GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. v v. "SToirfsi, 26. sejp-fcoiDCLtjrca, 1900. Le-bo VTTT. Kritični dan. Pricetek dela z skabi. Vojaštvo na potu v pokrajino štrajka. Shenandoah, Pa., 23. sept. Danes zjutraj bilojeslidati vojaftkesignale, kteri bo naznanjali, da so udani slngn kapitalistov našo pokrajino zasndli, da podpirajo močuejega proti slabejšemu, ter da se na ta naftin vzdržuje moderno robstvo kolikor najdalj mogoče. Javno mnenj« delavcev kakor tudi ono arednjega stanu, izrečuo zatrjuje, da bo kapitalisti storili vae, kar je v njihovej moči, eamo da uprizorijo izgrede, vsled kterih bi bili opravičeni pozvati vojaštvo v vzdrževanje javnega miru na lice meata. Šerif J. Toole, Sbuylkill Coun-tyja, izročil je svoje dostojanstvo miličnemu generalu Gobiuu, čigar vojaštvo je sedaj gospodar položaja, kajti premogarji so revni in neobo-roženi ter se nikakor ne morejo meriti z modernim orožjem oboroženimi in na moritev pošteuega ljudstva navajenimi poludivjaki naše mluvnoznane milice obstoječe iz „l)omov" Pen n sylvan i je. Slednji tvorijo 4., 8. in 12. milični peš pol k, Governors Cavalry Troop in Artillery Battery C. Poveljniki vojaštva so se že davno na to pripravili, ter so samo čakali ukaza, da takoj z vojaštvom zasedajo pokrajino štraj-kujočih premogarjev. Ob 1. uri zjutraj prišlo je brzojavno povelje, iu dasiravuo o tej uri brzojav nič kaj v redu ne deluje, bili bo vojaki uro kasneje z vsem za moritev potrebnim na kolodvoru pripravljeni za odhod. Posestniki rovov biLi so do skrajnosti veseli, ko je vojaštvo prišlo v mesto t*r so se izjavili, da bodo delavci sedaj trumoma hiteli na delo, „ker so varni pred surovimi uapadi štrajkarjev". Služabniki kapitalistov neprestano hujskajo Poljake, Ruge, Slovake iu Madjare, naj slednji uprizorijo kake izgrede, ^ia Čim preje pride do prelivauja krvi. Prouzročitelji prve nesreče. Vsled preiskave krvavih dogod* kov, ktere smo priobčili v zadnjej številki „Glas Naroda", se je do gnalo, da pri imenovanih izgredih uihče izmed deputijev in posebnih redarjev ni bil ranjen. „Poeebni redarji" niso nič druzega, nego orodje posestnikov premogokopov. Cim se je štrajk pričel, prikazali •o se slednji z revolverji iu pu&ka-mi oboroženi v uradu mayora, kjer so zvestobo prisegli. V obče se trdi, da je prvi strel pripisovati baS tem ,.posebnim redarjem11. Pomožni fterif Brenneman, ki je tudi na delavce streljal, se je izjavil, da je mnogo več uego 15 delavcev ranjenih, toda oni ee ne upajo iskati zdravniške pomoči, da ne bi sodnije izvedele, da so se tudi oni udeležili izgredov. Tudi več trgovcev je tega mnenja, k ter i pravijo, da je gotovo tudi kdo ranjencev umri, kterega so pa premogarji skrivaj zakopali. berili Carbon in Lujerue County-jev so valtid naloga ondašnjih posestnikov premogokopov tudi zahtevali vojaško pomoč, ktero bodo tudi dobili, kakor hitro bodo kapitalistični agitatorji svojo nal* go izvršili. Vsi rovi okolu Shenandoah, Lost Creek in William Peun so zapiti. „Deputiji" — cestni roparji. Hazleton, Pa , 23. gept. Na ve-čih mestih vršila so se razna zborovanja štrajkarjev. Najvažneje zbo- rovanje imelo bi se vršiti v šolskem poslopju v Lattimer, toda štraj-karj&m vhod ni bil dovoljen. Pomožni šeriti, sinovi tukajšnjih obitelji: Burt Howard, Hamiltoi Fordham in Robert Shoemaker, so v 10 milj oddaljeni pokrajini "Free land nekemu vozniku pive $101 oropali. Slednji jih je moral več milj daleč voziti, kouečno bo potegnili revolverje ter mu s silo odvzeli denar. Roparje je p ilicija zasačila. Razdražnuo ljudstvo hotelo je roparje linčati vendar se je policiji posrečilolinčanje zahrauiti. Ker so pa očetje banditov premožni, se jim toraj ni bati kake nevarnosti. Mogoče jim politikarji še pre skrbe ,,dobre" službe za državne blagajnike; vse je mogoče v tej deželi. Milico zasmehovali. Shamokin, Pa., 22. sept. D »-našnji dan je bilo zelo mirno. Vsi premogokopi v okolici izvzemši Locust Gap in North Franklin Mine so bili zaprti. Tudi v teh dveh premogokopih tipajo štrajkar-ji prihodnji ponedeljek delo ustaviti. Podjetniki seveda bodo napenjali vse moči, da bi se delo uadaljevalo. Med Shamokinom in Mt. Carmelom se še do danes ni pripetil niti jeden nepostaven dogodek. Več tisoč ljudi sej« zbralo danes na kolodvoru Pennsylvania železnice, da bi videli 12. polk, kteri se je peljal mimo v Shenandoah. Pozdravili so ga s žvižganjem in zasmehovanjem in tudi v Mt. Carmelu so vojaštvo jednako pozdravili. Nek vojak je rekel poročevalcu, da se mnogo njegovih tovaršev boji pred Shamokinom in bi bili veseli, ako bi jih vlak kaj kmalu dalje odpeljal. Hanna bi rad štrajk končal. Chicago, 22. sept. Senator Mark Hanna je b pomočjo M. D. Ratch-forda izdelal načrt, kterega bode še danes predložil predsedniku Mc-Kinleyu v Cantonu. V tem načrtu upa najti sredstvo, da bi se končal štrajk v okraju trdega premoga in se b premogarji sklenila zadovoljna pogodba. Rarchford, kteri je Hanni svetoval k temu načrtu, je bil preje predsednik Unted Mine Workers, potem pa dobil službo kot član obrtnijske komisije, kteri seje pa odpovedal, da bi stopil na čelo trusta. Premogarji so stanovitni. Shenandoah, 24. sept. Navzočnost vojaštva v tukajšnjem okraju za podjetnike ni imela zaželjenega učinka. Danes zjutraj so sigurno pričakovali, da bodo pod varstvom vojaštva na znamenje parnih pišča-li premogarji v velikih četah vreli k premogokupom. Toda uiti jedue-ga moža ni bilo na delo in vsi tukajšnji premogokopi, in oni v okolici so ostali zaprti. Štrajk je toraj » tem countyu večji, nego je bil začetkom. Skoraj 20.000 premo-garjev se je v tem okraju od mino-lega petka pridružilo štrajku Philadelphia Reading Coal & Iron Co. sama prizna, da od njenih S6 jam v tukajšujem okraju dela samo še 16 iu tudi v teh pridelajo sedaj veliko manj premoga, nego popreje Kakošno mnenje vlada med večino delavcev, kieri sicer ne spadajo k uniji, toda se vkljub temu pridružili štrajku je razvidno iz eledečeopombestaivgap-emogarja: ,,Mi nečemo biti postreljeni, niti da bi bili drugi delavci zaradi nas postreljeni, zato rajše praznujemo kakor da bi se radi nas prelivala kri. Mogoče, da bi naB ne nadlegovali, dokler nas varujejo boda'a vojakov, toda kako bode z nami potem, ko odide vojaštvo in de-putiji?" Iz tega je brezdvomuo razvidno, da je velika večina delavcev za štrajk, in da je le malo število pre-mogarjev vsled okolščin primora-nih se prvim pridružiti. Danes jefbil tu pcgreb John Sho-minitzkya, kterega je minoli petek ustrelil krvoločni deputy. Nad 5000 premogarjev je skazalo čast svojemu mrtvemu tovarišu in ga spre milo do groba. Litovska godba jo korakala na čelu sprevoda. Vse se je vršilo v najlepšem redu. Druge nezgode. Ciklon razdjal vse mesto. Štrajkarji se nadejajo zmage. Scrant^n, 25. sept. Iz zauesljive-eja viru ae je zvedelo, da so posestniki premogokopov — najbrže pori političnim vpljivom — vsled javne ga mnenja sklenili štrajkujočim premogarjem odnehati in radi prodaje smodnika skleniti nove pogodbe. Pripravljeni bo s zastopniki svojih delavcev se pogajati glede zahtev štrajkarjev. Samo United Mine Workers uuije bosi nočejo prjpoi.uati, češ da je zadruga pod vplivom posestnikov premogokopov mehkega premoga in od teh si pod nikakimi okolščinami ne puste kai predpisovati. Da štrajkarji s tem predlogom ne bodo zadovoljni je samoumevno. Na VBak način se bodo vodji unije na vso moč upirali, kajti za nje je pri poznanje unije, ktero so že sedaj bosi pripognilik tlom, najpoglavit-nejša in neobhodnejšazahteva. Unija se na nikak način ne bode pustila drenjati v ozadje, kajti s svo jimi predlogi so bosi prignali svojo slabost iu zelo abotuo bi bilo v tem odločnem trenotku odnehati. Besni Kitajec. Kitajec Foo Siug je te dni na Peli cesti v New Yorku srečal svojega rojaka Ah Fe in ker nista bila dobra prijatelja vnel se je med njima hud prepir, kteri se je končal s tem, da sta oba na amerikauski način zgrabila za revolverje. Toda Ah Fe ni samo zgrabil revolver, ampak tudi istočasno hrabro pobegnil. Foo Sing ma je sledil in pričel streljati na heguna, ter ni preje nehal, dokler niso bili vsi naboji izstreljeni. Jedna krogla je zadela bežečega Kitajca v hrbet; plazil se je še nesaj časa dalje in potem padel na tla. Druga in tretja kroglja je zadelo neko žensko in neko 9letno deklico. Poklicani zdravnik je rekel, da Blednji niBti nevarno ranjeni. Kitajec Ah Fe pa ima malo upanja ostati pri življenju. Dva detektiva sta čula strele, prihitela na pozorišče iu iztrgala revolver besnemu Kitajcu. Foo Sing ni hotel povedati, zakaj je svojemu rojaku stregel poživljeuju. Morilca so odvedli v zapor,'smrtno ranjenega pa v bolnišnico, kjer je o polunoči umrl. Nesreča na poulični železnici. Na 3. Ave. v New Yorku je dne 24. septembra voz Trolley železnice trčil ob velik s praznimi sodovi naložen voz. Voz poulične železnice je s tako silo trčil ob veliki voz, da je bil slednji popolnoma zdrobljen. Motormen je ugledal voz še le, ko je bila nesreča neizogibna. Da bi rešil življenje, skočil je doli, toda padel tako nesrečno, da je nezavesten obležal ua tlaku. Jeden potnikov Morris Sternfels po imenuje bil na mestu usmrten in grozovito zmečkan, več druzih potnikov pa poškodovauih. Voznik je padel ali skočil raz voz in ni bil poškodovan Usmrtenega potnika so Bpoznali 'e po njegovi zlati uri in pismu, kte-r -ga bo našli v njegovem žepa. Parobrodne listke prodaja: FR. SAKSER, 109 Grenwich St., New York. St. Paul, Minn., 24. sept. Sem dospela poročila pravijo, da je danes večer ob 6. uri velik ciklon razdejal mesto Morristown vMinne-soti- Kakor se poroča je bilo sto ljudi usmrtenih. Cele družinesepogrešajo in v temi preiskujejo razva line po truplih. Osem mož bo našli UBmrtenih pod razvalinami nekega saloona. Pod razvalinami porušenega hotela je našlo < ajmanj dvanajst obnb grozovito smrt. V mestu je bilo najmanj sto poslopij popolnoma porušenih. Tudi na deželi je bilo več ljudi usmrtenih in mnogo imetja opustošenega. Morristown je bilo cvetoče mestece v južni Min-nesoti ob Chicago Great Western železnici in štelo 500 prebivalcev. Nova nesreča v Texasu. Dallas, Tex., 24 sept. Of) Mue-ces reki, 90 milj zapadno od Southern Pacific železnice se je utrgal oblak, kar je prouzročilo strašno povodenj, ktera je tirjala mnogo človeških žrtev. Iz pomanjkljivih poročil je razvidno, daje kakih 80 do 40 pastirjev in več čred ovac utonilo. Povodenj je odnesla več farmerskih poslopij in druzega imetja. Vsled raznih poročil je tudi v gorenjih dolinah ob Colorado in Coucho rekah prnuzročila povodenj veliko škodo. Telegra-fična zveza s tema dolinama j^ pretrgana i n železnica tako podkopana, da vlaki ne morejo voziti. V Brown-wood u je povodenj odnesla več mostov in druge deloma poškodovala. Mestece San Angelo je bilo najhujše poškodovano in boje se, daje tam mnogo ljudi utonilo. Vse mesto s železnico vred je bilo pod vodo, ktera je bila na nekterih krajih 15 čevljev visoka. Ker dež še vedno neprenehoma lije in so vse reke hudo narastle se je bati najhujšega. Zopet povodenj. Austin, Tex., 25. sept. Sem dospelo poročilo naznanja, da je včeraj večer povodenj Colorado reke uničila naseli,inoMarbleFalla. Oaoda prebivalcev še ni znana. Marble Falls je bila naselbina z 800 prebivalci ob koncu postranske proge Austin & Northwestern železnice. Zveza z opuBtošeno okolico vsled dereče povodnji ni mogoča. Iz Kingslanda, male naselbine ob omenjani železnici se poroča, da bo tamošnje reke vsled hudega deže-vauja v kratkem času za 50 čevljev narastle. Velik del San Šahe, nekega mesteca s 1000 prebivalci so odnesli valovi San Saba reke. Boje se, da je mnogo prebivalcev utonilo, ker je povodenj nastala nakrat po noči. Iz Goldwaite se poroča, da je Colorado reka 10 čevljev višja, nego kdaj popreje in še vedno narašča. Vse reke so izstopile iz bregov in povodenj je uuičila ves pridelek bombaža. Škode bode baje več milijonov dolarjev. Naselniški inšpektor odpuščen. Washington, 22. sept. Pomožni tajuik Taylor je danes ukrenil, da se odslovi v newyorški Barge Office nastanjeni naselniški inšpektor Henry Molthan, ml. Molthan |e bil predsednik naselniške oblasti, ktera je Italijana Graziana dovolila stopiti na amerikansko zemljo, akoravno oblast zaklada, na kterega je Italijan vložil ugovor, ta slučaj še ni rešila. Ta Blučaj je dal tudi povod, da se je pričela preiskava razmer v Barge Office. Preiska va je razkrila baje tako velikansko korupcijo v oskrbništvu imeuova-uega zavoda, da je preiskovalna komisija predlagala, da se odstavi pomožni komisar McSweeney in deset njegovih podložni ko v. , Samomori. Zgodovina samomorov v New Yorku se je dne 23. septembra za mnogo slučajev pomnožila. Razno tere nesreče in skrbi bo gnale nesrečnike v obup, da bo segli po revolverju, strupu, plinu, ali si izbrali vodo za svoj grob. Večina utrujenih potnikov tega sveta je dosegla svoj namen in nastopila dolgo pot v večnost, iz ktere se nihče ne vrne. V nekterih slučajih nidilo mogoče dognati kdo so mrtveci. Policaj v Central parku je ob 5. uri zjutraj čul strel za zidom parka-Prišedši na prostor, našel je kakih 35 let starega moža ležati v krvi. Odvedli so ga v bolnišnico, kjer je umrl uro pozneje, ne da bi se zavedel. Pri možu so utišli več pisem iz Porto Rico naslovljena na Eduard A. Schwartzwaldt. Denarjaali kakib druzih stvari niso našli pri možu. V Tonawanda hotelu je bival par dni gost, kteri se je V knjigo tujcev vpisal kot John Meyer. Klerk hotela ni videl moža odkar je najej sobo. Služabniki hotelfe so zapazili, da iz sobe omenjenega tnjca prihaja plinov duh. Odprli bo vrata šiloma in našli moža na postelji mrtvega. Dva petelina pliuove cevi sta bila ndprta in soba tako napolnjena s plinom, da bi noben čloyek uiti minute ne mogel notri živeti. V Central parku je skušal kakih 35 let star mož z revolverjem storiti konec svojemu življenju Nesrečnika so prepeljali v boluišnico, kjer ao se zdravuiki izrazil*, da imajo upanje moža ohraniti pri življenju vkjub dveh hudih ran. Pri njemu nis > našli druzega, uego par kjučev i o šest centov denarja. V svojem stauovauju se je 221et-na šivilja Marija Crane poskušala usmrtiti. Pojedla je prašek za raz-kuževalne namene. V bolnišnici, kamor sojo odvedli pravijo, da bode morda okrevala. Uzrok poskusnemu samomoru je baje navedla, da se je naveličala življenja. Na obupen način segel je po življenju TOletni Magus Svenson, mož brez doma in brez zaslužka. Zvezal sije roki in potem skočil v valove Hudson reke. Ko so našli njegovo truplo, so mislili, daje mož postal žrtev umora, toda preiskava je dognala, da se je Btarec sam utopil. 201etni Elmer Bates iz Jersey City jo skočil v East River raz pa-robrod „Fulton", kteri vozi v Brooklyn. Nek mornar mimovozeče la-dije ga je zapazil, skočil za njim in ga skušal rešiti. To pa nikakor ni bilo lahko, ker se je mladi mož obupno branil. Konečno se je mornarju posrečilo ga zveza ti in oba so potom potegnili na ladijo. Na Tompkins Square bo našli truplo samomorilca, ktero so pozneje Bpozuali kot ono TOletnega Jurija Boecka. V neki goatilnici poelujofiega 40-letuega Avgusta Stocklana so uašli mrtvega v njegovi spaluici nad go-stilnico. Soba je bila napolnjena s plinom, kteri je puhtel iz odprte cevi. Ako je bil v tem slnčajn samomor ali nesreča, še ni dognano. Nepoznani Italijan je sknšal skočiti v East River, toda pravočasno so ga zadržali in izročili policiji. Ker mož ni govoril besedice angleški in Be tudi vedel kakor blazen odvedli so ga v blaznico. Skrivnosten umor. Oneonta, N. Y., 22. sept. Goapa Hilsinger slišala je danes po noči v svojej hiši tri strele, in ko se je hotela prepričati o streljanju, našla je svojo služkinjo White v nje-nej sobi mrtvo. Ana White prišla je pred tremi meseci v Oneonto doma je iz Pittatona, Pa , kjer so tudi njeni sorodniki, s kterimi je pa živela v sovraštva. Samijo, da je med sorodniki iskati morilcL Roparji na železnicah. Spokaue, Mass., 22. sept. Danes zjutraj ob 1. uri je našemljen ropar napadel osobni vlak North Pacific železn:ce in odnesel pozneje gotu-vino, ure, zlatnino itu. v vrednosti 8500. Napad seje pripetil, ko je vlak zapustil Athoi, Idaho in je bil vsekako skrbno pripravljen m izvršen na tak način, iz kterega je razvidno, da je ropar svoj posel razumel. Poškodovan ni bil uihče, tim večji strah pa so prestali potniki. Tolovaj je stopil na vlak v Sand Pointu. Ko je vlak vozil iz Athola seje ropar prikazal v drugem Pull-manovem spalnem vozu m takoj pričel svoje delo. U ljudno je zbudil speče potnike, toda z napetim revolverjem zahteval denar in vrednostne stvari, kt- re je spravljal v svoje žepe. Nato seje podal v voz izletnikov. Tu so smrtno prestrašeni potniki pričeli kričati, kar je privabilo sprevodnika in odgnalo tolovaja, kteri je izginol, ko je vlak dospel na postajo Rathdruui. Sprevodnik je dvakrat ustrelil za roparjem, kteri se mu je trikrat odzval, toda izginil v temi predno so ga za-mogli preganjati. Lincoln, Neb., 22. sept. Danes rano zjutraj so štirje našemljeni roparji na Chicago Burlington tfc Qnincy železnici blizu mesteca Woodlawn malo milj sev^rozapad-no od Liucolna UBtavili ekspresni vlak Nato bo šiloma ndrli v ekspresni vlak in priun.rali uradnika »dpreti krajevno denarno omaro, iz ktere so vzeli malo svoto. Ker uradnik ni mogel odpreti glavne denarne, odšli so roparji z malim plenom. Vse kaže nato, da so roparji v Lincolnu stopili na vlak. v Cas se spreminja in ž njim vred tudi ljudje. Med |x »gosto spremembo vremena, v jeseni, mnogokrat obok- organi /ivuta in so ra/un tega i/, postavi jeni raznim boleznim. Grdo vreme ne škoduje nikomur, na nikak način, kdor redno pije Trinerjevo amerikan. grenko vino, n e iz m o ti j i v o močno i n o k 11 s n o zdravilo TROTI VSEM BOl.EZNIM 2 e I od ca, J rev, jeter, ledvic in vseh notranjih organov, čist i tel krvi in krepilo vsega telesa. pijača j k umi .a okusa in sigurnega .vn ji va. EDINO PKAVO izdeluje nad io let JOSEPH TRINER, 437 West iStli Street Chicago, 111. Dobi sr v lekarnah, toda varuj se pred ničvrednimi, lahkomiselno pripravljenimi polt a red b ;> mi. ktere mnogokrat jm> sili ponujajo namesto prayega TRINERJEVEGA grenkega vina, kajti njihovi brezskrbni prodajalci imajo pri istili večji dobiček. Priporočilo. Rojakom dospevsim v New York toplo priporočamo ,Wahrenberger hotel1 130 Greenwich Street. Dobra, tefina jud iu čedno stanovanje j9 po nizkfj ceni. Potujoči Slovenci se tam shajajo. Ako hi hilapo noči ali oh nedeljah nača pisarna zaprta, naj le lepo tja gredo. Ta hotel je par h iS od nafte pisarne. Ca; Seveda... »iiisliš vsako pivo je dohro — Večiuoiua je tudi .... Tom. .. ako Bi kdaj pokusil SUPERIOR STOCK pivo, potem veš da je boljše nego dobro. — lito je NAJBOLJŠE ...... Bosch Brg. Co. * LAKE LINDEN. - - - *I0H. PRODAJA SE POVSODI V SODČEKIH IN STEKLENICAH. Entered as second classmatterat the New York, N. Y. Post office October 2. 1893. ,,GLAS NARODA". Lilt slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in nredniit: Published by F. SAK8ER. 109 Greenwich St. New York City. Na leto velja list za Ameriko $3.—, ca pol leto..............$150, Za Evropo za vse leto . . . gld. 7.—, ,. .. .. pol ......35°« „ čatrt leto . . . „ 1.75. / Evropo pošiljamo list skupno dve številki „Glas Naroda" izhaja vsako sredo in soboto. GLAS NARODA („Voice ov the People") Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly S3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti •e ne natisnejo. Denar naj Be blagovoli poslati po M ono v Order. Pii spremembi kraja naročnikov proiiino, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo nasi >vnika. Dopisom in pošiljatvam naredite uaBlovom: „Glas Naroda", 109 Greenwich St. New York City. Telefon 3795 Cortland. mm ■■ ■ » ■ Kapitalistični cm. Tri tisofi mož vojakov milice prišlo je do sedaj v okraj premogar-akega štrajka, ktero se bode še pomnožilo in tamkaj ostalo toliko časa, da bode štrajk končan jednim ali drugim načinom. Naloga vojaštvu je kolikor mogoče hitro štrajk dokončbti, naravno na korist kapitalistov. »Štrajk se zamore smatrati porazom administrativnih politikov, kterih glavna skrb in želja je, da se štrajk čim preje konča. Ker jim je vse drugo izpodletelo, oklenili so se zadnjega sredstva — suldateske — ktero jim je sicer priljubljeno, toda v očigled bližajočih se volitev nikakor drago in umestno. Namen vojaštva je dalje, varovati one delavce, kteri so se le iz strahu pred štrajkujočimi delavci pridružili štrajku, in ki bodo gotovo v varstvu vojakov zopet z delom pričeli. Ostalo, za boj in pravo navdušeno delavstvo pa se mora toliko časa ixzivati, dokler ne bode vojaštvo saj na videz opravičeno prolivati kri ubozih delavcev. Ker se pa z lepa vse to ne da napraviti, treba je uzrokov iskati, čemu so lopovske tolpe šerifov in deputijev? Baš oni imajo glavno nalogo mirno delavstvo izzivati, dražiti in k izgredam zapeljevati, saj to vendar ni težko. Vse navedeno tudi do pičice iz vršujejo, kjerkoli se oni pojavijo tam tudi gotovo izzivajo, in ak< slučajno pade kak kamen med de-putije, zadostuje to popolnoma, da sestreljanje prične. Jed vadajeorožje proti delavcem okrenjeno, morajo slednji bežati, toda to je popolnoma vse jedno, saj se tudi za njimi lahko strelja, kajti „krvava bitka" se mora vprixoriti, da se štrajkar jem prouzročitev nemirov toliko ložje očita, in da zamore milica kot ,,čuvarica miru" nastopiti. Evo v teh besedah je zapopadena vsa tragedija mesta Shenandoah, ktera nikakor ne zaostaja za ono v Hazletouu. Javne oblasti hočejo baš vse v korist kapitalistov storiti ter tudi ako potreba se najuesram-nejših sredstev v izvršitev namena posluževati. Toda kakor smo že početkom omenili, počenjanje kapitalistov ni nič novega, vendar jim vsa stvar y očigled volitvam nič kaj ne diši, kouečno je pa ameriški delavec takemu „mirovnemu posredovanju dovolj privajen, in se radi tega ne pusti tako hitro ,.umiriti"." Ni toraj izključno, da se„vojaški manever" kapitalistov ponesreči in y korist delavcev ne spremeni, kajti voj&štvo nezadovoljstvo in odpor le pospeftuje. Izprijeno malomescanstvo. Tu v deželi imamo tri glavne vrste politične izprijenosti: navadno uradniško zaSčitni&tvo, podkupljivost članov postavodajalstva, ktero posebno velikoobrtnijski ka-pitalisti izkoriščajo in prav splošna izprijenost proti volilcem, kterih dobrohotnost si pridobivajo z mnogoštevilnimi malimi vslugami. Slednje vrste izprijenost se nahaja osobito v velikih mestih kjer najslabše vrste politikarjem pomaga do krmila in jih tudi tam vzdrži. In ta izprijenost je le mogoča, ker je malomeščanstvo samo izprijeno. Povsem napačno je misliti, da se malomeščanstvo velikih mest kaj resno zanima za velika dnevna vprašanja. Zelo malo se briga za vprašanje, kaj mu je mar imperi-jalizem, ali antiimperijalizem? O tem razmotrivajo morda le pri pivi ali pri navadnih večerni pogovorih, toda na njihovo mišljenje volilni dan nima najmanjšega vpljiva. Nekoliko bolj se malomeščani morda ogrejejo.ko pride pogovor na truBte. V iBtini trpi meatni mali trgovec pod pravim gospadarstvom trusta le, ako se za ožemanje od trustov ne more odškodovati pri svojih odjemalcih, zelo mnogokrat pa stori to s toliko večjim dobičkom. Veliko bolj se obrača njegov srd proti velikotrgovskim, kapitalističnim prodajalnicam na drobno, proti velikim prodajalnicam z oddelki, ktere so zanj nevarne tekmovalke, ktere pa vendar v pravem boju proti truetom niso vpoštete, ker v istini tudi niso nikaki trusti. In konečno vendar tudi mestni malomeščan sovraži truste, bodisi ker v njih že iz nagona vidi nasprotnika svojega razreda, bodisi iz zaviBti in ljubosumnosti na vspešnega kapitalista, bodisi ker mu prouzroča trgovske sitnosti. Na vsak način pa čuti, da mu s postavodajalnim postopanjem proti trustom ne bode mnogo pomagano. Toraj tudi vprašanje glede trustov zanj ne bode odločilno na volilni dan. Edino kar mestni malomeščan resno hoče, je povsem izprijene nravi. To je upravna oblast, ktera mu dovoli se posluževati brezštevilnih nepostavnih malih pomožnih sredstev, kteri mu donašajo dobiček. Malomeščan se čuti na gospodarstveno zgubljenem polju in radi tega grabi po vsaki bilki, ktera bi ga zamogla vzdrževati nad vodo. K tem bilkam spadajo male izprijene vsluge krajevnih uradnikov, kteri so tudi sami v službi izprijene stranke. Jeden hoče svoj voz po noči pustiti na cesti, da bi prihranil stroške za kolarnico; drugi hoče nekaznovano primešo-vati vodo k mleku; gostilničar hoče tudi po 1. uri v noči in ob nedeljah imeti odprto svojo gostilnico; ponajeralec jestvin neče, da bi mu gledali na prBte; posestnik igralnice neče, da bi ga kdo motil; jeden računa na to, drugi na oni mali ,,Job" iz političnih krogov, jeden na to, drugi na oni izdaten ,,Pullt( pri sodnijskih spletkah itd. itd. Vse te in mnogo druzih malih vslug je mestnim malomeščanom veliko bolj pri srcu, nego vsa „ve-lika dnevna vprašanja", za ktera se sploh prav malo brigajo. Še svojega splošnega razrednega dobička pri tem nima v očeh. Malenkostne vsakdajne vsluge iz rok v roke, so zanj odločilne in iste ga preslepijo, da najbolj izprijeno krajevno politično sodrgo pomaga vzdrževati na krmilu, ne glede na to, h ka koršni politični barvi isto spada. Republikanska, demokratska ali populistična stranka je za politično izprijenega mestnega malomeščana deveta briga. TIKET ZA PAROBROD ALI ŽELEZNICO je najbolje kupiti pri FRANK S A-KSERJU, 109 Greenwich Str., New York. Na kolodvor te pride iskat, spremi na parnik ; preskrbi CENO in SNAŽNO BIVALIŠČE. Vse prednosti so dobiti pri njem. Zato naj se vsak Slovenec in Slovenka na njega obrne. Brzojavite kedaj in na kter kolodvor pridete v New York, ali ga pa pokličite na telefon 3795 Cortlandt in potem slovensko govorite. • Homatije na Kitajskem. Proti vodji vstašev. Shanghai, 21. sept. Brzojavna zveza b Tai Yuen Fu, kjer biva sedaj cesarski dvor je zopet popravljena. Isto je meseca junija razdjal Hu Hsien, governor pokrajine Shansi. Cesar in cesarica vdova se bavito s spisom Li Hung Changa, Li Kun Yi in Chang Chih Tuuga treh mirovnih komisarjev. Spis je naperjen proti vodji boxerskega gibanja, proti princ Tuanu, predsedniku Tsung-li-Yamena, proti Kaug Yi, predsedniku vojnega ministerstva (kteri je bil VBtašem naklonjen), proti governerju Yu, generalu Tung Fu Siangu (čigar vojaki so boxerje podpirali), proti Li Peng Hangu, tujcem sovražnemu kitajskemu po-veljnikn itd. Navadno gredo toki spiBi pot do prestola skozi prestolni svet, k čigar članom štejejo princ Tuan in drugi sovražniki tujcev Ta spiB pa so poslali naravnost do prestola. Streljali na prazne trdnjave. Taku, 21. sept. Zavezniki bo včeraj vse dopoludne streljali na trdnj avo Peitaug. Ko ob 10. uri dopoludne Kitajci na Btreljanjeniso odgovarjali, pokazalo Be je, da bo bile trdnjave zapuščene. Nad 3000 Kitajcev je pri belem dnevu neovirano ušlo. Zavezniki so našli štiri kitajBka trupla. Zavezniki so vsled neke razatrelbe zgubili tri mrtve in petdeset ranjenih. Trdnjave so bile hudo poškodovane. Napada Be je udeležilo 4000 Rubov, 3000 Nemcev, 1000 Francozov in oddelek Avstrijcev. Angleži iu Italijani niso dospeli tja pravočasno. Dunaj, 22. sept. Poveljnik bro-dovjavTaku brzojavlja: „Poročnik Sueteršič je dne 20. sept. z oddelkom iz Tien Tsina iu 49 možmi iz Taku skupno z nemškimi in ruskimi vojaki zasedel trdnjavo pri Pei-tangu. Našo zastavo smo razobesili nad glavnimi vrati. Pozneje bo uplenili Rusi dva topa. Pri raz-strelbi so zgubili Avstrijci: jeden pomorski kadet usmrten, jeden la-dijni poročnik in jeden kadet lahko in dvanajst mož hudo ranjenih. Vojna med Boerci in Anglijo, Angleži ropajo boersk lastnino. London, 22. sept. Lord Roberta brzojavlja 21. t. m. iz Pretorije: ,,Methuen je pri Hart River zapa dno od Klerksdoorpa razgnal odde lek mirnih Boercev ter jim o tej priliki odvzel 26 voz živeža, S000 glav goveje živine. 4000 ovac 20.000 zabojev streljiva in vjel 28 Boercev. Hildyard zasedel je 19. sept. Bry heid, angleške zgube so majhne Clery je vjel Američana-Nizozemca, ki je spadal k četi pobočnika Tharo-na, slednji je potrdil smrt boerBkega poveljnika Therona. Ob zadnjem dejanju boer-ske vojske. Pretoria, 23. sept. Lord Roberts je izdal proklamacijo, s ktero naznanja Boercem, da vsi oni, kteri orožje prostovolno odlože, ne hodo prognani, temveč pridržali jih bodejo v bližini mest Bloemfontain in Pretorije. V slučaju ako imajo Boerci živino, bode isto do popolne pacifikacije v varstvu angleškega vajaštva. Proklamacija ima namen tudi one Boerce, k podaji prisiliti, ki se boje prognanstva in odposla-nja na otoke Ceylon ali Santa Helena. Vsled poročil iz istočnih pokrajin, bo Boerci na vsej črti razkropljeni, ter se vračajo brez vodij indiscipline proti zapadu. Laurenze Marquez, 23. sept. 1500 Boercev s poveljuiki in častniki odložilo je danes na portugalskem ozemlju orožje. Portugalci so odvedli vse Boerce v ječo. PAUL SCHNELLER. Notary Public v Ca I u metu, - - Mich., naznanja, da je pričel poslovanja ter se Slovencem in Hrvatom priporoča za oskrbovanje v pravnih poslih v stori domovini. Pisarna: 521 Pine Street. Ženska bojevala z roparjem. Gospo Mary E. Byrne, ktera stanuje v Sheepshead zalivu je te dni ob 7. uri zvečer napadel repar ko se je vračala domov. Ž^na se je tako vrlo branila, da lopov ni mogel izvršiti Bvojega namena in moral pobegniti. Gospa Byrne je bila v mestu, kjer je nakupila raznih potrebščin. Navadno jej je njen mož prišel nasproti, slednjič pa je bil zadržan in je poslal brata svoje žene. Vsled neke pomote sta se zgrešila in žena je sama korakala proti domu. Na samotnem kraju je stop;l nek mož iz grmovja in jej hitro sledil. Ona je pospešila svoje korake toda odmah jo je lopov zgrabil za vrat in vlekel v grmovje. Tam Be je pričel obupen boj med ženo in roparjem. Slednji je udrihal po ženski iu jo davil, toda goBpej Byrne se je posrečilo dobiti roparjev prat in v istega je zasadila svoje zobe, poleg tega pa neprestano klicala na pomofi, kar bi moral Čuti vsak mimogre-doči človek. Konečno je čnl ropar konjBka kopita, izpustil svojo žrtev in pobegnil. Žena se je potem plazila do druge poti, kjer je* našla svojega brata, kteri jo je pripeljal domov. Židovsko novo leto. V nedeljo dne 23. t. m. ob solnč-nem zapadu pričelo seje 5661. leto ali Roš Hašona po stvarjenju Bveta. V vseh sinagogah mesta praznovali bo Židje praznik novega leta slavnostnim načinom. Rabini so v slavnostnih govorih opozarjali ver no ljudstvo na blagoslove minolega leta, ter bodrili, da ostanejo tudi nadalje zvesti njihovi stari veri So li v slavnostnih govorih vpošte-vali tudi „odstotke" in „Gescb£ifte" prihodnjega leta, nam ni znano. V aredo dne 3. oktobra je židovski praznik Jom Kipur ali praznik miru in Bprave, a dne 7. oktobra zahvalni dan. Zaslužna lestvica delavcev železnega trusta. Cincinnati, 23. sept. Delavci železnega trusta, ki so od 1. maja zaradi nepovoljne zaslužne lestvice štrajkali, pričeli so dnč 25. t. m. zopet delati, kajti v seji, ki je trajala štiri dni, so se posestniki in odbor zaslužne lestvice v obojestransko zadovoljuost zjedinili in sporazumeli. Pri truBtu dela kacih 60.000 delavcev. Nova zaslužna lestvica določa najmanjšo plačo 84.75 od tone ter zadobi po preteku 60 dni pravno moč, ter Be zamore tekom tega časa ceni železa primerno zvišati ali znižati. Tudi znamenje „procvitanja". Columbia, Pa., 24. sept. Kakih 1800 v valjavnici Pennsylvania Iron »fe Steel Co. poslujočih ljudi je šlo danes na štrajk, ker so znižali plačo pudlerjem od $4 na $3 in plačo druzih delavcev v jeduaki primeri. Pri izbruhu štrajka bo rekli uradniki družbe, da se z delavci ne bodo pogajali. Statistika delavstva v Massachus-sets po želji McKinleya & Co. Boston, Mass., 23. sept. Horace C. Wadlin, ravnatelj delavskega statističnegaurada v MassachuBSeta izdal je ravuokar svoje 14letno iz-vestje o stanu delavstva, izdelovanju pridelkov, o vporabi delavskih močij, plači delavcev itd. Vsled tega izvestja so se povišale plače v 4740 tovarnah, ktere 88 raznih izdelkov izdelujejo od 1. 1898 do 1899 za 11*61 odstotkov. Imenovane od-Btotke je med devet glavnih izdelkov sledeče razdeliti: Čevlji 10*45; stavbinska dela 18*88 ; bombaževi-na 12 47 ; ubujo 9 32; Btroji 24 '89; kovine 14*55, papir 4*33; volna 1 63; bombaževa pletenina 13 99; toraj povprečno povišanje plače glede imenovanih izdelkov znaša 12*31 odstotkov. Povprečni dnevni zaslužek delavcev, ne oziraje s» na starost in spol znašal je v preteče-nem letu $427 71, proti 8419.91 v letu 1898, kar znači zboljšanje plače za $7.80 ali 18 odBtotek na leto. Na vse izdelke naložilo se je v mi nolem letu za 8*72 odstotkov več kapitala oziroma na 9 glavnih iz delkov 10 53 odstotkov in sicer: čevlje 20 72; Btovbinaka dela 0*73; bombaževi na 12*84; usnje 8*24; Btroji 7 51; kovine 8 35; bombaževa pletenina 4 73; papir 5*18 ; volna 8 35 odstotkov. Vrednost dogo-tovljenega in prodanega blaga v t eh izdelkov v letu 1899. se je za 15*59 odstotkov proti oni iz 1. 1S98 povišala. Povprečno število delavcev ZDašalo je 31.557. Imenovanih 4740 zavodov je v 1. 1898, 3510 za-aebuih tvrdk, 1155 korporacij in 14 industrijelnih društev zastopalo, dočim v letu 1899. 3445 zasebnih tvrdk, 1157 korporacij iu 22 industrijelnih društev. V Coloradi so rudarji zmagali. Denver, Colo. 25. sept. Rudarji Independence rudnika so zmagali v svojem štrajku proti nesramni naredbi, vsled ktere bi se morali po delu v pričo paznika sleči, da slednji preišče njihovo obleko. To oaredbo bo prenaredili in se zjedi-uili, da se preiskavn Bme vršiti samo v posameznih slučajih, njer je kaka sumnja. Položaj nesrečnega mesta Galveston. Zopet našli 64 mrtvecev. GaUeston, TVx , 22. sept. Danes so našli zopet 64 mrtv« c^v, samo v jednej hiši med 22. cesto iu B^aoh Str. bilo je 14 ponesrečencev. Glede zdravstvenega stanja se ni nič pre-menilo, začasno bolnico v carinskem poslopju so danes zaprli. Bolni in ranjeni, kteri so zdravniško pomoč prosili, zdravijo se brezplač uo. Vsled ran zadohljenih pri viharju umrlo je do danes 14 oseb Železnične proge sveta. Vsled železničnega izv^Btja znašala je koucein leta 1899. dolgost vseh železničnih prog Bveta 752.472 km. Imenovana dolžina znaCi veda le dolgost železničnih prog, dočim je skupua dolžina tirov mnogo večja, ker je mnogo prog Ameriki 'n Evropi dvo iu vefitir-uih. Skupna dolžina, zadostovala bi toraj popolnoma, da se napravi dvotirna železnična proga do meseca, čigar povprečna daljava od zemlje je 384.420 km. Dolžina železničnih prog je 18^krat daljša nego pot krog zemlje, ktera men ob ravniku 40 070 km. Skupna dolžina železničnih prog Amerike je 3S6 732 km. a ona Evropa 269 743. V Aziji je kljub njenemu ogromnemu površju le -"5.605 km. železnične proge ; v Av straliji je 23 334 km., a v Afrik 17.058 km. železničnih prog. Kakor stoji Amerika na čelu VBeh delov sveta, tako stoje Zjed države na čelu vseh druzih ameri ških držav, kajti v Zjedinjenih dr žavah znaša dolgost železničnih prog 299.911 km., tem sledi Nem čija z 49.560 km., Rusija (brez »i birskih železnic) 42,535 km., Fran cija 41.703 km., Angleška istočna Indija 35.384 km., Avstrija vštevši Bosno in Hercegovino 35 113 km in Anglija 34 663 km. V Be drugače se vrBte razne dežel*: ako primerjamo dolgost železnic*1 prebivalstvom in velikostjo površja dotičnih dežel. Na sto štrirjaških km. površja pride v Belgiji 20 6, na Saksonskem 18 6, v Alzaciji-Loreni 12 6, v An gliji 10*9, v Švici 8 9 na Nizozem skem 8 8, v Franciji 7 9, v Rusij 0 8, na Norveškem in Švedskem 0 km. železnice. Ako primerjamo dolgost železnic b prebivalstvom pride na 10 000 prebivalcev: v Severoiatočui Av straliji 88 3 km., vjužuej Avstralij 84-1 km., v Kanadi 51.7 km., Zjedinjenih državah severoameri ških 42*6 km., v Skandinaviji 20 km., v Švici 12 2 km., na Danskem 11*3 km., v Franciji 10 9 km., itd Evropejske in druge vesti. Calcutta, 23. Bept. P^vodenj š* vedno traja in več milj na okrog je dežela pod vodo. Dvajset domači uov je vtonilo in na tisoče zgubilo svoje strehe. Port Said, 22. sept. Ruski parnik „Mihajl" se je na potu iz Liver poola v Manilo v Suez kanalu po topil. Vsled te nesreče je promet kaualu ustavljen. Carigrad, 22. sept. Velik požar v Khas Koi okraju je razdjal 150 stonovaluih hiš, 40 delalnic sinagogo. Glasgow, 25. aept. Daues se pripetil tu drugi slučaj kuge. Sedaj zdravijo v razuih bolnišnicah 23 oaob, ktere so za kugo zbolele, 40 dvomljivih slučajev pa še opaž nje j o. t Martinez de Campos. Madrid, 23. sept. Danes ob 10. uri je v Zarauz pri San Sebestianu umrl maršal Arsenio Martinez de CampoB. Arsenio Martinez de Campos, španski general in državnik je bil leta 1834. rojen, dovršil je v Madridu vojaško akademijo, bil v vojski v Maroku, dalje proti Karli-stom in rojalistom. V bojih pri Estella je dosegel njegov vpliv vrhunec iu konečno se mu je posrečilo v Saguutu princa Alfonza proglasiti kraljem. Kralj AlfonB XII. imenoval je Martinez Camposa generalnim glavarjem pokrajine Cato-Ioni je. Leta 1S77. vdušil je vstajo na Kubi. Leta 1886. in 1891. bil je izvoljen predsednikom Beuata. Martinez Campas šel je 1. 1895. kot vrhovni poveljnik na Kubo, da zopet zaduši vstajo, toda ker se mu to ni posrečilo in ker z vstaši ni dovolj str- go postopal, moral se je že 1. 1890 vrniti v domovino, kjer se ni veC podal V javnoBt. Loubet užalil Castellana. Pariz, 22. sept. Pri današnji pojedini županov je predsednik javno užalil grofa Stanislava Castellana, Boni levega brata. Pri teh pojedinah je navada, .da najmlajši in najsta-rtjši župan Bedita na vsaki strani predsednika. Castellaue je župan v Marcenat iu ker še ni 25 let Btar, najmlajši meBtni glavar na Francoskem. Predsednik mu ni dovolil pristopiti k njegovi mizi, baje iz uzroka ker še ni dosegel postavne starosti, toraj je njegova izvolitev županom neveljavna. Pravi uz.ok pa je morda ta, ker družina Castel-lauo uganja rojalistično politiko in spada k najbolj zagrizenim sovražnikom ljudovlade. Slavnost je bila prve vrste. Iste se je udeležilo nič manj nego 22.000 dostojanstvenikov; v dolgih vrstah so se raztezale mize in zavzemale skoraj vse vrate velikanskih tuille-rij in 3000 Blužabnikov je opravljalo svoj posel. Igrale bo Štiri vojaške godbe. Pri glavni mizi je sedel predsednik Loubet obdan od svojega kabineta. Za temi so sedeli senatorji, poverjeniki in 1000 mestnih uradnikov. Daues popoludne je bil v E'ysee sprejem na čast županom, zvečer pa svečana predstava v slavnostni dvorani razstavnega prostora. Razsvitljava in umetalni ogenji so dopolnjevali slavnostui vspored. Slovencem in Hrvatom, posebno delavcem pri dogah v gozdovih MiBBissippia, Arkansasa, Tenessee itd. priporočam svoj St. Nicholas Hotel Corner Main in Washington Streets, v Memphisu. Tenn. Pri meui bode vedno dobili čedno in ceno Bta nova nje in hra-n a, dalje sveže pivo, vino in whiskey kakor tudi fine s m o d-k e, vse po nizki ceni. K obilnemu obisku se priporočam Slovencem in Hrvatom s spoštovanjem BLAŽ. TURK. Kretanje parnikov. New Yorlt dospeli; 23. sept. i/ Kopenhagena s 339 ^ept. iz IIayre s 1041 in J 8 V ,,Island" potniki. ,,l.a Gascogne' potniki. ,,Aller", 24. sept. i/. Bremena s 5Si"}>otniki. ,, Kaiser Wilhelm der (irosst", 25. sept. iz Bremena s 14S3 pomiki. ,.Spaarndarn", 25. sept. iz Rotterdama z 831 potniki. ,,KriesIand", 25. sept. iz Antwerpena z 963 potniki. •Dospeti imajo: ,,Friedrih der Grosse" iz Bremena. ,,CJceanie" iz Liverpoola. ,,Columbia" iz Hamburga. ,,L' Aquitaine" i/. Havre. ,,St. I.ouis" i/. Snu t ham p t on a. ,,Rotterdam" i/. Kottenlama. Odpljuli so: „Deutschland", 25. sept. v Hamburg. „Noordland", 26. sept. v Antvverpen. ,,Archimede'% 26. sept. v Cienovo. „Majestic", 26. sept. v Liverpool. „St. 1'aul", 36. sept.'v Southampton. Odpljuli bodo: ,,Aller", 27. sept. v Bremen. (Jascogne", 27. sept. v Havre. „ Princess Irene", 27. sept. v Bremen. „ Kaiser Fried rich", 27. sept. v Hamburg. ,t Bulgaria", 29. sept. v Hamburg. „Umbria", 29. sept. v Liverpool. „Spaarndam", 29. sept. v Rotterdam. ,,Kaiser VViihelni der Grosse" 2. oktobra v Bremen. ,,Friesland", 3. okt. v Antvverpen. ,,Oceanic", 3. okt. v Liverpool. „St. Louis", 3. okt. v Southampton. Pamifti listki so dobit) po izvirnik cenah pri FR. SAKSEK & CO.A 109 Greenwich St., Ne« York. Jugoslovanska Katoliška Jednota. Sedež v ELY, MINNESOTA URADNIKI: Predsednik : John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; Podpredsednik: Josip Pkzoikc, 1024 South 13th St., Omaha, Neb. ; I. tajnik: Jožkk Aonič, Box 266, Ely, Minnesota; II. „ Štefan Banovec, Box 1033 Ely, Minnesota; Blagajnik: Ivan Gov*«, Box 106, Ely, Miuuosota; NADZORNIKI: Ivan Pakiž, Box 278, Ely, Minnesota; John Globokar, Box 371, Ely, Minnesota; George Stepan, Box 1135, Soudan, Minnesota. Prestopil od društva sv. Cirila in Metoda štev. 1, v El}', Minn., k društvu sv. Jožefa štev. 17, Aldridge, Mont., Jakob Purkat. DruHvo sv. Cirila iu Metoda, Ely, Minn., Šteje 250 Članov; društvo sv. Jožefa Aldridge, Mont., šteje 28 udov. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Joe A g u i C, Box 266, Ely, Minnesota, po svojem zastopuiku iu nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Gov že, Box 105, Ely, Minnesota, in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je „GLAS NARODA". Drobnosti. Porotne obravnave v Ljubljani. Due 3. sept. je bil zatožen uboja fant Krance Zakrajšek, star 23 let iz Velikega Mlačevega; ubil v Bo-štanski vasi Martina Galiča. Za-krajSok je bil spoznan krivim iu obsojen na pet let ječo. — Pri drugi ob-ravnavi je sedel na zatožni klopi Ivan Otrin iz Idrije, zatožen je bil uboja Antona Tratnika. Otrin je jriznal dejanje, a izjavil, da nika-k i nt na meraval Tratnika umoriti, ali ga težkojpoškodovati in gaje le slučajno v glavo zadel. Obsojen je bil v šestmesečno ječo. Redek lovski plen. 5. sept. zvečer okolu 10. ure je ustrelil trgovec, g. Fr. Verli iz Cirkuice pri luuinem svita velikanskega jelena. Krasna tar. Ker obrtniki od svojega zaslužka niso hoteli ničesar odpustiti, je tržadki Lah naredil konec svojemu pričkanju s tem, da seje vsedel na voz kakor bi ga hotel poskusiti ter jo je odkunl, ne da bi bil sploh kaj plačal. Obrtniki bo jo udarili za njim. Tekli so sicer kar so jih nog-* nesle, alt zvitega Laha niso mogli dohiteti. Toda Lah se ni dolgo veselil, daje obrtnike ope haril, ko je prišel v Žiloc, so ga pozdravili — orožniki, ki 90 bili mej tem brzojavnoobveščeui o tem, kaj seje zgodilo v Kamniku, in tu ui Lahu vsa njegova g'istol-nsednost nič pomagala. Moral je založiti vseh 16 gld. sicer bi' ga orožniki ne bili pustili naprej. Tkavca ponesel najprej v neko kmtsko hišo, kjer so ga cbvezali, potem pa gaje spravil v provizorno vojaško bolnico na R-ikeku. Tam ui smel nihče k Tkavcu, nihče ni smel ž njim govoriti. Dne 31 avg. so Tkavca odpravili v Ljubljano in ga poslali na „urlaub" z obvezano glavo. Zaslišan ni bil nič, pač pa bo gotovi vojaški krogi z veliko usiljivostjo raznašali govorico, da je stotuik Stusche vsekal Tkavca po glavi in teško poškodoval, ker mu je Tkavc odrekel pokorščiuo. To je popolnoma izmišjeuo, iu sicer izmišljeno v očitni namen, da bi se stotuik Stusche odtegnil kazni za svoj čin. Stvar je popolnoma jasna, in ker nas ui volja mirno dopuščati, da bi nemški oficirji naše vojake »kar s sabljo pobijali, bomo poskrbeli, da se ta stvar ne bo potlačla. * • * V Ameriko je meseca julija in avgusta odpotovalo z ljubljanskega južnega kolodvora 165 oseb. Zaradi nameravanega izseljevanja v Ameriko pred izpolnitvijo vojaške dolžnosti so bili aretovani trije fantje. * * * Potresa se Mnrija Škafar, 16 let stara deklica iz Bresta. Dne 26. ju', je pobegnila iz službe pri Matevžu Vidmarju v Črni vasi in se ni vrnila ne domov in ne nazaj v službo. * • * Okraden krošnjar Anton Verho-vec, krošnjar v Šiški, je dne 3 avg. ponoči na klopi pred Travuovo gostilno na Glincah zaspal, in mu je mej tey:i časom neznan tat ukradel 250 kron in srebrno uro s srebrno verižico, vredno 40 kron. * * Smešnice. Bodoči trgovec. 'M lz Predvora se piše istemu listu3. septembra: Danes zjutraj ob £4 uri nastal je v Hotemožah pri po- Malemu Salomonu razlagal je učitelj klavirja, da se dele note v cele, četrtinke, osminke itd. Salomon slušal je pazljivo ter konečno vprašal: ,,Kakšen knrs (vrednost) imajo te note na borzi?*' Zaljubljeni astronom: ,,^'Oduo, kamorkoli nastavim dalj-uovid, povsodi vidim jedno in isto „zvezdo"1" Listnica nredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za 820.42 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštniuo ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. Jjfohn Užitne in JJo.npiiia £j0 a ven zaročena. Maywood, N. J., 22. sept. 1900. Surovo. Gospa : „ Vi ste danps v moji kuhinji z nekim vojakom večerjali?'4— Kuharica: ^Naravno, kajti v družbi bolje tekne!" Slovencem iu Hrvatom v Rock Springs, Wyo., in okolici priporočava najin saloon, v kterem vedno točiva sveže piVO, vino in whiskey, ter imava na razpolago Que smotke. Dalje se lahko na nas obrne vBak rojak v bližini glede pošiljanja denarjev v staro domovino in gledč parobrodnih listkov, kar sva v zvezi z g. Fu. Sakseiuem v New Yorku, lahko vsakemu ceno in točno postreževa. Za obilen obisk se priporočata : Dalapicola in Fr. Keržišnik, Rock Springs, YVyo. AMERIKANSKO-SLOVENSKI KOLEDAR za leto 1901 se že marljivo tiska in l**le za prihodnji: leto imel Se vetji> ul 1I1 ko in zelo /animiv. Poleg Koledarja prioliili 1 h »Icuiu nekoliko val ne jih [Mistav /jed. držav, miČne povesti in humoresko s podol>ami; pariška razstava, z sliko, jna me zanimiv v vseh zadeva. Gg. slovenske trgovce, saloonerje in obrtnike o|Mtzornjem na nas Kuledar. kteri je zelo ra/sirjen, da v njem vrste OGLASE ali advertisements, kar je zelo primerno, ker Koledar imajo ljudje vse lc-to v rokah in je oglas zelo mnogokrat čitan. Reklama je v tej deželi polovica kupčije. Svoji k svojim! Podpisani se priporočam bratom Slovencem in Hrvatom, da blagovolijo obiskati moj saloon, v kterem točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey, kakor tudi druge liken* in prodajam fine smodke. Naznanjam tudi, da pošiljam denarje v staro domovino po nizkej ceni in sem v zvezi z g. Kr. ftakser-jem. S spoštovanjem Martin Verzuh, Crestod Butte, Colo. Pri sodišču. Sodnik: ,,T -ženi je toraj skušal Vas pregovoriti, da molčite, as čim je obljubil Vam zamašiti usta?" — Priča: , Z dvema starima zimskima suknjama in dvanajstimi starimi nog«»vicami 1" Zagovoril. A : „(' mu nisi več pri podpornem društvu?" — B. : „K"r sem moral prosto r!itu rt iti Ui rtili^i^titLii^Tifiii ^ili^i^feUati ti-iii^tiiit^t! !ii-i!iti!ii ^ i!: t* t?!:?: . : !:!:_:!: f: :':!: .............................................. " a * • v...........v/" P Ottcijelm zastopnik IV Po-ilju najconejtt in . " i±. raznih parobrodnih I) najhitreje denarje v IV _... družb. I;, \; staro domovino. Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesocu avgustu 1G00je207strank [voljno izstopiti, vložilo 60.317 K IS vin., 152 strank vzdignilo 63 483 K 03 vin., toraj I V porotni dvorani. Držav-več uložilo 2834 K 15vin., 13 stran- ui pravduik : „Jaz predlagam, da kam se je izplačalo posojil 23.500 se toženi obsodi v dosmrtno ječo." K, stanje vlog 1 505 809 K 40 vin., — Toženi: „Toda prosim pomisli-denarni promet 225 538 K 86 vin. te vendar, da v tem slučaju jaz * » * j zgubim službo 1" žival tehta 3 q (168 kg), v dolgosti Lestuiku Hrovatu ogenj, kteri' je Tatvina na Trsatn. Dne 1 Bept pa meri dva m. Razdalja veličast- Upepelil njegova, kakor tudi vsa i ukradel je dosedaj neznan tat iz| O s o d e p o I e n i z g o vor. Sod nega jelenjega rogovja znaša pri vrhu p0Bi01)ja HOBeda Jakovca. Skoda" 65 cm. Sodi se, da so zbegali in pre- c0ui 8e uad 6000 kron firiigalna podili to zares lepo žival v cerkni- L Luže prihitela je na pomoč, ravno 6ko bližino najbrž vojaki, kteri so toko tudi poiarua bramba iz Pre- dvora, St. Jurja iu Kranja, ktere so delovale b svojim orodjem prav uspešno ter obvarovale druge posestnike velike škode. * * * Vipavska železnica. Deželni odbor goriški je naročil denarnemu imeli po krajih svoje vaje, pod mogočno Slivnico pri Cirknici pa ji je smrtonosna risarica lovčeva končala življenje. • * Iz Kamnika se piše „Slov. Narodu :4< Dne 2. sept. t. 1. zvečer okoli devete ure zapazili so v Kapljivasi, I kreditnemu zavodu v Trstu, da ta-po domače pii ,,Vampku", da se za koj uaioži pri prometnem denar-tijihovem hlevom sveti. Na pomoč lienl zavodu na Dunaju na razpola prišli ljudje bo hitro pogasili ogeuj. go Ž^lezničnemu ministerstvu svoto Nisu si pa še oobro oddahnili stra- lOO.OOO gld. in to kot prispevek de-hu, že se zažari in vtlikauski ogenj Ueie za ,jakUp os-jovnifc akuj Vi-nastane. Goreli so podi grajščaka pav8ke železnice. O tem je obvestil JŠmida v Komendi. Sk«»de je več deželni odbor tudi železniško mi tisoč, ker mu je zgorelo več polje-1 .»isterstvo. Nadejamo se toraj, da deljskih strojev iti mnogo pouemla-čenega žita. Komaj so pa vrli ga silci iz Kapljevasi ta ogeuj pogasili, zasveti se tam v Pšeuičui polici, po domače pri Robasn. Zgorela so vsa gospodarska poslopja, mož, ima, ker je še le pred par leti postavil vsa nova poslepja, gotovo nad 3000 ] K škode. Sinoč seje pa zopet videl velik požar v smeri proti Komeudi Natančno še ne vemo. Ljudstvo pravi, da zažiga vse jedua in ista uezuau tat iz frančiškanske cerkve na Trsatulnik: ,,Akoravuo se vam je posre zlato, 1 m dolgo verižico, vredno čilo čuvaju utoči, on je prisegel, da 200 kron, okoli 20 zlatih prstanov, vas je spoznal." — Tatinski lo okrašenih z dijamauti iu drugimi vec (ki je trdovratno tajil) : ,,Toni dragimi kamni, vrednih okoli 250 mogoče gospod sodniki — takrat kron in 10 parov zlatih uhanov, sem si obraz z sajami namazal." vredutb 100 kron. Tatvine sumljiv je neki mož, okoli 30—40 let star, I Moderno. Posestnik hotela visoke iu močne postave. (uovoporočeuemu paru ki sta ogle- dovala stanovanje) : „lu poleg tega * * * I je v hotelu tudi odvetnik, ako bo Samomor. —V Trstu se je obesil dete pričeli tožbo za ločitev zasvojena stanovanju 08letni pekov-1 kotm- • iT/ L •t a K Jt jtje ■ 3t a jf • • it .......' • • ...... ' V-w\t t'l'/tV^'? • • • -'• ■ . • .... . . . ' jr' jV'. • '.r'. ■>' ..r" t' «' .t j " t FR. SAKSER of L 109 okeknwich street, new york. ot tjtul ^JPtf . t V Prodaja parobrodne in železniške listke po izvirnih cenah. J* c : 1 . § Kctino slovensko podjetje v New Yorku. JOHN VENZEL, izdelovalec KRANJSKIH IN NEMŠKIH HARMONIK f a a. a 9 >» .0 a i>xao\ ososiiaoisa ft • «oa-aas«aoa I ooosjaaaaoa \ »•o •• o •• X ski pomočnik Andrej Adamič iz Šrliiuo pri Komnu. Vzrok: ne ozdravljiva bolezen. s« odda delo gradeuja železnice v najkrajšem času! * * * Nezgoda Dne 2. sept je mej po stajama Zg. Ležeče in Št P^ter padel zvlaka potnik Kazimir Bre s^k iu se nevarno poškodoval. Pre peljali bo ga v bolnišnico v Trst. * * 3k S sabljo po glavi. — „Slov. Narod" piše: V sodoto se nam je po- Velika tatvina- V luščiluici riža Trstu so pridli na sled velikanski itviui. Iz te tovarne se je sčasoma odpeljali mnogo vagouov riža. Škoda znaša nad 200 000 K. Trža- Za ponesrečenega rojaka J. Kovača nam je doposlal [4. 'Tomaž 1'revic i/. Trestle, Pa., I SI4.55. darovali s«»: Toma/. 1'revič, 1'nniai Jesenko, Tomaž Mravle, Jakob li^ataj, Jak. kač in, Jakob' Podobnik, Jakob Itumik, Jakob Ška policija je aretirala že več, v to I Ke2in, Anton Primožič, Anion iSole, Anton tatinsko zadevo zapletenih oseb. A"1"" ,Tuf r\ J"h" ,I',>,lol,Im1k' ,!"',n r 1 I>olenc, John Jereb, John rabjan, John l iyk, Jt»hn 1'crna, lohn Kl^mencič, John Tušar, Samomor. Občinski tajnik v Ži-U0£n Jl'h" J I John Ilrovat, John Obreza, Josip Selak, Jos. ri vaBI na Koroškem, Janez Will- Nagode, Josip Hrovat, Josip Hr..vatič, Josip ilobua roka. Gorje mu bi bilo, ako! nudila prilika, da smo se natančno bi ga pri zažigauju zasačili. Ljudje poučili o zadevi tistega resfirviBta, so vsi zl>ogani in straha prevzeti. I o kterem se je razuesla govorica, Pomagati si pa le nihče ne more, I da ga je njegov Btotnik s sabljo kjub temu da so na straži. Tacega ubil. Stvar je bila taka-le: Dne 29 hudodelca, če se ga najde, naj se avgusta je vojaštvo delalo vaje od kaznuje, da ne bo imel več veselja! Begunj uad Cirknico proti Rakeku, požigati. Koliko gorja, žaiosti in Na nekem mestu so se žejui vojaki škode stori l vsuli krog nekega vodnjaka. Mej * * * lujimijebil tudi Valentin Tkavc Laškega kavalirja so spoznali I rezervist 7. lovskega bataljona nedavno v Kamniku od najboljše! Mož je šel, da si napolni svojo ste strani in vedo zdaj, kake vrste ljud klenico, šel je, ker je videl tudi je spadajo v Trstu mej fine kroge druge vojake njegove kompanije iri Ta kavalir se je pripeljal z motor- po vodo. Ko je natakal vodo vozom v Kamnik, Voz se mu je bil svojo steklenico, je priskočil stotnik pokvaril in zbobnal je kar štiri Stusche od zadej in Tkavca udaril kamniške obrtnike, da mu ga po- s sabljo po glavi tako, da gaje kar pravijo. Ti obrtuiki so se trudili tiri oblila. Tkavc, skromen ves dan in srečno popravili voz. I ponižen človek, je skočil da si ves Ko pa je bilo delo koučano, je laški v krvi, z drugimi vojaki nazaj kavalir pokazal, da je pri denanici vrsto in še nekaj trenotkov ž njimi kouec vsega njegovega kavalirBtvs. rnarširal. Ko je čutil, da ga zapu-Obrtuiki so mu za storjeno delo $čajo moči, je stopil iz vrste. Slišal račuuali 16 gld., a laškemu gospodu je še, ko bo klicali sauitetni odde-se je to zdelo preveč in začel se je I lek, potem pa-ga je bila zapustila i njimi prepirati kakor kak meše- i zavest. Došli sanitetni oddelek je Laskavo. Poročnik: ,,Milo-stiva, gospica vi ste istinito toli 1 jubeznjiva, da se čudim, kako b m zainogel do sedaj Itroz Vas živeti 1" Darovi. se priporoča rojakom za izdelovanje in popravo. C^ne so primerno nizke, delo dobro iu trpežno. Najnižja cena trovrstnih harmonik je ? 18 do 835 in naprej. Izvršn em tudi na 6 111 8 glasov. Razpošiljam jih s pravico, da si jih lahk t> vsak ogleda na Kxpress oni ce. Gledo natančnejih pojasnil se je pismeno obrniti na: John Venzel, 30 Kino St., Cleveland, Ohio. Jacob Stonich s ® 89 E. Madison St., Chicago, 111 / \ Slika predstavlja uro za dame z W dvojnim pokrovom (Hows C'ase 1 in ® j j so najboljši pokrovi sč zlatom |»re- I Jl tegnjeui (tioldtield) in jamčim za> $ ^ nje 20 let; kol^sovje jo Elgin ali fi VValtham t+jr velja samo 'I t (t tan tnann obesil. ,*■ se je iz neznanih vzrokov Gredenc, Josip I »rab. Pavi ( iu/el. Pavi ^>1 ger, h rank Volka, Frank Zupančič, Frank Kežin, Frank Sifrar, Martin Per, Loreiic Albreht, Peter Kosmač, Matevž Piv k, Matevž Bole, Gašjier Petemel, Matija Peternel, Jurij \ tnjini umorjen- Na Westfal- Kofov, Nace li-, Martin doma iz Ribpovca pri Trebuem. Šmid .AlojzijOberČpo 15 ct.; Jakob Gazel, r ^ John Kel>e, rrank Uel»elak, Mihael Porkart, v ^ * l Pav! Mlinar po 10 ct. Strašna toča. Nedavnoje padala V G. Pogorele iz Pittsburga, Pa., nam je Boerfalvu V szolnočko dobočki ŽU- doposlal svoto S5.15, ktero je nabral »o..iii utrudi.o i.; . med rojaki v Federalu, Pa., pri lenitvini ro- pamji strasna toc*a, ki ie uničila , L-J » . i, , . ,- iti i * jl xj. " i jaka h. Miklavciča v hisi Dolenca; darovali vse. Ubila je šeštero OBeb. Razen so: Frank Miklavčič, J. Dolenc, N. l>el«,lak. t' ga je razrušenih 42 stavb iu ubitih J. Virant, J. Brodar, Vinko Straus, A. Kohal, IU glav goveje živine. Ikoni. 471 r"m Hladmk, Jakob FerliČ, V. Majdič, v dež m ado v per j ad i. S koda ogro m na. I mou 20 c t.;']' K? K.," v-! Kov^čii,3 j .* Mi * klaučič, M. Taučar po 15 ct.; M. Pajk, Fr rj 1 . »1 %T , . .... I Švab, J. Dermota po 10 ct. Žalostna sala. V neki gostilni v Gospod Pogorelc pittsburgaj Pa.? nam Nyardu na Ogerskem je pilo več je 0b sklepu lista zopet doposlal $10.35; da kmetov. .Audrija Kulcsar je dejal I rovali so: Alojzij Mežen iz TrebanSke fare Si; sosedu Adamu Palencsari: ,,Ali s^P11 Mary žura« J- ^ajc po 50 ct.; M. Malič, veš da te Žena vara?" P^leneHar Kason P° 25 cU; M" Vt?sel,č' Jt,e Vranešič 1 .uf 10 z"na varaf 1 aiencsar ^ ,5 ct. john Erbus j i)0iinari m. Benec, tli rekel nič IU odšel. V rnivši se V J. Prjanovič, J. Črnič |X> 10 ct.: M. Pape, J. gostilno, je dejal Kulcsarjn : ,.Žena U>.> J. O. no 5 ct„ vsi iz Pittsburga, Pa.; dame ne ho varala več. Je že mrtva l1 lje: Joe Kike!i' M- £ Jesih' J-(ierm' i• ža-PrerttrašflDa dro^ba »« j0 .pogled.l., l^^^^^lTf.^r. a^mL^ a Kulcsar je rekel : MSaj sem se J. Japelj, J. Sive, J. Sušteršič. Geo. Veber, hotel le pošaliti.'* No, Palencsar je J-Štertič, A. Preiaru, T Štefančič po 25 Ct.; ubil snečo Ženo in rlvn mu- I J- Kikeli 3? Cvetonič 20 ct.. l\ Novak 15 ct.; L. b., J. 1 ajč po 5 ct., vsi iz Hrad-docka, Pa.; J. Krašovec, J. Strithof po 2501.; A. Nemanič 50 ct.; A. Košir 15 ct., vsi iz ni čaranje, pač sa-1 Homestead, Pa. Skupaj $30.05, zadnjič iz-mo dobre v* lje je kazanih $46.83, toraj skupaj $76.88 in s tem potreba pri PO- sklepamo nabiranje za tega ponesrečenega SI L J AN JU DE- r »jaka, ker namen smo dosegli, da se zamore podati v staro domovino. Vsem cenjenim da-royalcem se tem potom prav srčno zahvalimo za njih radodarnost in odziv na na2o prošnjo. Fr. sakskk. I Dame, ktere žele uro kupiti se jim Bodaj ponuja lopa priložnost, Ta cena je le za nekaj časa. w Na zahtevanje pošljem cenike poštnine prosto Dobra postrežba ^ in jamBtvo za blago, je moje geslo. Za obilo naročb se priporočam z vsem spoštovanjem Jacob Stonich, 89 East Madison Stkkkt, Chicago, III. I s sekiro ubil spečo Ženo in dva mala otroka. HITROST NARJEV V STARO DOMOVINO in gotovo je najhitreji in najceneji v pošiljanju denarjev. FRANK SAKSER, 109 Greenwich St., New York. IZ vž2 & is m m & & m m SVOJI K SVOJIM! J. GLOBOKAR, M. P. CO. ELY, MIN. priporoča Slovencem in Hrvatom svojo novo TKG-OVI2STO. Pri njem je dobiti: OBLEKA ZA M0ŽKE, ŽENSKE IN DEC A: RAZNOVRSTNO OBUVALO: PERILO, OVRATNIKI, KLOBUKI; HIŠNA IN KUHINJSKA OPIJAVA. Vedno sveže Vse blago po najnižji ceni ; postrežba hitra, naročila naj se pošiljajo na Box 371. Pistnena Pošilj am denar v stafO domovino, posredujem prodajo prekomorskih vožnjih listkov, v zvezi sem v New Yorku z g. Fr. Sakserjem. Slovencem in Hrvatom, prijateljem in znancem se priporočam v mnogobrojen obisk in naročila. S spoštovanjem j. GLOBOKAR, M. P. C0* O pridobivanju petroleja. Itasuu premoga in železa ni na ■vetu za človeštvo koristnejše tva-rine kakor je petrolej. Dasiravuo je bil petrolej že v starem veka po-znau, postal je Se le tekom zadnjih 50 let človeštvu neobhodno potreben, dočim se je preje večinoma le v lekarnah rabil. Dandanašnji najdemo petrolej v palači bogatinov, kakor tudi v koči siromakov, V ostalem se pa petrolej ne porablja samo za razsvetljavo, temveč tudi za kurjavo na mesto premoga pri muozih parnih strojih. Največ surovega, uaravnega petroleja pridobivajo v Rusiji, osobito v Kavkazu, v Zjediujenih državah, v Galiciji, na Rumuuskem, na otočju Sunda, Japonskem, Nemčiji in raznih krajih Bveta; skoro povsodi se pridobiva s takozvanim navrta-njetn. ter se potem iz na imenovani v navpični smeri navrtati; ako je zemlja peščena, treba je 8 svedrom zajeduo spuščati železne cevi v glo-bočino. Sveder je z vrvjo pritrjen na 50 čevljev viBOcem odru, kraj kterega stoji parni stroj, ki goni sveder. Ko je zemlja do olja navrtann, se petrolej navadno s sesalkami spravi na površje, ali se pa ua vrvi pri vežejo posode, ktere prinašajo petrolej iz globočine. V mnezih krajih, osobito pa na polotoku Apšeronu prihaja petrolej sam na površje, in aicer večkrat v tako ogromnej množini, in a tako močjo, da rujava tekočina 300 čevljev viBoko bruha predoo ua zem* ljo pade. V Apšeronu pride na ta način vsakih 24 ur 340,000 stotov petroleja na površje. Več takozva-nih studencev po par mesecev ne vsahne in Brečni posestnik postane v tem času milijonar. Ako je toliki studenec *navrtan, NAPRAVE PRI IZVIRKU NAFTE, način pridobljene tvariue po tovar-1 potem so navadno nah spremeni v bencin, svetilno olje, vazeliu iu parafiu. Petrolej nahaja se v različnih globočinah in Bicer od 1(»0—1000 čevljev pod zem-skim površjem. Dasiravuo so načini pridobivanja po raznih krajih različni, je vendar pridobivanje petroleja v obče slično onemu, kterega se poslužujejo ua polotoku Apšeronu ob Kaspiškem jezeru, tor bode popis ruskega pridobivanja povsem zadostoval, da se seznauimo s pridobivanjem petroleja v obče. veliki bazini do opoludne od pomole št. 14, ob vznožju Fuiton St. — Iz PHI LA DELPHI JE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listKov seje obrniti na: International Navigation Company 73 Br^way, NEWY0RK - 43 La Salle St., CHICAGO. - 30 Montgomery St. SAN FRANCISCO. - Third & Fine St., ST. LOUIS, ali na njene zastopnike Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. Holland-America Line (HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav mea New Yorkom in Rotterdamom preko Boulogne-Sur-Mer. Bremen Bahnhofgasse štv 29 Bremen. J i / / POTSDAM, parnik 2 dvojnim vijakom, ECTTEEDAM, pamik 2. dvojnim vijakom. 3TATENDAM. parnik z dvojnim vijakom, Parniki: &AASDAM, SPAAENDAM '«d 10500 ton. i WEEKEHDAM. Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Radi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v Trstu, št. 7 Prosta luka Inomostu, 3 Rudolfstrasse Dunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona. Parniki odpljujejo: [z ROTTERDAMA vsak četrtek in iz NEW YORKA vsako b o b o t o ob 10. uri zjutraj. Holland ameriška črta 39 Broadway, NEW YORK. 86 La Salle St., CHICAGO, 111. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER, 109 Greenwich St., New York. ■e jedina slovanska tvrdka, ktera potnike iz Bremena v Ameriko Bamo z brzimi in poštnimi parniki pO zmernih cenah odpremljuje. Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij. Slovenci iu Hrvatje ne opuščajte pri Vašem potovanju v Evropo „„ oglasiti dospevši v Bremen v našej pisarni, kjer Bi denar naj I »olje zme-"'ati zamorete, ter bodete na najboljši način v domovino odpravljeni to bi Vaši sorodniki ali znanci radi k Vam v Ameriko potovali tedaj jim pišite, da naj se samo na nas obrnejo; pri nas bodo dobro poučeni kaj amerika uska postava zahteva, da ne hodejo vrnjeni in s t^ui dnnar zastonj zavozili. Oglasila in vprašanja odgovarjajo se v vseh jezikih takoj, točuo in vestno. KAREŠinSTOCKI, BREMEN, BAHNHOFGASSE a9. ■ ■ ■