Začeli smo lani
Dr. France Prešeren
ÄjibefrqiT zoAT $<š Pil e'
zarinvLncK v/ish, vi nfiš trp:
liamzoi boMAOie
no®<n ray vacd ne( vzmeti strup
V	novoletni številki Tekstilca so v sestavku: »Kakšen bo naš spremenjeni in dopolnjeni statut?« naštete bistvene spremembe, ki jih predlog predvideva.
Pričakujemo lahko, da predpisani postopek pred sprejetjem statuta ne bo prinesel bistvenih sprememb predloga, še posebno to velja za organe upravljanja, kjer se predvidevajo tudi kolektivni izvršilni organi.
V	predlogu stoji, da so (oziroma bodo) kolektivni izvršilni organi na nivoju podjetja — odbori, in sicer: odbor za splošne zadeve, odbor za gospodarstvo, odbor za varnost pri delu in požarno varnost, odbor za stanovanjske zadeve, odbor za narodno obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami, odbor za nagrajevanje, odbor za informiranje, odbor za tehnični napredek in odbor za izobraževanje.
O pomenu in kompetencah teh odborov pa piše: ti odbori niso samo strogo izvršilni organi delavskega sveta podjetja, temveč imajo tudi določene pravice in dolžnosti ter odgovornosti v okviru pristojnosti določenih s statutom. Ti odbori bodo nadomestili dosedanji upravni odbor, njegove komisije in komisije CDS.
Nesporno je, da je taka oblika
Bodoči kolektivni izvršilni organi
samoupravljanja velik korak naprej, seveda le ob pogoju, če bodo pristojnosti teh izvršilnih organov smiselno in dovolj konkretno opredeljene in — če bodo odbore sestavljali v strokovnem in gospodarskem pogledu neoporečni člani, ki bodo delali in odločali te-amsko in v korist kolektiva oziroma družbe. Ko bomo člani delavskega sveta podjetja volili člane v te odbore, bo treba sleherni predlog dobro proučiti. Ker bodo člani voljeni, je prav, če bo predlog za posamezni odbor obsegal več kandidatov kot bo izvoljenih članov.
Druga nevarnost, ki obstaja je, da bi ta ali oni odbor postal skupina ljudi, ki bi hotela izvajati grupaško politiko, kar bi bilo ob dani obsežnih pristojnostih lahko za podjetje usodno. Slišati je tudi predlog, naj bi odbor za gospodarstvo sestavljali vodilni člani podjetja. Takšen predlog je nesprejemljiv, ker ne morejo vodilni člani sami sebi določati nalog, odgovornosti in obveznosti, ker ne morejo kontrolirati svojega dela oziroma ga ne bodo kritizirali. Pravilno izvajanje postavljenih nalog in kritiziranje storjenih napak pa bo nujno morala biti ena glavnih na-
(dalje na 2. strani)
Sejem »MODA 70« in Tekstilindus
MODA 70 je bil prvi letošnji sejem na Gospodarskem razstavišču, ki prikaže nove modele, barve in vzorce za pomladansko in letno sezono. Čeprav je v Jugoslaviji še nekaj tovrstnih sejmov se, razen ljubljanske MODE, nobeden ni mogel prav uveljaviti. Verjetno ni samo čas, v katerem je organiziran, vzrok za vsako leto večje zanimanje za ta sejem, temveč je vzrok tudi v tem, da razstavljalci dosežejo zelo dober poslovni uspeh.
Vsakoletni sejem MODA je demonstracija najsodobnejših modnih modelov, lepote, okusa, prinaša novosti v izdelavi tkanin, o uporabi vedno novih sintetičnih vlaken, vzorcev in barv — skratka je demonstracija elegance in uporabnosti proizvodov. Sejem ne privablja le strokovnjakov in poslovnih ljudi iz vse Jugoslavije, temveč se za ljubljanski sejem MODA vedno bolj zanimajo tudi v Avstriji, Italiji, ČSSR, ZRN in drugod. Želijo videti razstavo in kot kaže, se bodo v prihodnjih letih pojavili kot razstavljalci tudi v Ljubljani. Z zgraditvijo novih razstavnih prostorov bo uprava Gospodarskega razstavišča sprejela tudi inozemske razstavi jalce in že prihodnje leto bo sejem MODA po vsej priliki mednarodni.
Tudi letos je naše podjetje na enakem razstavnem prostoru v paviljonu B razstavilo nove proizvode. Letošnja naša udeležba na ljubljanskem modnem sejmu ver-
no odraža našo proizvodnjo Trt komercialno usmeritev. Že nekaj let, še posebno pa v zadnjih letih, posvečamo namreč vse večjo skrb nalogi, da bi držali korak z najsodobnejšimi dosežki v svetovni modi in tehnologiji.
Tudi tokrat smo zaradi pestrosti izbrali desene iz kolekcij svetovno znanih vzorčnih ateljejev iz Francije, Italije, Zah. Nemčije in Jugoslavije. Pri izbiri pa smo pazili, da smo zajeli in združili želje potrošnikov z novostmi, ki jih prinašajo za leto 1970 modni centri Evrope.
Kaj vse je konjunkturni oddelek pripravil za omenjeni sejem? Naša želja je bila predvsem v tem, da bi v sejemskih dneh pritegnili čimveč poslovnih partnerjev v naše podjetje in na naš razstavni prostor na sejmu MODA 70. Po podatkih, ki smo jih zbrali, nam je to v glavnem povsem uspelo. V teh dneh so nas obiskali praktično vsi glavni grosisti iz Jugoslavije. že v decembru smo razposlali vsem našim dosedanjim kupcem posebna, lično izdelana in opremljena vabila za obisk sejma. Pripravili smo (po sorazmerno nizki ceni) dva prospekta: 5.000 komadov za trgovska in konfekcijska podjetja ter 20.000 komadov za potrošnike, oba v dveh jezikih. V njih smo prikazali z barvnimi posnetki 25 modelov oziroma modnih tkanin, ki smo jih oziroma jih bomo še pripravili za leto 1970.
V času sejma smo organizirali interno modno revijo za naše poslovne partnerje in novinarje v prostorih ljubljanskega Magistrata. Ob tej priliki smo prikazali 50 modelov. Udeležba, zlasti s strani sedme sile, je bila zadovoljiva. Novinarji so v raznih časopisih, radiu in televiziji letos veliko pohvalnega napisali o naših izdelkih. Zaradi številnih modnih revij raznih proizvajalnih in trgovskih podjetij v času sejma v Ljubljani, bo po vsej priliki treba misliti v pri-
hodnje še na druge oblike propagandnih sredstev in medijev, če hočemo, da bomo naše kupce še bolj konkretno seznanili z našimi novostmi za določeno sezono.
Na centralni modni reviji, ki je bila v času sejma vsak večer v Festivalni dvorani v Ljubljani, pa smo tokrat prikazali 18 modelov. Z njimi smo hoteli potrošnike vsaj delno seznaniti z našimi novitetami. Vsak obiskovalec revije v Festivalni dvorani oz. obiskovalec (dalje na 2. strani)
Meseca decembra lani je bil na obisku v našem podjetju tovariš IVAN BAŠEV, minister za zunanje zadeve LR Bolgarije
CeNjRALNi dE|_AvS|<I sVeT
Sklepi CDS
6.	REDNA SEJA CDS
SKLEPI:
-	potrditev zapisnika 5. seje CDS,
-	sklepi 5. redne seje UO se vzamejo na znanje kot so bili predloženi,
-	poročilo o proizvodnji in prodaji za mesec november 1969 in kumulativno se osvoji, kot je bilo predloženo,
-	potrdi se reorganizacija tehničnega sektorja ter združitev termocentrale in vzdrževalnega obrata, kot je bilo predlagano, in to z veljavnostjo od 1. januarja 1970,
-	v zvezi z reorganizacijo tehničnega sektorja se ukine naslednja delovna mesta v delovnih enotah:
A.	Uprava
a)	strojni inženir
b)	strojni tehnik
B.	Vzdrževalni obrat:
a)	obratovodja vzdrževalnega obrata,
b)	ključavničar — vodja izmene
c)	strojni tehnik
d)	elektro tehnik
C.	Termocentrala
a)	obratovodja termocentrale
b)	strojnik, 2 del. mesti po 1 del. mesto v toplarni I inll)
— ustanovijo se naslednja del. mesta
A. Uprava
Naziv del. mesta
a)	vodja priprave dela	—
b)	konstruktor	—
c)	tehnik strojne dejavnosti	—
d)	tehnik za splošno opremo	—
e)	gradbeni tehnik	—
f)	energetik	—
g)	nadzornik eletrodejavnosti —
h)	tehnik jakega toka	—
i)	tehnik šibkega toka	—
j)	tehnik za pripravo cevnih instalac. in opreme toplarne —
B. Vzdrževalno energetski obrat
a)	obratovodja vzdrž. energet.
obrata	—
b)	vod. delavnic in toplarne
obrata I	—
c)	vod. delavnic in toplarne
obrata II	—
d)	tehnolog — normirec	—
e)	strojnik — vodja	—
—	Ukinitev delovnih mest in ustanovitev ter ocenitev novih delovnih mest velja od 1/1-1970 dalje.
—	Organizacijska shema vzdrževalno energetskega oddelka se popravi tako, da se odslej energetsko vzdrževalni oddelek imenuje vzdrževalno energetski oddelek; obratovodja vzdrževalnega obrata se imenuje: obratovodja vzdrževalno energetskega obrata in administracija se imenuje: splošna tehnična dela.
—	Sedanja obratna delavska sveta termocentrala in vzdrževalni obrat se združita in opravljata funkcijo sveta novo ustanovljene delovne enote vzdrževanja in energetike do prvih volitev organov upravljanja. Tako formirani svet
(dalje na 2. strani)
Poštnina plačana v gotovini
Ureja: glavni in odgovorni urednik Peter Gunčar in uredniški odbor, ki ga sestavljajo: Polde Jenko — predsednik, inž. Zvonka Černe —• namestnik predsednika in člani: Franc Istenič, Marinka Farčnik, Stane Primožič, dipl. oec. Angelca Kunst, Boris Pertot, Jošt Bajželj in Peter Gunčar. Tisk': ČP »Gorenjski tisk« v Kranju
tekstilec
LETO XII.
2.2.1970 — št. 1
Sejem »MODA 70« in Tekstilindus
(Dalje s 1. strani)
sejma pa je dobil nas potrošniški prospekt.
Pred sejmom MODA 70 smo kupce in potrošnike obvestili, da bomo razstavljali na tradicionalnem sejmu MODE v Ljubljani z oglasi v Nedeljskem dnevniku (4-krat zapored), v posebni sejemski številki Gospodarskega vestnika, z barvno prilogo novoletne številke Tovariša (4 barvne strani), v TT — tedenski tribuni in Gospodarstvu. Za televizijske reklamne oddaje pa smo pripravili nov risani film TERLENKA. V vseh teh propagandnih oblikah smo največjo pozornost posvetili propagandi naših sintetičnih tkanin iz terlenke in bombaža, da bi z njimi čimbolj prodrli na jugoslovansko tržišče.
Letošnji razstavni prostor na sejmu MODA 70 je bil po obliki oz. velikosti povsem enak dosedanjim v zadnjih treh letih. Razstavili smo dokaj efektne tkanine, po katerih je bilo veliko povpraševanja. Medtem ko bosta trgovina in konfekcija lahko pravočasno nabavili tkanine iz obrata I, pa bo verjetno večji problem, kdaj bodo pripravljene razstavljene tkanine iz obrata II. Vsa ta propaganda za pestrotkane tkanine pa bo zaman, če se na tržišču ne bodo pravočasno pojavile vse nove tkanine, katere smo razstavili na sejmu MODA 70. Zanimanje med potrošniki za te tkanine je veliko, kar nam dokazujejo številna povpraševanja po telefonu in v pismih. Vsi vprašujejo, kdaj bo-
Bodoči
kolektivni
Izvršilni
organi
(Dalje s 1. strani)
log slehernega odbora, še prav posebno tam, kjer bodo njegove odločitve dokončne.
S tem pa seveda ne mislim reči, da v tem ali drugem odboru sploh ne sme biti član tudi vodilni uslužbenec. Prav gotovo je, da bo na primer moral biti član odbora za gospodarstvo glavni direktor, odbora za splošne zadeve morda direktor kadrovskega sektorja itd. Pri sestavljanju predloga kandidatov za odbore, ki ga bo pripravila posebna komisija, bodo njeni člani morali preudarno izbrati res ustrezne ljudi, pri tem pa upoštevati še to, da ne smemo preko mere časovno obremenjevati nekaterih članov s sejami. Taki člani pa so zopet prvenstveno vodilni ljudje. Le-te bomo v bodoče morali polno angažirati v operativi, čim manj pa v raznih organih, ker je njihov čas preveč dragocen, da bi ga zapravljali na sestankih.
Ni dvoma, da bo težko dobiti idealno sestavo za vse odbore, vendar je treba doseči v tem pogledu kar največ, če hočemo, da bo ta nova oblika samoupravljanja dejansko prinesla tiste prednosti, ki jih od nje pričakujemo.
P. G.
do na tržišču in kje jih bo možno kupiti. Ce se odgovorni v proizvodnji ne bodo dovolj potrudili, bo učinek razstavljenih artiklov dokaj majhen, saj bomo z neresničnimi obljubami negativno vplivali na potrošnike, ker razstavljenih artiklov ne bodo mogli kupiti v jugoslovanskih trgovinah s tekstilom.
Letos Center za sodobno oblačenje ni organiziral tradicionalnega ocenjevanja izdelkov. V zvezi s tem je predsednik pripravljalnega odbora za sejem MODA 70 v Ljubljani in naš glavni direktor Rudi Polak v razgovoru za posebno sejemsko številko Gospodarskega vestnika dejal: »Priznanja na raznih sejmih mode v Jugoslaviji so preštevilna. Z raznimi oblikami podeljevanja smo namreč ustvarili pravo anarhijo na tem področju
in menim, da bi nadaljevanje te poti pomenilo prof anaci jo sicer potrebnega podeljevanja priznanj kvalitetno in modno uspešnim artiklom. Prav zaradi tega je pripravljalni odbor za sejem MODA 70 odstopil od dodeljevanja posebnih priznanj in skupaj s Centrom za sodobno oblačenje pripravlja nov sistem podeljevanja priznanj. Značilnost tega sistema bo nagrajevanje le enega samega najuspešnejšega tekstilnega izdelka iz posameznih skupin proizvodov. Osnova za ocenjevanje naj bi bila predvsem kreiranje in tehno-loško-kvalitetni napredek, ki bi ju odražali oz. vsebovali za podelitev priznanj izbrani sejemski eksponati.
še pomembneje pri tem bi bilo priznanja modnokreiranim in kvalitetnim izdelkom koordinirati
skupaj s sejmiščem v Beogradu ter v sodelovanju z njimi določiti enotne kriterije za podeljevanje priznanj najuspešnejšim izdelkom tekstilne predelovalne industrije.
Poudarim naj, da prav zaradi navedenih razlogov na letošnjem sejmu mode ni bilo ocenjevanja razstavljenih eksponatov in torej tudi ne podeljevanja priznanj. Kot rečeno, je treba poprej izdelati sistem in kriterije ocenjevanja ter s tem preprečiti razna nesoglasja in nadaljnje razvrednotenje podeljevanja priznanj.«
Pri vsem tem pa se bo lahko vsak član delovnega kolektiva povsem upravičeno vprašal: »Kakšen pa je bil efekt prodaje na letošnjem sejmu?« Medtem ko je bil naš časopis že v tisku, še nismo imeli točnih rezultatov. Vseeno pa lahko trdimo, da je bila realizacija boljša kot lani na tem sejmu.
Z ustrezno reklamo smo pritegnili na sejem praktično vse naše
pomembnejše kupce. Koliko naših tkanin pa je prodajna služba uspela prodati, je odvisno od tistih, ki so zadolženi za konkretno realizacijo naših izdelkov. Zaposleni v konjunkturnem oddelku smo napravili vse, kar je bilo predvideno in efekt dela se je odrazil predvsem v dveh pozitivnih rezultatih:
1.	S propagando nam je uspelo pritegniti na sejem in v podjetje več kupcev kot v preteklem letu,
2.	Z novitetami pa smo preko propagandnih medijev seznanili širok krog naših potrošnikov.
Kakšni bo končni rezultat sejma, bo pokazala realizacija naših tkanin v I. polletju letošnjega leta. Ce bomo pravočasno pripravili nove tkanine oz. tkanine z novimi vzorci, pa je seveda odvisno od drugih strokovnih služb v podjetju.
J. Javornik
Izvršitev osnovnega plana decembra In letna izvršitev
PREDILNICA I
V mesecu decembru je enota naredila 100,6 %plana v efektivnih kg in 96,1 % v baznih. Kumulativna, oziroma letna izvršitev pa je 103,7% v efektivnih in 97,6% v baznih kg.
Enota je torej presegla mesečni osnovni plan v ef. kg v baznih pa ne, ker je predla nižjo Nm od planirane. Vzrok neizpolnitve so tudi nenormalne premenjave in visoki izostanki delavcev (bolezen in neopravičeni izostanki).
Izkoristek surovin je bil 97,9%. V pogledu enakomernosti je bila vsa preja izdelana nad normativom. Zaradi neustreznih surovin je bilo izdelane več preje pod trdnostnim normativom kot prejšnje mesece.
PREDILNICA II
Decembrski rezultat je: 80,9% v ef. kg in 93,1 % v baznih. Letna izvršitev pa je 90,2% v efektivnih in 91,2 % v baznih kg.
Enota torej ni dosegla niti mesečnega osnovnega plana niti je izvršila svoje letne obveznosti. Enota je sicer predla dokaj višjo Nm, kot je bila za mesec december planirana, vendar so normalno proizvodnjo ovirali zastoji zaradi odsotnosti delavcev, čiščenja, pre-menjav in zaradi zamenjav prstan-čevih strojev in izpihovalnih naprav.
Izkoristek surovin je bil v tej enoti meseca decembra 98,8%, v pogledu trdnosti je bilo narejene 87,2 % preje nad normativom, 77% preje pa je bilo nad normativom v pogledu enakomernosti preje. Količinsko je bila enota v mesecu decembru dobro preskrbljena.
TKALNICA I
Decembra meseca je enota dosegla 93,5% v tekočih metrih in 90,3% v votkih. Tako je svoje
letne obveznosti izvršila v tekočih metrih s 96,6 % in v votkih z 97,6%.
Podatki povedo, da enota ni izvršila letnega osnovnega plana niti v tm niti v votkih. Enota bi brez dvoma svoje letne obveznosti izvršila 100%, če ji ne bi med letom deloma ukinili tretjih izmen. Zaradi tega je bolj objektivni pokazatelj izvršitev operativni plan, ki ga je enota presegla kumulativno za 1,4%. Meseca decembra je presežek 6,9 %, in to zato, ker je bilo decembra meseca odprem-ljeno v skladišče surovo blago, ki je prejšnje mesece obstalo v ekspeditu zaradi bolezenskih izostankov ljudi.
Izkoristek statev je bil decembra 86,8 %, I. kvalitete je bilo 85% in asortiment je bil dosežen 99 %.
Rezultati so torej primerni, čeprav je odstotek I. kvalitete nekoliko padel. S prejo je bila enota dobro preskrbljena. Težave so nastale zaradi zahtevnejšega transporta preje, ki nastaja zaradi manjših zalog preje.
TKALNICA II
Decembra: 97,9 % v tm in 89,7 % v votkih. Tako je njena letna izvršitev 96% v tm in 101,3% v votkih.
Tudi za tkalnico II velja, da plan ni bil dosežen v tm, ker so bile ukinjene nočne izmene, deloma pa so krvi večji izostanki zaradi bolezni.
I.	kvalitete je bilo 84,8 %, izkoristek statev — 81,6%, asortiment pa je bil izvršen z 94,6%.
Očiten je padec izkoristka statev, ki je nastal zaradi bolezni tkalk. Asortiment je bil zahtevnejši kot meseca novembra. V obeh tkalnicah se pajavljajo težave zaradi pomanjkanja rezervnih delov.
PLEMENITILNICA I
Mesečna izvršitev je bila 96,2%
v tm in 99,6 % v kvadratnih metrih. Letno obveznost pa je enota izvršila v tekočih metrih 102,6% in v kvadratnih metrih 103,7 %.
Na decembrsko izvršitev je negativno vplivalo pomanjkanje nekaterih kemikalij, barvil in zastoji na delovnih pripravah, ki so postale ozka grla v proizvodnji. Vse bolj postaja pereč problem osebnih dohodkov. V leto 1970 gre enota s precejšnjim dolgom.
PLEMENITILNICA II
Enota je naredila decembra meseca 83,4% v tm 85,7% v kvadratnih metrih. Tudi letna izvršitev je
pod planom, in sicer ima 96,2 % v tm in 99,8 % v m2.
Enota težko ureja normalno delo, ker ga ji iz meseca v mesec vse bolj primanjkuje. Meseca decembra so morali zaposliti več delavcev v drugih enotah, ker bi bili drugače brez dela. Tako praktično stoji kosmatilnica, v oddelku pa je zaposlenih 15 ljudi. Ob 85 % možni izpolnitvi plana so seveda problematični osebni dohodki. Začasno jih bodo morali reševati z dotacijami, kar najhitreje pa bo potrebno odvečne ljudi zaposliti drugje.
centralni delavSi<i svet
(Dalje s 1. strani)
delovne enote mora izvoliti izmed svojih članov predsednika, podpredsednika, zapisnikarja, overo-vatelje in imenovati stalne komisije.
— Delovnim enotam uprava in vzdrževalno energetskemu obratu se določi novi procent participacije sredstev za osebne dohodke za leto 1970, pri čemer je treba upoštevati razliko med ustanovljenimi in ukinjenimi delovnimi mesti. Mesečna sredstva za osebne dohodke pa se navedenim enotam zmanjšujejo za nezasedena novo ustanovljena delovna mesta.
—	sprejme se predlog sprememb in dopolnitev Pravilnika o delitvi dohodka podjetja, kot je bil predložen,
—	sprejme se tabela za nagrajevanje izpolnjevanja operativnih planov (OP št. 1), kot je bila predložena,
—	sprejme se predpis za sestavljanje, prejem in izračunavanje izpopolnjevanja operativnega plana (OP št. 2), kot je bil predložen,
—	strokovne službe naj do ene prihodnjih sej CDS pripravijo dokončni predlog za združitev Delavske restavracije in Počitniške skupnosti podjetja v skupno delovno enoto za tovrstne storitve,
—	podjetje Tekstilindus ne pristopi k zgradnji centralne toplarne v Kranju,
—	osvoji se Pravilnik o organizaciji in izvajanju nalog s področja narodne obrambe, kot je predložen.
7.	SEJA CDS
SKLEPI:
—	predlog Statuta podjetja Tekstilindus se da v javno razpravo. Pripombe je treba oddati do
20.	januarja 1970 v tajništvo podjetja, nakar jih bo komisija za sestavo predloga statuta obravnavala in o njih poročala na prihodnji seji CDS,
—	predlog Pravilnika o delitvi dohodka se potrdi, kot je bil predložen,
—	predlog pravilnika knjigovodstvu se potrdi, kot je bil predložen s popravkom 2. člena točke 8, ki se glasi: »Hranjenje poslovnih knjig in listin«,
—	na Republiški sekretariat za delo SRS se napravi vlogo za odobritev nočnega dela za delavke in mladino nad 17 let starosti, in sicer za leto 1970,
—	podjetju Agrotekstil v Beogradu se dodeli dvakrat po 25 milijonov starih dinarjev investicijskega kredita v dveh obrokih (leta 1970 in 1971) z rokom vračanja 5 let In s predpisano obrestno; mero za poslovni sklad.
Zastarevanje Izdelkov
Nenehni razvoj in skokovit napredek znanosti in tehnike povzročata, posebno v gospodarstvu, hitre in izredno pomembne spremembe, katerih upoštevanje je potreben in nujen pogoj, če hočemo zagotoviti lastni obstoj in razvoj.
Ta proces daje gospodarstvu nove možnosti in ugodnosti, hkrati pa mu ne prizanese s težavami in problemi. Eden takih problemov, ki bo večno navzoč, je zastarevanje.
Zastari lahko človekova miselnost, zastarijo proizvodni sistemi, zastarijo delovne priprave in tudi izdelki. Zastarevanje je torej neizbežno, vendar ni nujno, da je v vsakem primeru boleče in napredku škodljivo. Posledice si v veliki meri krojimo in določimo sami! Kaj je pravzaprav zastarevanje?
(Nadaljevanje na 3. strani)
Pogled na predilnico I
2
Zastarevanje izdelkov
(Nadaljevanje z 2. strani)
V	boju za obstoj in večji finančni uspeh poskuša gospodarska organizacija ustreči vsem željam in zahtevam trga oziroma potrošnika. Tako se njeni novi proizvodi ravnajo po trenutni modi; imeti morajo boljše lastnosti od prejšnjih, in to v pogledu kvalitete, uporabnosti in tudi po izgledu. Biti morajo skratka bolj privlačni in zaželjeni, če naj potrošnika zainteresirajo in osvoje. Razumljivo je, da tak nov proizvod potisne ob stran prejšnjega, ga enostavno izpodrine. Kaj hitro opazimo, da je zaradi novega proizvoda upadlo povpraševanje po starejšem. Potrošnik se ga je torej naveličal, ker ga ne more več navdušiti in zadovoljiti. Ta pojav imenujemo zastarevanje izdelka.
Zastarevanje izdelka ni težko ugotoviti. Če se povpraševanje po nekem izdelku na tržišču zmanjša oziroma nenehno zmanjšuje, potem je to znak, da izdelek izgublja na svoji privlačnosti in svežosti, torej zastareva. Proizvajalec mora zmanjšati proizvodnjo, kar seveda poveča stroške na enoto proizvoda in v določenem momentu proizvodnja takega izdelka ni več rentabilna. Proizvajalec mora v takem primeru pametno postopati, in sicer ima tri možnosti, da prepreči večje izgube:
1.	Poišče novo tržišče za tak izdelek. Tu mu pomaga ustrezna analiza trga in primerna ekonomska propaganda,
2.	poišče — če obstaja — možnost cenejše proizvodnje izdelka, da bi mu tako z nižjo prodajno ceno povrnil enakopravnost na tržišču,
3.	Preneha s proizvodnjo takega izdelka.
Nesprejemljivo je, da ga enostavno proizvaja v enakih količinah naprej, zgolj na zalogo, ker je logično, da ga nikoli ne bo uspel prodati z dobičkom. Tvegano in vezano na manjšo ali večjo izgubo pa je tudi, če tak izdelek prodajamo s popustom (ali dajemo sami razne večje kondicije) ki ga nismo pokrili s cenejšo proizvodnjo. Prvič je taka izguba pri velikih količinah izdelka (ali izdelkov) lahko usodna za samo poslovanje, drugič pa tak režim lahko povzroči negativno reakcijo konkurence, zamero med neudeleženimi partnerji in podobno.
V	pogledu zastarevanja sta dve skrajnosti:
1.	Izdelek zastareva zelo počasi. V takem primeru proizvajalec vnaprej predvidi trend zastarevanja in lahko zato pravočasno ukrepa. Izgube so minimalne.
2.	Izdelek zastari takorekoč čez noč. Tak pojav lahko seveda povzroči katastrofalne posledice. Tak pojav pa je hkrati tudi znak oziroma dokaz, da je zastarelo podjetje, da nima sodobno urejenih služb (razvojne, analize trga, prodajne). Njegova poslovna strategija je zastarela in zato neučinkovita.
Vprašanje zastarevanja izdelkov je treba obravnavati kompleksno in preudarno. V ta namen je treba brezpogojno in načrtno spremljati dogodke na tržišču, jih temeljito analizirati in na osnovi realnih podatkov pravočasno ukrepati.	P. G.
Kako poživimo pletenine
1.	Otroške jopice, puloverje, kjer bomo vezle z belo volno tako, oblekce, krilca itd. olepšamo na da bo vezenina bolj efektna, zelo enostaven način, z vezenjem. 2. Pulover z raglan rokavi za Pletenje pa mora biti gladko brez predšolske otroke. Vezemo ptičke vzorčka. Najprej zanke prešteje- v dveh barvah po skici. Tudi na mo in si označimo razdelitev de- rokave lahko našijemo vzorčke, beline kot v pletenju. Šivamo po 3. Ce imamo punčko ali bomo zankah v isto smer. Paziti mora- spletle obleko, jo lahko lepo domo, da bodo zarike tudi tako polnimo oz. poživimo z všitimi velike kot v pletenju. Ne smemo cveticami v sedmih barvah. Barve šivati preveč trdo, ker bo vezenje lahko kombiniramo z ozirom na vleklo in ne bo lepo.	osnovno barvo obleke. Vezemo
Ce pletemo jopico ali pulover v lahko prsni del ali ob spodnjem svetlo modri barvi, naredimo pas, robu kot kaže skica. MaK
Pomanjkanje samozaupanja
Včasih srečamo v družbi ali na cesti znance in sorodnike, pa ko pristopimo bliže, gledajo v tla in jim je nerodno. Kaj je to?
Ko sem govorila z devetnajstletno Jeleno, je odgovarjala tiho, nesigurno, napeto, težko. Ugotovila sem, da je deklica neuravnovešeno vzgojena. Njeni starši se niso razumeli. Oče je bi'1 malo doma. Mati jo je negovala in ji vse dopuščala, oče pa jo je naj-češče po krivem kregal. Deklica ni vedela, kako naj se vede, in je vedno nesiigurno reagirala. Da bi se izognila nesoglasjem je ostala vedno tiho. Z ostalimi otroci ni imela pravega kontakta, največ zato, ker so jo otroci dražili zaradi njene plašnosti, ki pa se je zaradi tega še pojačala. Počutila se je manjvredno od ostalih deklic. Po nekem razočaranju s prijateljem je izgubila vsak občutek lastne vrednosti. Kasneje se ji je pojavil vedno večji strah s poja-čanim bitjem srca, znojenjem rok ter rdečičo na obrazu.
Druga deklica Katarina je želela zdraviti svoje govorne napake. V razgovoru z njo se je ugotovilo, da so njeni starši namesto nje pričakovali dečka. Deklico so namreč že imeli in je bila ljubi-ca cele družine. Zato se je Katarinina sestra obnašala zelo samozavestno. Ko je bila Katarina še majhna, ji je neprestano zapovedovala in jo popravljala. Postala je nesigurna in zaprta vase. Njena govorna motnja se je začela v zgodnjem otroštvu. Surove reakcije staršev, posmehovanje v šoli, vse to je še pojačalo njeno nesigurnost. Nova, neznana okolica pri premestitvi na drugo šolo je še pojačala njeno govorno motnjo.
S podobnimi' primeri se psihoterapevti dnevno srečujejo, lahko bi jih navedli v nedogled. Vsi smo že prišli v težko situacijo, ko smo zajedi j ali, grizli nohte, ko nam je rdečina zalila obraz, vendar nam to ni delalo preglavic, ker je minilo samo od sebe. Te druge, ki se neprestano ponavljajo pa zelo neugodno vplivajo na človeka.
To opozarja, da v slučajih kompleksov tolikšne mere že obsto-
jajo motnje v višjem delovanju živčevja. One se kažejo na določen način in taki ljudje vedno pričakujejo, da se jim bo v najbolj neprimernem trenutku zgodilo to, česar se najbolj bojijo. Posledica tega je, da se to zares zgodi. Tak proces imenujemo kompleks. V centralnem živčnem sistemu so se ustanovile napačne veze, ki izzovejo odgovarjajoče reakcije. Na temelju konstitucio-nalne labilnosti živčnega sistema se vsi ti pojavi hitreje pojačuje-jo. Posebno ogroženi so ljudje, ki so v otroški dobi živeli v posebno neugodnih okoliščinah ali pa so bili napačno vzgojeni. Sem spadajo posebno nasprotni vplivi očeta in matere, da npr. oče graja tisto dejanje, ki ga mati hvali itd. Končno moramo poudariti, da se take napačne veze v živčnem sistemu lahko ustvarijo pri vsakem človeku, če vplivi dovolj dolgo dellujejo ali pa je eno samo doživetje tako močno, da ima lahko tragične posledice.
Vse te motnje lahko prenehajo, če se pravočasno zdravijo, t. j. da se zdravijo preje nego se fiksirajo. Mnogi od teh pojavov se pozdravijo sami od sebe, če se te osebe čuvajo škodljivih vplivov okolice ali pa če pojačajo zaupanje vase s poslovnimi in osebnimi uspehi. Delo na takem delovnem mestu, kjer se pokaže do njega razumevanje lahko pomaga do sigurnejšega nastopa.
Zdravljenje teh napak strahu se sestoji v glavnem v tem, da se napačno ustvarjene zveze v centralnem živčevju prekinejo in se človeku vrne potrebno samozaupanje. Vaje mirovanja, odosno relaksacije, poskušajo prekiniti napačne živčne zveze in ublažiti pretirane reakcije. Zelo koristne so tudi vaje duševne koncentracije. Tako se kompleksi počasi izgubljajo.
Druga možnost je, da se človek zavestno navadi na komplekse. Npr.: mlado dekle, ki se ne upa v družbo ali na ples, bi morala prav to delati, še boljše je, če se priključi neki športni grupi, kjer nekoga že pozna. Metoda »prav zato« pa se ne sme izroditi tako, da bi šla v ekstrem in bi ti ljudje zato postali objestni. Nekaterim pacientom najbolj pomaga misel, da tudi drugi ljudje niso povsem sigurni. Uspehi na raznih področjih življenja so zelo koristni in pomagajo odstranjevati negativne občutke.
Daljna metoda je paradoksna reakcija. Npr.: nekdo, ki ga hitro oblije rdečica, naj pomisli: »Prav zdajle bom pokazal, kako lepa je rdečica obraza.« Za vse druge oblike je najprimernejše zdravljenje razumevanje okolice doma in v službi. Ce z vsemi nasveti ne pomaga, se je potrebno obrniti na psihoterapevtsko posvetovalni-
ZAHVALE
Ob boleči izgubi dragega očeta se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem iz elektro-delavnice obrata II in članom finančnega sektorja za spremstvo na njegovi zadnji poti, za venec in za izrečeno sožalje.
Ana Gorenc
Anton Vidmar
Ob nenadni izgubi moje drage mame Terezije Neče-mer, se najlepše zahvaljujem sodelavkam II. izmene ekspedita v obratu I, in to za pozornost, za venec in za izrečeno sožalje.
Marija Poljka
LEGENDA;
•	svdlo zeltna + rctexoL
•	temno zzXtftCL A ledano, irosa,
- svetla. i*oso X rnoctncu
■ crncu
vezenje ponovna tno zrcalno kot na ski cu % .
mr r mi nrnam
□□□□ni
maar :*«■ vwrrvinwmm
□□rrnniijj uaaarmmaam ■■■□□■■■■□c
NAGRADNA
Vodoravno: 1. slovnični pojem, genus, 5. obrat, 10. človek, ki jamči za kaj, garant, 15. gradbeni element, 17. čitateljica, 19. oblačilo, 20. ustanova za zdravniško preiskovanje in zdravljenje neležečih bolnikov, 22. »kralj« živali, 24. gnojna bula, 25. žleb ali zareza v deskah za dno ali dogah v obodu soda, 26. škatlica za shranjevanje česa; tobačnica, 27. popolna zmaga pri taroku, 29. krilo nekdanje rimske legije, 30. plod, 31. zgornji del telesa, 33. ženska, ki kadi, 35. začetnici slovenskega realističnega pisatelja (»Cvetje v jeseni«), 36. začetnici naše popularne pevke zabavne glasbe, žene Mira Ungarja, 37. originalno ime glavnega mesta CSSR, 38. mesto v srednji Istri, 39. veleposlaništvu dodeljen strokovnjak za določeno področje, 41. dragocena kovina, 42. ljudsko ime za meseca julij in avgust (mali in veliki), 43. žitna bolezen, 44. drevored, 45. karta pri taroku, 46. aluminijev oksid, vmesni proizvod pri pridobivanju aluminija, 49. prijeten vonj, 50. nekdanji pravniški poklic, 51. zvezna država na severovzhodu ZDA z glavnim mestom Augusta, 52. kratica za »eventual-
KRIŽANKA
no«, 53. glavno mesto stare grške pokrajine Beocije, 54. plačilo državi od zaslužka, 55. denarni zavod, 56. grška črka, 57. grška črka, 58. literarni junak povesti Frana Levstika (Martin), 59. ženska, ki s svojim življenjem jamči za kaj, 60. ugovor, zavrnitev sklepa, 61. kemični znak za element selen, 62. predstojnik moškega samostana, 63. mesto v Bački ob reki Tisi, 64. siliciju podobna trda kovina (Ti), 65. sesalec, ki živi v velikih čredah ob obalah severnih in južnih ledenih morij, 67. vila rojenica, 68. zvit pramen las, 69. ulita tiskarska črka, 70. velikan, orjak, 71. Osman. 72. belgijski pevec zabavne glasbe italijanskega rodu (Salvatore), 74.benigna ali maligna novotvorba, 75. račun v knjigovodstvu, 76. avtomobilska oznaka Pule, 78. kratica za »Naši razgledi«, 79. prašek proti glavobolu, 81. model franc, osebnega avtomobila, 82. požirek, 83. debela priostrena palica, 85. ribiška ost, 86. mariborska operna pevka (Ondina), 87. najmanjši sestavni del materije, 88. les tropskega drevesa ebe-novca, 90. sanje, 91. uta za stražarja, 94. ljubljanski park, 96. pola-
galec tlaka, 98. mešalnik v gospodinjstvu, 99. operni spev, 100. goljufija, sleparija, 101. ime slovenskega narodnega heroja Perca.
Navpično: 1. bankovec za sto denarnih enot, 2. cvetni prah, 3. gora na Koroškem, 4. zdravilo, 5. remont, obnovitev, 6. težaven položaj, 7. mlinski žleb, 8. ime slovenske mladinske pisateljice Peroci, 9. kratica za »teniški klub«, 10. kemični znak za svinec, 11. levi pritok Donave iz Romunije, 12. sirota, ubožica, 13. kraji v neposredni bližini, Okolica, 14. oblika japonske samoobrambe s hitrimi udarci, 15. smuk, 16. mednarodna avtomobilska oznaka Libanona, 18. deček s čudežno svetilko iz »Tisoč in ene noči«, 19. ovalni krožnik, 21. država na zahodu ZDA z glavnim mestom Boise, 23. del umetniškega imena bolgarskega književnika Dimitra Stojanova (Pelin), 27. v fevdalni dobi plemič, ki je dobil od fevdalca v fevd posest in se je obvezal, da mu bo pomagal v vojni, 28. tekstilni izdelek, 31. karanje, 32. prečni drog v kozolcu, 33. drevesni škodljivec, 34. glavno mesto Grčije, 37. pasma, rasa, 38. šampion, 40. očka, 41. hudobija, 42. svetla, atlasasta polsvilena tkanina, 43. fotografija, 44. naslov drame hrvaškega književnika Miroslava Krleže, 45. spletkar, 46. prebivalka afriške države Gane, 47. delavec, ki skrbi za ceste, 48. letalo, 49. pismeno potrdilo ali izvid, 50. napitek, 51. spojilo v zidarski stroki, 54. mej-
r	* Ji
DOBITNIKI NAGRAD ZA NOVOLETNO NAGRADNO SLIKOVNO KRIŽANKO
1.	nagrada, 50 novih dinarjev: Fanči Beton, uprava
2.	nagrada, 40 novih dinarjev: Anica Ječnik, tkalnica II
3.	nagrada, 30 novih dinarjev: Rina Smodej, uprava.
J	r~	2	3	4	L	1	5	S	7	8	9	L		J	10	11	12	13	14
					16	u	17					13	U	19					
2Ö						21						22	23		Z	24			
25				1 1			26					27				28		29		
3Ö				31	32				■	33						34		35	
36		L	37					Z	38								40		
f	b	41					D	42					1 _J	43				1	
	44					Z	45					Z	46					47	48
49						50					n	51					■	82	
53					54					r~' L	55						56		
57			r~ L _ .	58						59						60			
61		L.	62					m	63					■	64				
65		66					L j	67					— : J	68					r
1		69			■	J	70						71					d	
72	73				. J	74					L_J	75						76	77
78			79		80						81					LfZi	82		
83		64	. /J	8if*~	'				1 J	86				m	H	87			
88			89		90			m	91					92	93				
94				95		n	96	97					n	98					.
99					r	i		ir					n		101				r
KOMPAS
Kranj
KOLEGICE, KOLEGI —
GREMO NA KOKTAJL!
»COCKTAIL«, razvedrilo, ki ga je za ljubitelje lepote, vedrine in sproščenosti priredila svetovno znana dunajska drsalna revija, si lahko ogledate v Celovcu od 5. do 15. februarja. Obenem s tem vam
KOMPAS KRANJ
omogoča prijeten izlet v to prijazno koroško mestece čez Ljubelj ali preko Italije s kratkim postankom v Trbižu.
Kolektivi imajo poseben popust.
SAMO ZA 15.— DIN
CEL DAN ZIMSKEGA VESELJA!
Za 15.— din si lahko privoščite neomejeno uporabo žičnic in vlečnic, topli obrok hrane (enolončnico), pa še prevoz na smučišča Ljubelja in Zelenice. Oglasite se v poslovalnici KOMPASA KRANJ
na reka med Bosno in Srbijo, 55. skupina vulkanskih otokov v zahodnem delu Tihega oceana severno od otočja New Hebrides, 56. dan v tednu, 58. odlika, vrlina, 59. nasilje, 60. vidni del televizijskega programa, 62. naraščanje morja, 63. sprejemnica; razstavni prostor za umetniška dela, 64. velika slaščica, 66. vrtna hišica, 67. premik, 68. priimek odlične jugoslovanske sopranistke, članice Metropolitanske opere v New Yorku (Zinka), 70. značilna pustna maska s Ptujskega polja, 71. eno od imen prvega slovenskega dramatika Linharta, 72. zbiranje podatkov v javnosti, 73. zdrobljeno kamenje, 74. ime slovenskega orodnega telovadca Šrota, 75. v zadnjem času močno priljubljen instrument s strunami, 76. tok, razvoj, dogajanje, 77. sodobni slovenski muzikolog in skladatelj (Vilko), 80. nedra, 81. plat, 82. tesen in močan prijem, 84. sodobni italijanski pisatelj in slikar (Carlo, »Kristus se je ustavil v Eboliju«), 86. orodje
za čiščenje prsti s pluga, 87. žensko ime (naslov Aškerčeve socialne pesmi), 89. največja ptica, ki pa ne leta ampak zelo hitro teče, 91. ribiška mreža, 92. kemični znak za amerei j, 93. glavno mesto Italije, 95. kemični znak za prvino lantan, 97. kemični znak za lutecij.
III, ZIMSKE ŠPORTNE IGRE NA KRVAVCU
21. FEBRUARJA — VELESLALOM za ženske in moške!
Prijave sprejema I. Jereb
Zahvale
Predstavnikom Društva mojstrov v Kranju, tovarišem — Križnarju, Škofiču in Rakovcu se za obisk na domu (v času bolezni), za darilo in novoletne čestitke najlepše zahvaljujem.
Franc Bogataj upokojenec
Vsem sodelavkam in sodelavcem II se iskreno zahvaljujem za darilo, ki só mi ga poklonili ob odhodu v pokoj. Enako se zahvaljujem sindikalnemu odboru belilnice II.
Kolektivu podjetja Tekstilindus pa želim še mnogo delovnih uspehov.
Francka Podlogar
Za prejeto čestitko in za denar se lepo zahvaljujem, hkrati pa želim kolektivu Tekstilindus veliko uspehov pri nadaljnjem delu.
Tone Križaj
Za nepričakovani obisk ob Novem letu se iskreno zahvaljujem članom kolektiva, IO sindikalnega odbora uprave pa se zahvaljujem za darilo.
Vsem, ki ste se me spomnili — srčno hvala!
Anka Varl
Ob odhodu v pokoj so mi sodelavke in sodelavci ekonomske enote uprave poklonili lepo darilo. Vsem se iskreno zahvaljujem za darilo in za pozornost.
Za darilo se lepo zahvaljujem tudi sindikalnemu odboru e. e. uprave. Vsem sodelavcem in kolektivu želim v prihodnje kar največje delovne uspehe.
Franc Reš
Lepo se zahvaljujem sindikalni podružnici obrata I za obisk v bolnišnici na Golniku. Prejel sem novoletno čestitko, darilce in cvetje.
Iskrena hvala za vse!	Ivan Starc
Za novoletni obisk, za darilo in cvetje se iskreno zahvaljujem.
Vida Omejc
Konfekcija Triglav
ZAHVALA UPOKOJENCEV
Upokojenci plemenitilnice I in adjustirnice se zahvaljujemo IO sindikalne podružnice plemenitilnice za darila in pogostitev.
Zahvaljujemo se dalje vsem tistim, ki so se nam ob odhodu v imenu delovne organizacije in družbeno-političnih organizacij zahvalili za dolgoletno delo v podjetju in nam zaželeli še mnogo srečnih in zadovoljnih dni v pokoju.
Ob odhodu v pokoj želimo vsem našim sodelavcem in vsem članom kolektiva vse dobro in še veliko uspehov v prihodnje.
Upokojenci
Najlepše se zahvaljujem za novoletno denarno darilo. Kolektivu želim v letu 1970 najboljše uspehe!
Vojak Milan Možina
Ob izgubi moje ljubljene mame Marjance Plestenjak, se iskreno zahvaljujem mojim sodelavkam, mojstru Tomacu in vodji izmene Mirku Nadižovcu za izraženo sožalje in poklonjeni venec.
Lojzka Kirn
Iskrena hvala vsem sodelavkam iz adjustimega oddelka za venec in denarno pomoč ob izgubi moje ljube mame
Anica Bajželj