotar, mestni svetnik Mestne obcine Maribor. Za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus 2019 so se potegovale razlicne pravne osebe in posamezniki. Na razpis HORUS 2019 je do 15. novembra 2019 prispelo 11 vlog, od tega so za kategorijo Strateška nagrada prispele tri vloge, za priznanje za Projekt dve vlogi, za Poseb-na priznanja - splošno štiri vloge, za Posebno pri-znanje novinar/ka pa dve vlogi. Vloge so bile v novembru poslane v ocenjevanje 13-tim neodvi-snim strokovnjakom, ki so bili imenovani iz vrst organizatorjev, podpornih partnerjev projekta, strokovne in drugih javnosti. Ocenjevanje je po-tekalo v dveh krogih, za uvrstitev med finaliste so morali kandidati zbrati vsaj 51 % vseh možnih tock, kar pomeni, da so dejansko tekmovali tudi sami s seboj, ne glede na število kandidatov v kategoriji. Eden izmed kandidatov se ni uvrstil v finale. Poudarek je bil dan celovitim pristopom k družbeni odgovornosti, aktivnostim ter spremlja-nju ucinkov. Ocenjevalna komisija je razglasila 10 finalistov ter podelila tri nagrade in šest poseb-nih priznanj. V kategoriji majhna neprofitna pravna oseba je zmagala DOBA Fakulteta za uporabne poslovne in družbene študije Maribor, ki je bila v prednosti za 0,27 % tocke pred socialnim podjetjem Malo mesto d.o.o. iz Ljubljane. V kategoriji majhna profitna pravna oseba je nagrado prejelo podje-tje FlawlessCode, informacijski inženiring, d.o.o. iz Maribora. Priznanje za projekt je v kategoriji neprofitnih pravnih oseb prejela Filozofska fakul-teta Univerze v Mariboru za projekt Ucni vrtovi kot medgeneracijski centri prihodnosti. Prejemniki posebnih priznanj Horus 2019 v ka-tegoriji splošno so bili: Borut Ambrožic, Per Ar-dua d.o.o., Tomaž Bole, Ustanova Gallus, dr. An-drej Perko, Zavod Mitikas Mekinje, in zmagova-lec v tej kategoriji Jurcek Nowakk iz društva HOPLA – društvo za družinsko rekreacijo. Posebno priznanje v kategoriji novinar/ka je pre-jela Viva Videnovic, urednica rubrike Proglas (tednik Mladina), finalistka v tej kategoriji pa je bila tudi Branka Bezjak, urednica Štajerca (Casnik Vecer). Ocenjevalna komisija za nagrado Horus 2019 se je odlocila, da Združenju Manager ob 30-letnici delovanja in postavljenih visokih eticnih merilih za delovanje slovenskih managerk in manager-jev podeli Platinasto nagrado Horus 2019. V Združenju Manager pravijo: »Vsak dan nam daje priložnost postati boljša razlicica sebe.« To velja za vse nas, zlasti na podrocju zavedanja o naši soodvisnosti in odgovornosti. Predsednica Ocenjevalne komisije nagrade Ho-rus 2019 in predsednica Slovenskega društva za odnose z javnostmi Anita Kovacic Celofiga je ob podelitvi povedala: »V Slovenskem društvu za odnose z javnostmi smo izjemno ponosni, da smo del tako pomembne zgodbe že od samega zacetka, ko je bila Slovenska nagrada za dru-žbeno odgovornost HORUS še pobuda - ideja o tem, kako spodbuditi celovitost v razmišljanju, inovativnost v delovanju in odgovornost pri po-slovanju organizacij. Po 11-tih letih podeljeva-nja nagrade in izjemne zavzetosti Inštituta za razvoj družbene odgovornosti, je priznanje ne le uveljavljeno, pac pa tudi spoštovano in cenjeno. Danes gre za vodilno slovensko nagrado s po-drocja uravnotežene in inovativne družbene od-govornosti, zaradi katere je družbena odgovor-nost vse pogosteje prepoznana kot obvezna sestavina ali predpogoj za preživetje organiza-cij.« Pri projektu Horus je doslej sodelovalo 40 stro-kovno-interesnih organizacij in medijev, sofinan-cerjev, ocenjevalo je vec kot 90 strokovnjakov razlicnih strok, sodelovalo vec kot 180 razlicnih kandidatov – od podjetij, zavodov, nevladnih organizacij, do posameznikov. Že vse od nastan-ka nagrade Horus Marko in Marika Pogacnik izdelujeta unikatna umetniška dela, polna pozi-tivnih vibracij, namenjenih spodbujanju uspe-šnega delovanja HORUS nagrajencev. Tako je nastal mozaik znanja, vrednot in sodelovanja, ki krepi razvoj družbene odgovornosti v Sloveniji. Letos mineva 15 let, odkar je nastal IRDO – Inšti-tut za razvoj družbene odgovornosti, s sedežem v Mariboru. Na prireditvi je njegova ustanovite-ljica mag. Anita Hrast, direktorica Inštituta IRDO, povedala: »Veseli me, da lahko s tolikimi organizacijami, posamezniki in ustanovami so-delujemo že vrsto let in soustvarjamo napredek Slovenije na podrocju razvoja družbene odgo-vornosti. Nagrada Horus udeležencem natecaja pomaga krepiti ugled, lojalnost zaposlenih in kupcev, izboljšuje njihovo interno strategijo dru-žbene odgovornosti in pomaga analizirati obsto-jece stanje ter se primerjati z drugimi na tem podrocju.« Zaslužni profesor, dvakratni doktor Matjaž Mu-lej, predsednik Strokovnega sveta IRDO in pred-sednik Strokovno-organizacijskega odbora na-grade Horus, pa je ob tem dodal: »Eden izmed najbolj prepoznavnih projektov je ob mednaro-dni konferenci, ki jo IRDO ustvarja že 14 let, tudi Slovenska nagrada za družbeno odgovornost Horus. Ta krepi zavedanje o vplivu, ki ga imamo na okolje in družbo in s tem na pogoje za življe-nje vseh nas in prihodnjih generacij.« Nagrade zagotovo ne bi bilo, ce je že vrsto let ne bi podpirali številni podporni partnerji, kot so: Slovensko društvo za odnose z javnostmi, Združenje delodajalcev Slovenije, Združenje Manager, Štajerska gospodarska zbornica, Ameriška gospodarska zbornica, Društvo za marketing Slovenije, Društvo novinarjev Slove-nije, Slovensko združenje Združenih narodov za trajnostni razvoj, Slovensko združenje za ka-kovost in odlicnost, Zavod Center za informira-nje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, Združenje socialna ekonomija Slovenije in dru-gi. Projekt letos delno sofinancira Urad Republike Slovenije za mladino, nastop glasbe-nikov je omogocila Ustanova Gallus, uporabo dvorane za to svecano podelitev je omogocila Mestna obcina Maribor. Partner klipinga je podjetje Press Clipping. HORUS 2019: Kar tri glavne nagrade so prejele organizacije iz Maribora V Mariboru so podjetjem, organizacijam in posameznikom že enajstic podelili Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS Organizator: Sofinancer: Mag. Anita Hrast, direktorica Inštituta IRDO, je pove-dala: »Nagrada Horus udeležencem natecaja pomaga krepiti ugled, lojalnost zaposlenih in kupcev, izboljšuje njihovo interno strategijo družbene odgovornosti in pomaga analizirati obstojece stanje ter se primerjati z drugimi na tem podrocju.« Predsednica Ocenjevalne komisije nagrade Horus 2019 in predsednica Slovenskega društva za odnose z javnostmi Anita Kovacic Celofiga je ob podelitvi povedala: »Danes gre za vodilno slovensko nagrado s podrocja uravnotežene in inovativne družbene odgo-vornosti, zaradi katere je družbena odgovornost vse pogosteje prepoznana kot obvezna sestavina ali predpogoj za preživetje organizacij.« Clani Ocenjevalne komisije menimo, da je bilo kot v preteklih letih, tudi letošnje ocenjevanje zahtevno, a tudi jasno, konkretno in pravicno. V procesu ocenjevanja nismo dovolili možnosti medsebojnega vpliva ocenjevalcev, odlocitve smo prepustili statisticnim ocenam, ki pa so na koncu pokazale, da so zmagali tisti, ki so si zmago resnicno zaslužili. Po pravilnikih nagrade Horus je nagrado v nasled-njih dveh letih tudi mogoce odvzeti, ce se prav-noformalno izkaže, da bi prejemnik ravnal v nas-protju z zakonodajo ali drugace kršil nacela dru-žbene odgovornosti. Zato v tem primeru prosimo za pozorno oko javnosti in njeno opozorilo, ce nagrajenci na tem podrocju ne bi delovali odgo-vorno. Komisija ugotavlja, da je bilo ocenjevanje zahtev-no, kot vsako leto doslej. Vanj je bilo vkljucenih 13 neodvisnih strokovnih ocenjevalcev, vprašalni-ki so bili obsežni. Število razpisanih kategorij je bilo za eno manj (Slovenci v zamejstvu in po sve-tu) kot preteklo leto. Prijavljenih kandidatov je bilo v primerjavi s preteklimi leti podobno. Tudi letos so ocenjevalci ob statisticnih zapisovali še opisne ocene, kar je omogocilo dodano vre-dnost samemu procesu ocenjevanja. O zmago-valcih so odlocale statisticne ocene, ki so bile pri-dobljene neodvisno (ocenjevalci niso vedeli, kdo so drugi ocenjevalci in v katero kategorijo in krog ocenjevanja so uvršceni drugi). Vsa podjetja, ustanove in posamezniki, ki so se prijavili na letošnji razpis za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost HORUS, so uspešni in ucinkoviti, želijo storiti nekaj vec na vseh podro-cjih družbene odgovornosti. Vidi se nadgradnja njihovega dela v odnosu do zaposlenih, skupno-sti, okolja in na trgi do kupcev in dobaviteljev. Kot doslej, tudi letošnje tekmovanje za nagrado Horus kaže, da so družbeno odgovorne prakse podjetij, zavodov in posameznikov izredno zani-mive in poucne, z izmenjavo mnenj in predlogov v okviru nagrade Horus pa jih lahko še ucinkovi-teje nadgradijo. S pomocjo neodvisnih ocenjeval-cev so kandidati tudi letos pridobili dragocena mnenja, kaj lahko pri sebi še izboljšajo, kaj je morda slabše, pa bi potrebovalo nadgradnjo, in seveda, kaj si zasluži vso pohvalo. Ta obvestila bodo še v tem mesecu prejela vsa podjetja in za-vodi, ki so sodelovali na tem razpisu, in upamo, da jih bodo lahko kmalu uporabili v svoji poslovni praksi. Verjamemo, da bodo svojo moralno obvezo, širiti dobre prakse na tem podrocju, prevzeli tako na-grajenci, kot finalisti in da se jim bodo v prihod-njih letih pridružili še mnogi drugi. Namrec, na-grada Horus ni le analiza stanja družbene odgo-vornosti, ki organizaciji omogoca pripravo lastne strategije za razvoj družbene odgovornosti. Je mnogo vec: je nagrada za vložen trud vseh delež-nikov organizacije, je nagrada za organizacijo, pa najsi bo to podjetje, društvo, zavod, posameznik ali država. To dokazujejo številne pobude zapo-slenih v nagrajenih podjetjih, ki po prejemu na-grade Horus pospešeno inovirajo in prispevajo k razvoju podjetij, kjer so zaposleni. Skupaj z lastni-ki so ponosni na delo v teh organizacijah in na njihovo družbeno odgovornost. Zavedanje o tem širijo na svoje poslovne partnerje, od dobavite-ljev, do kupcev, to pa seveda opazijo tudi mediji, ki o takšnih podjetjih z veseljem porocajo in širijo zglede dobrih praks. Vsekakor gre pohvala vsem podjetjem, ki so so-delovala v natecaju HORUS 2019 in njihovim pri-zadevanjem za družbeno odgovorno ravnanje in delovanje na razlicnih podrocjih. Finalisti v kate-goriji majhno podjetje dokazujejo, da je tudi z manj zaposlenimi mogoce delovati družbeno od-govorno in razširjati pozitivne premike v širše okolje. Skrb za okolje, lokalno skupnost ter moti-vacijo in zadovoljstvo zaposlenih je skupna tocka prizadevanj vseh finalistov. Vsem nagrajencem, prejemnikom posebnih pri-znanj in finalistom Horus 2019 za njihova prizade-vanja in zgledno ravnanje na podrocju družbene odgovornosti iskreno cestitamo. Hkrati pa jih vabimo v aktivno delo v POSLOVNI KLUB HORUS - mrežo družbeno odgovornih pod-jetij, ki posreduje znanja in izmenjuje izkušnje. Poslovni klub HORUS je klub družbeno odgovor-nih (t.j. do ljudi in narave) podjetij, finalistov in nagrajencev Slovenske nagrade za družbeno od-govornost Horus. Clani kluba želijo spremeniti dojemanje družbene odgovornosti v podjetjih, in preko podjetij širiti družbeno odgovornost v javne ustanove in držav-ne organe ter posledicno tudi preko njih do naj-mlajših v vrtcih in šolah. Delujejo z namenom, da z družbeno odgovornostjo vplivajo na oblikova-nje širših družbenih ucinkov, zlasti na uspešnost Slovenije in dobro življenje njenih prebivalcev. Mnenje Ocenjevalne komisije in organizatorjev o projektu HORUS 2019 Tako kot v preteklih letih, tudi letos Ocenjevalna komisija ugotavlja, da je projekt uspel. Komisija predlaga za v prihodnje vnos ustreznih izboljšav v obrazce in sam projekt ter povezovanje z mnogi-mi certifikati na podrocju družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja, ki so se zaceli pojavljati na slovenskem trgu in mednarodno. Hkrati pa vabi vsa slovenska podjetja, zavode, posameznike, da po svojih moceh cim vec vlagajo v družbeno odgovorno delovanje in s tem krepijo slovensko in mednarodno družbeno odgovor-nost. Eden izmed korakov je lahko tudi ta, da že v prihodnjem letu sodelujejo na razpisu za Sloven-sko nagrado za družbeno odgovornost Horus 2020, ki bo prihodnje leto podeljena dvanajstic zapored! Mnenje Ocenjevalne komisije o letošnjih kandidatih NAGRADA HORUS 2019 ZA STRATEŠKO CELOVITOST PRAVNE OSEBE Kategorija majhna neprofitna pravna oseba: DOBA Fakulteta za uporabne poslovne in družbene študije Maribor »DOBA Fakulteta za uporabne poslovne in družbene študije Maribor ima spoštovanja vreden nacin raz-mišljanja in delovanja izobraževalne institucije, ki svojim zaposlenim in študentom z družbeno odgovor-nim ravnanjem in on-line študijem ponuja veliko vec kot le osnovno dejavnost. Izpostaviti moramo dovr-šen in sistematicen pristop k družbeni odgovornosti in vkljucitev le-te v njeno temeljno politiko. Posebej nas veseli dejstvo, da je družbena odgovornost našla svoje mesto v predmetniku in da imate usposoblje-no vodjo za to podrocje, s cimer zagotavljate, da se princip družbene odgovornosti širi med študenti in zaposlenimi, tudi s pomocjo prakticnih delavnic, ki jim omogocajo, da jo udejanjijo. Na ta nacin spodbu-jate njihovo pozitivno ravnanje in prenos dobrih praks na druga podrocja življenja in delovanja. S komu-niciranjem lastne družbene odgovornosti prenašate na svoje diplomante vrednote empatije, eticnega delovanja in trajnostne odgovornosti. Ti pa jih lahko nato udejanjajo z delovanjem v svojih okoljih in po-sledicno prispevajo k razvoju celotne družbe. Za vaše delo zato iskrene cestitke!«, je zapisala Ocenjeval-na komisija. Kategorija majhna profitna pravna oseba: FlawlessCode, informacijski inženiring, d.o.o. »FlawlessCode inženiring d.o.o. je mlado in hitro rastoce podjetje, ki ima veliko dimenzij družbene odgo-vornosti že sedaj vkljucenih v svojo poslovno strategijo. Podjetje dokazuje, da je kljub majhnosti možno zasledovati cilje družbene odgovornosti in skrbeti za svoje zaposlene, okolje kot tudi za širše družbeno okolje. Posebne pohvale je vredno angažiranje podjetja na podrocju integracije ranljivih skupin prebival-stva (migranti, invalidi, itd.) in zavest o pomenu lastnega prispevka k razvoju lokalnega okolja. Mlad kolektiv, katerega aktivnosti ter zavezanost lokalnemu okolju so vredna posnemanja. Veliko uspeha na vaši nadaljnji poti in iskrene cestitke!« je zapisala Ocenjevalna komisija. Kategorija majhna neprofitna pravna oseba: Prejemnik manjše nagrade je Malo mesto d.o.o., socialno podjetje, saj je med prvo uvršcenim in drugo uvršcenim v tej kategoriji le 0,27 % razlike »Socialno podjetje Malo mesto d.o.o. z Mini City središcem je kreativno in tematsko otroško mesto za otroke do 13 leta starosti, ki jim omogoca ucenje realnih življenjskih vešcin in kompetenc, potrebnih za samostojno življenje v prihodnje. Polega tega pa je mesto namenjeno tudi t.i. medgeneracijskemu dru-ženju, ki je v sodobni potrošniški družbi prepogosto postavljeno na stranski tir - otroci pa prepušceni sa-mim sebi. Odkriti, kaj te v življenju veseli in cemu bi si želel posvetiti svoj (delovni) cas, je zahtevna nalo-ga za vsakega posameznika, zato je zelo dobrodošla RAZPIS ZA SLOVENSKO NAGRADO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST – HORUS 2019 Porocilo o delu ocenjevalne komisije za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost HORUS 2019, 11.12.2019 7 možnost, da se že v zgodnjih letih seznaniš s posameznim po-klicem. Aktivnosti v Mini Cityju malim udeležencem dajejo še veliko vec - priložnost za sklepanje prija-teljstev s poudarkom na sodelovanju, možnost za kreativno raziskovanje sveta svojih staršev, razvijanje domišljije, samostojnega razmišljanja in odgovornega ravnanja. Entuziazem vseh vkljucenih deležnikov po še boljših doživljajskih izkušnjah uporabnikov, in dober sprejem oz. odziv uporabnikov, lokalne skup-nosti in širšega okolja (tudi cez mejo), predstavljajo zelo dobro popotnico za nadaljnje uspešno udeja-njanje poslanstva podjetja. Veliko uspeha na tej poti in iskrene cestitke!, je zapisala Ocenjevalna komisi-ja. Kategorija neprofitnih pravnih oseb: Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru Projekt Ucni vrtovi kot medgeneracijski centri prihodnosti Filozofske fakultete Univerze v Mari-boru krepi obcutek pripadnosti skupnosti, pomen medsebojnega sodelovanja (v razlicnih obli-kah) in ucenja otrok (ob pomoci razlicnih generacij) za življenje. Projekt krepi vrednote, ki so za-radi sodobnega nacina življenja dandanes na veliki preizkušnji. Krepi prehransko samooskrbo in vnaša vrtickarske površine in s tem užitne rastline v urbano okolje. Gre za velik projekt s širokim naborom partnerjev in deležniških skupin, ki deluje že na dolgi rok. Samo želimo si lahko, da bi ta primer dobre prakse posvojili tudi drugod po Sloveniji in s podobnimi projekti pripomogli k izboljšanju medsebojnih odnosov razlicnih skupin in k dodajanju vrednosti okolju, v katerem ži-vimo. Srecno in samo tako naprej tudi v bodoce!« je zapisala Ocenjevalna komisija. PRIZNANJE ZA PROJEKT Kategorija posebno priznanje – splošno: Jurcek Nowakk, HOPLA – društvo za družinsko rekreacijo »Jurcek Nowakk je pobudnik številnih idej in projektov, ki povezujejo njegovo veselje do planinarjenja z iskanjem rešitev, kako to dejavnost omogociti tudi skupinam ljudi z manj priložnostmi. Gre za osebo, ki želi pomagati širšemu krogu ljudi in povezati tiste, ki imajo boljše pogoje za življenje s tistimi, ki živijo z dolocenim bolezenskim stanjem. To je never-jetna zgodba o cloveku, ki je naredil toliko dobrega na tako številnih podrocjih. Od kod tako veliko energije? Cuti srce ljudi iz najbolj ranljivih in obrobnih skupin ljudi. Dokazuje, da se z dobro voljo in inovativnimi pristopi da narediti vse. Za vaše delo gospod Nowakk iskrene cestitke!«, je zapisala Ocenjevalna komisija. POSEBNA PRIZNANJA – SPLOŠNO Kategorija posebno priznanje - novinar: Viva Videnovic, urednica rubrike Proglas (tednik Mladina) Viva Videnovic kot urednica Mladinine rubrike Proglas že vec kot 20 let poziva k razmisle-ku o aktualnih problemih sodobne družbe, cloveka in okolja. Z vodenjem uredništva, ki na kreativen nacin opozarja na družbeno odgovorne tematike, prispeva svoj delež k dvigova-nju zavedanja o družbeni odgovornosti. Bralce ozavešca o aktualnih temah na poseben, provokativen nacin. Malo besed predstavlja velik ucinek. Odzivi bralcev so zelo dobri, kar je omogocilo Proglasu dolgo življenjsko dobo in številne nagrade strokovne javnosti. Za delo ga. Videnovic je znacilna visoka profesionalnost, cut za družbeno odgovornost ter obravnava aktualnih tem, pomembnih za socialni in družbeni razvoj družbe. Iskrene cestitke!«, je zapisala Ocenjevalna komisija. POSEBNA PRIZNANJA – NOVINAR Kategorija Platinasta nagrada: Združenje Manager Združenje Manager je najvecje združenje managerjev in managerk v Sloveniji, ki povezuje vec kot 1.200 slovenskih managerjev in managerk in že 30 let spodbuja razvoj managerskega poklica v Sloveniji. Z ak-tivnim sodelovanjem pri oblikovanju gospodarskega okolja v Sloveniji soustvarja rast konkurencnosti slovenskega gospodarstva in tako sooblikuje slovenski družbeni prostor. V letu 2019 so si clani združe-nja zadali novo poslanstvo in sicer: »Z odgovornim voditeljstvom in strokovnim managementom do skupnega napredka.« Zadali so si tudi tri strateške teme združenja, ki so: povezovanje in združevanje, sodobno voditeljstvo ter družbeni napredek in blaginja. V okviru družbenega napredka in blaginje želijo krepiti zavedanje o soodvisnosti in odgovornosti, spodbujati ne le znanje o vodenju, ampak tudi znanje o makrookolju in družbi. Ker je prva skrb Združenja Manager slovenski management spodbujati k eticne-mu delovanju in s tem h krepitvi zavedanja slovenskega gospodarstva o naši skupni odgovornosti in so-odvisnosti, se je Ocenjevalna komisija za nagrado Horus 2019 odlocila, da Združenju Manager ob 30-letnici delovanja in postavljenih visokih eticnih merilih za delovanje slovenskih managerk in managerjev podeli Platinasto nagrado Horus 2019. V Združenju Manager pravijo: »Vsak dan nam daje priložnost postati boljša razlicica sebe.« To velja za vse nas, zlasti na podrocju zavedanja o naši soodvisnosti in od-govornosti. Zato verjamemo, da se bo vizija združenja »S sodelovanjem spreminjati priložnosti v uspehe in popeljati Slovenijo med 15 najrazvitejših držav v Evropi« kmalu uresnicila. Za Platinasto nagrado Ho-rus 2019 iskreno cestitamo!« je zapisala Ocenjevalna komisija. PLATINASTA NAGRADA HORUS 2019 V kategoriji novinarji se je za pri-znanje potegovala tudi Branka Bezjak, urednica Štajerca (Casnik Vecer). Za Posebno priznanje v kategoriji splošno je bil predlagani tudi Borut Ambrožic, Per Ardua d.o.o., vodja marketinga in projektne pi-sarne. Za Posebno priznanje v kategoriji splošno je bil predlagani Tomaž Bole, glavni tajnik Ustanove Gallus in prostovoljec. Družabni utrinki Fotografija osebe HORUS - Slovenska nagrada za družbeno odgovornost. Fotografija osebe HORUS - Slovenska nagrada za družbeno odgovornost. Fotografija osebe HORUS - Slovenska nagrada za družbeno odgovornost. Brez izjemno požrtvovalne ekipe tudi tokrat podelitev Horus 2019 ne bi bila tako imenitna. Hvala! Fotografija osebe Postani družbeno odgovorni vodja. Fotografija osebe Postani družbeno odgovorni vodja. Fotografija osebe Postani družbeno odgovorni vodja. Poslanice clanov Inštituta IRDO za leto 2020 in vizija za naprej Povabili smo clane, da skupaj z nami razmišljajo o razvoju družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja v prihodnje. Njihove misli delimo z vami na naslednjih straneh. Zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej, predsednik Strokovnega sveta inštituta IRDO Kaj si želite zase v novem letu? »Družinsko zdravje.« Kaj za vaše podjetje, organizacijo? »Je nimam razen IRDO, sem 18 let upokoje-nec.« Kaj za mesto, kjer živite? »Manj zavisti do podjetno uspešnih, ce so družbeno odgovorni.« Kaj za državo? »Bolj ustvarjalen odnos do družbene odgo-vornosti kot družbeno-gospodarske uredi-tve.« Kaj za svet? »Pospešeno uveljavitev pariškega sporazu-ma in milenijskih ciljev OZN.« Kaj naj se v duhu osebne in družbene od-govornosti zgodi v prihodnje… vaš futuristi-cen pogled na prihodnost? »Globalna družbeno odgovorna družba z novo OZN kot svetovno vlado, ki ne dovolju-je nobenega monopola, poslovnega niti dr-žavnega, nobenega vojnega napada, nobe-nega obcutka velesil, da imajo posebne pravice, ampak posebne obveznosti do pre-bivalstva sveta in njegovih naravnih pogo-jev za življenje.« Kako vidite dosedanje 15-letno delo inštitu-ta IRDO in kam naj bi to šlo v prihodnje, kakšna naj bo naša skupna vizija na tem po-drocju? » Za nazaj cestitam za preživetje z oranjem ledine in šibko financno odmevnostjo vse-binsko zelo bogatega in družbeno odgovor-nega delovanja. Za naprej želim vec vpliva na družbene in poslovne odlocilne ljudi in organizacije, ki naj dojamejo, da družbeno odgovorno ravnanje preprecuje ali vsaj zmanjšuje težave in stroške ter krepi mož-nosti, da cloveštvo preživi brez nove svetov-ne vojne, številnih lokalnih vojn in unicenih naravnih pogojev za preživetje.« New Year'S Eve, New Year, 2020, Celebration, Card susan-lu4esm/https://pixabay.com/ Jasna Dominko Baloh, direktorica Dobe Kaj si želite zase v novem letu? »Še naprej si želim sodelovanja z izjemnimi ljudmi na DOBI in izven nje, da bomo skupaj soustvarjali DOBO šolo, ki vidi dlje. Želim si srecati veliko zanimivih ljudi, širiti prijateljstva, potovati, imeti cas za družino in se tudi v prihodnje odlocati ZA ucenje, ZA kreativnost, ZA sreco, kajti vse se zacne v gla-vi, ce mislimo pozitivno in znamo združiti za-vzetost razuma z glasom srca je vse dobro in prav.» Kaj za vaše podjetje, organizacijo? »Poslovna skupina DOBA obeležuje trideset-letnico delovanja. Želim, da bomo tudi v na-slednjih desetletjih širili uspeh in nasmeh ter spreminjali izzive v priložnosti. Ob tem naj izrazim globoko hvaležnost, ker sem lahko soustvarjala s sodelavci. Z inovativnostjo, kreativnostjo in novimi pre-boji pri razvoju novih programov in svetovnih trendov, ki jih prenašamo v naše okolje, bo-mo plemenitili slovenski in širši prostor.« Kaj za mesto, kjer živite? »Predvsem si želim oblikovanja strategije razvoja na vseh podrocjih s prioritetami, vec povezovanja, izkorišcanja potencialov, ki jih imamo, poslušanja mešcanov in izboljšanja kakovosti življenja. Mariborcani smo zelo prepadni našemu me-stu. Ne pozabimo na slogan: RAD IMAM TO-TO NAŠE MESTO.« Kaj za državo? »Živimo na prekrasnem košcku planeta, že-lim da bi s sodelovanjem, inovativnostjo in medsebojnim spoštovanjem našli rešitve, ki nam bodo zagotovile stabilno, uspešno in družbeno odgovorno sobivanje v družbi na-rodov.« Kaj za svet? »Pomisliti in pomagati ljudem, ki jim življenje ne omogoca dostojnega življenja, ki nimajo možnosti za izobraževanje. Bolj skrbeti za okolje, v katerem živimo, da bodo tudi pri-hodnje generacije kvalitetno živele na tem cudovitem planetu.» Kaj naj se v duhu osebne in družbene odgo-vornosti zgodi v prihodnje … vaš futuristicen pogled na prihodnost. !Ce so pred desetletjem svetovni in gospo-darski voditelji prepricevali posameznike, da je družbeno odgovorno ravnanje pomemb-no, je danes koncept in kontekst drugacen – posamezniki pricakujejo in zahtevajo dru-žbeno odgovorno ravnanje. Samo poglejmo posameznike generacij Y in Z, ki prevzemajo vedno bolj pomembno vlogo v družbi. Tudi za prihajajoce obdobje je pricakovati takšen trend. Koncept družbene odgovorno-sti se vedno bolj transformira v udejanjanja »od znotraj navzven«. Osebna in družbena odgovornost postajata vse bolj prepleteni. Pomemben vpliv bosta imela tudi trenda, ki se že kažeta, in sicer, da so ljudje v ospredju (tako zaposleni v podjetjih kot kupci in njiho-va pricakovanja družbeno odgovornega rav-nanja podjetij in držav) ter lokalno delovanje (globalizacija je dosegla svoj vrh, globalna podjetja se vedno bolj usmerjajo na lokalno delovanje). Verjamem, da bodo v prihodnosti uspešna samo podjetja, ki bodo imela »licenco za družbeno odgovorno poslovanje«. Posame-zniki bodo v poplavi globalne ponudbe na-mrec zavracali vse, kar ne bo v duhu njihovih družbeno odgovornih pricakovanj.« Kako vidite dosedanje 15-letno delo inštituta IRDO in kam naj bi to šlo v prihodnje, kakšna naj bo naša skupna vizija na tem podrocju? »Najprej cestitke ob pomembnem jubileju in oranju ledine na podrocju družbene odgo-vornosti v Sloveniji. Ko v slovenskem prosto-ru govorimo o družbeno odgovornosti, so prve misli in asociacije vedno povezane z IR-DOM. To je velik dosežek. Družbeno odgovorno ravnanje je postalo »standard«. IRDO naj zato tudi v prihodnje ponuja možnosti udejanjanja družbeno od-govornega ravnanja posameznikov in orga-nizacij. Vizija IRDA naj še bolj kot doslej pre-vzema vlogo koordinatorja vseslovenskih družbeno odgovornih akcij – tistega, ki bo povezoval napore in prizadevanja posame-znikov in organizacij ter jih povezal v vseslo-venske iniciative.« Snowman, Snow, Winter, Christmas, Shiny, Cold, Toy Larisa-K / https://pixabay.com/ Happy New Year, 2020, Mouse, New Year, New geralt/https://pixabay.com/ Prof. ddr. Ana Vovk Korže Mednarodni center za ekoremediacije Mednarodni center za ekoremediacije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru deluje v smeri po-novne oživitve tako naravnega kot družbenega okolja s ciljem, da se razvije življenjska energija za ponovno delovanje. Naše delo je poslanstvo, je vezano na moc narave in interes družbe. Zato si v novem letu želimo dobro sobivanje z naravo, kajti Zemlja nam vse bolj kaže, da smo jo prevec enos-transko izkorišcali in nujno je, da se prenehamo bojevati z naravo, ampak da zacnemo z njo polno sodelovati. Zaradi globalnih in potrošniških navad to ni tako enostavno, zato je naš cilj v letu 2020 navdušiti cimvec posameznikov, družin, lokalnih skupnosti in državo ter svet za svojo samooskrbo. Ne le za hrano in pijaco, ampak tudi za samooskr-bo z energijo, z vodo in plodno zemljo, ce država tega nima, je odvisna od drugih, kar pa kot kaže zgodovina, ni bilo dobro za nikogar. Naj bo prihodnost priložnost za vse nas, da v sebi prebudimo motivacijo, energijo in interes za prave aktivnosti, take, ki ne bodo v škodo Zemlji, živalim in rastlinam, ampak v njihovo korist. To nam bo odprlo neizmerne priložnosti za uravnoteženo so-bivanje, s tem ko bodo podpirali naravne vire in dopusti življenje vsem bitjem, se bomo zavedali nesmiselnosti ubijanja, onesnaževanja in zatiranja na našem skupnem planetu. Do takih pogledov nas je zagotovo pripeljal tudi IRDO, saj smo hoteli poglobiti v bistvo družbene odgovornosti in jo udejanjiti v praksi. IRDO je nare-dil premike v razumevanju in odnosu med ljudmi, zato je obstoj takega inštituta izredno pomemben tudi v prihodnje. Idejna vodja Anita Hrast – vse pohvale in cestitke za potrpežljivo delo in vidne rezultate v 15-tih letih! Skupaj nas caka veliko izzivov, ki si jih bomo znali razlagati kot nujne, kot stopnice na višje nadstrop-je, od koder bomo bolje videli vsakdanja dogaja-nja. Namesto energijsko izcrpanih ljudi, revnih upokojencev in razvajenih otrok, ki se ne znajo veseliti drobnih skrivnosti, zamenjamo to smer s skupno potjo ustvarjalne družbe, s sobivanjem, kjer si bomo delo delili, si med seboj pomagali in si se s samooskrbo veselili naših pridelkov, novih znanj, spoznanj in odnosov. Ti bodo pomembno vplivali na to, kako se bomo pocutili. IRDO z Anito Hrast nam z njenim smehom in vedrino pricara prijeten obcutek, ki ga moramo deliti naprej. Mlade generacije se že zavedajo pomena ohranjanja narave, zato jim moramo dati priložnosti za njihovo ustvarjalnost (Ucni poligon za samooskrbo Dole) Mag. Natalie Cvikl Postružnik, direktorica Insights d.o.o. Kaj si želite zase v novem letu? »Srcnost, vztrajnost, ljubezen, pogum.« Kaj za vaše podjetje, organizacijo? »Ucinke pri strankah, ki se bodo kazali skozi višjo stopnjo zadovoljstva z življenjem, delom in seveda tudi skozi spremembe za bolj odgovorno življenje posameznik, družine, podjetij in posledicno dru-žbe.« Kaj za mesto, kjer živite? »Pametne in odgovorne odlocitve politicne elite; veliko izkorišcenih priložnosti ... smeha in zabave ... mednarodnih gostov, ki ostajajo vec dni ... dogaja-nja in živosti ... živahnosti in povezovanja, upanja in zaupanja.« Kaj za državo? » ... odprti za samoodlocitve državljank in državlja-nov (brez 5g, svoboda odlocanja glede cepljenja, ...) ... striktno omejevanje vsakršnega onesnaževa-nja (okoljskega, custvenega, energijskega ...) ... prenehanje politicnega lakajstva do drugih politic-nih in gospodarskih velesil ... pogum reci bobu bob ... konsekvence za neeticna in pravno sporna dejanja ... prvo državo na svetu, ki resnicno živi in diha po ISO 26.000 nacelih (vseh!) ... merjenje in udejanjanje zakonodaje, ki podpira kazalnik sreca namesto kazalnik BDP in dodano vrednost ... sistem, ki ne bo vec dopušcal lacnih otrok in sta-rostnikov ... vec preprostosti ... uf, veliko tega!« Kaj za svet? »100000 Gret Thunberg.« Kaj naj se v duhu osebne in družbene odgovornosti zgodi v prihodnje... vaš futuristicen pogled na pri-hodnost. »Namesto pametnih mest, kjer bomo vsi elektron-sko medsebojno priklopljeni, raje pametne in srcne ljudi ... vzgoja otrok v odgovorna, srcna, dušnopo-vezana razmišljujoca bitja, ki jim bomo dovolili de-lati napake in jih vzgojili v odgovorne (responsible and accountable) posameznike ... odrasli ljudje, ki spoštujejo in cenijo vsa živa bitja ... kjer bodo naša telesa, duša, srce, um na višjih energijskih vibraci-jah delovala v dobro vseh živih bitij brez izkorišca-nja ... moderna utopija prvi korak je sprejemanje sebe, nato sprejemanje drugacnosti in drugih ... » Kako vidite dosedanje 15-letno delo inštituta IRDO in kam naj bi to šlo v prihodnje, kakšna naj bo naša skupna vizija na tem podrocju? »Prispodoba: odkrili ste gnili zob, ga zaceli zdravi-ti ... zdaj je cas za vecje posege, da se karies ne razširi drugam, da ne pride do paradontoze ... cas je, da skrb za higieno odgovornih sprememb pre-vzamejo in ponotranjijo tudi politicni, gospodarski, elitisticni, eticni in drugi odlocevalci ... IRDO pa naj bo šcetka in nitka in pasta ter zdrav vnos energije za te spremembe ...« Foto: Gaja Postružnik New Year, Silhouette, 2020, Musician, Saxophonist Pred kratkim mi je znanec potožil, da ima težave z vsiljeno svetlobo iz okolja. Ker sem hotel tudi za-radi njega izvedeti kaj vec o tej vrsti onesnaževa-nja, sem poiskal pomoc na spletu in tako odkril, poleg drugih, tudi spletno stran društva Temno nebo. Nisem clan društva, zato ne gre za reklamo – težko priznam, da sem zanj izvedel šele po omenjenem pogovoru. Zakaj torej sploh pišem o njem? Ker najdemo na njihovi spletni strani do-volj gradiva za razumevanje problema, škodljivih posledic tega onesnaževanja in napotke o tem, kako ga lahko vsak sam zmanjša. Še mnogo vec o tej vrsti onesnaževanja najdemo, pricakovano, na spletnih straneh v angleškem jeziku. Ker zadeva gotovo zanima širši krog ljudi, bom poskušal preko tega prispevka (vsaj domišljam si tako) spodbuditi razmišljanje o tem po moji oceni podcenjenem problemu. Vecina med nami pozna onesnaževanje zraka, vode in zemlje, a se morda ne zaveda svetlobnega onesnaževanja. To je defi-nirano kot vsako nekontrolirano uhajanje svetlo-be iz umetnih virov izven cilja osvetlitve. Poveca-na in široko razpredena uporaba umetnih svetil ne ovira le našega pogleda v vesolje, temvec tudi škodljivo vpliva na zdravje ljudi in živali, na pora-bo energije in na našo klimo. Posledice svetlobne-ga smoga so lahko tudi sociološke, ekonomske, pravne, varnostne in estetske. Svetlobno onesnaževanje vkljucuje: prekomerno svetlost, ki povzroca vidno neugodnost, osvetlitev nocnega neba nad naseljenimi obmocjiji, osvetlje-vanje obmocij, ki jih nismo nameravali osvetliti in niso potrebna osvetlitve, svetlo, pomešano in pretirano koncentracijo svetlobnih virov. Onesna-ženje je stranska posledica industrializacije. Med njegove vire spadajo zunanja in notranja razsvet-ljava zgradb, osvetljevanje podjetij in športnih objektov pa tudi svetlobne reklame. Mnoge zuna-nje razsvetljave so neucinkovite, pretirano svetle, nezadostno omejene in v mnogih primerih nepo-trebne. Svetlobo raztresamo v nebo in elektricno energijo zanjo zapravljamo, namesto da bi jo usmerili na objekte in obmocja, ki bi jih želeli osvetliti. Za astronome je nocno nebo okno v vesolje, ve-solje pa naravni laboratorij, v katerem proucujejo zakonitosti razlicnih pojavov. Oddaljena telesa v vesolju lahko vidimo le ponoci, ko na nebu ni Son-ca in je nebo dovolj temno, da zaznamo šibke iz-vore svetlobe. Žal je naše nocno nebo zelo osvet-ljeno od umetne svetlobe, ki prihaja od množice nezasencenih svetilk povsod po Sloveniji. Mari-borsko astronomsko društvo Orion mora, na pri-mer, za svoja opazovanja neba zaradi svetlobe mesta izbrati oddaljeno Šmartno na Pohorju, v casu nocne smuke pa niti to ne zadošca. Ob razpadu dela ameriškega energetskega siste-ma v letu 2003, ki je prizadel 55 milijonov ljudi, ljudje niso mogli verjeti, da je lahko nebo tako lepo. S prostim ocesom so prvic videli cudovito nebo, polno zvezd, drugih galaksij in meglenic. V skladu z leta 2016 izdanim Svetovnim atlasom osvetlitve nocnega neba z umetno lucjo živi 80 odstotkov svetovne populacije pod osvetljenim nebom. V ZDA in Evropi kar 99 odstotkov prebi-valstva ni videlo naravno osvetljenega neba. Tri milijarde let je življenje na Zemlji obstajalo v ritmu svetlobe in teme, ki so ga dolocali samo Sonce, Luna in zvezde. Danes umetna svetila pre-magujejo temo in s tem prekinjajo naravni vzorec noc-dan. Vse vec je merljivih dokazov o motnjah ekosistema in živalskega sveta, škodovanju zdra-vja ljudi, o vplivu na kriminal in varnost. Dobre novice so, da je svetlobno onesnaževanje povratno, da je vsem vidno, da ga lahko zmanjša vsak med nami sam in da nam njegovo zmanjše-vanje prinaša tudi financne prihranke. Prvi korak k temu je že odlocitev, da uporabljamo osvetlitev le, kadar in kjer jo potrebujemo. Zašcitimo sve-tlobno razsipanje zunanjih luci in z zasloni omeji-mo svetlobo na notranjost. Ce nas skrbi varnost, lahko namesto luci uporabimo detektorje gibanja. Mednarodne primerjave kažejo, da je Slovenija med svetlobno najbolj onesnaženimi državami. Že podatek, da Maribor štirikrat bolj svetlobno one-snažuje nebo kot po številu prebivalcev petkrat vecji avstrijski Gradec, je dovolj zgovoren. Razlo-gov za take naše razmere je vec: 1: Množicna upo-raba tehnološko zastarelih in ekološko oporecnih nezasencenih svetilk, najveckrat nestrokovno montiranih. Z osvetljevanjem se lahko, ocitno za-radi pomanjkljivega nadzora, ukvarja kdorkoli. 2: Pretiravanje v številu svetlobnih teles kot tudi z mocjo osvetlitve pri osvetljevanju cest in drugih javnih površin, cerkva ter ostalih kulturnih spome-nikov. 3: Praksa vsesplošnega osvetljevanja. V Slo-veniji se je uveljavilo prepricanje o nujnosti vses-plošnega osvetljevanja za vsako ceno ne glede na smiselnost, stroške ali morebitne posledice. Raz-log za je tudi lažno prepricanje, da vec svetlobe pomeni vecjo varnost. Morda je za koga presene-tljivo, a praksa kaže, da je vec kriminala na osvet-ljenih mestih. 4: Osvetljeni reklamni panoji. Slove-nija postaja »prepoznavna« po že kar podivjanem in nekontroliranem postavljanju reklamnih pano-jev, in to prakticno brez vsakršnih omejitev. V vsej Nemciji ni, na primer, ob avtocestah niti enega osvetljenega panoja. In kakšna je rešitev? Na zavest ljudi se ni mogoce zanesti, vsaj ne kratkorocno. Ker imamo Uredbo o mejnih vrednostih svetlob-nega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13), bi lahko iskali raz-loge za to, da smo po tem onesnaževanju med prvimi v Evropi, bodisi v višjih dopustnih zakonskih vrednostih in nižjih denarnih kaznih bodisi v po-manjkljivem nadzoru inšpekcijskih služb, kar se mi zdi bolj verjetno. IRDO razmišljanje Slovenija je med svetlobno najbolj onesnaženimi državami Avtor: mag. Ivan Ketiš, Maribor (objavljeno v rubriki Pisma bralcev, casnik Delo 30.12.2019) Factory, Night View, Light Pollution SAM7682/https://pixabay.com/ VABIMO VAS V VODILNO SLOVENSKO ORGANIZACIJO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJNOSTNI RAZVOJ PODJETIJ, NEVLADNIH ORGANIZACIJ IN USTANOV Sodelujte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in njenem vplivu na raz-licna podrocja našega življenja, dela in okolja. Po svojih moceh se povežimo pri iskanju rešitev in njihovem udejanjanju. K DRUŽBENI ODGOVORNOSTI LAHKO POMEMBNO PRISPEVATE TUDI VI. SODELUJTE Z NAMI, POSTANITE NAŠI CLANI! IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Tel.: 031 344 883 e-pošta: info@irdo.si Spletna mesta: www.irdo.si www.horus.si www.model-m.si