324
Krompir po Gulihovem načinu sajen.   Goveda. Čbele.  Hartnerjevo drevo ali oralo.  Šola.
Krompir se je letos sploh dobro obnesel krog nas, posebno pa po Gulihovem načinu sajen. Živa priča temu je velik kup čez pest debelega krompirja, ki je izrastel na primerno majhnem prostoru. Ko sem spomladi sadil celi krompir 2 čevlja na dolgo in 2 do 2y2 čevlja na široko , so me skoro vsi , ki so to novo prikazen videli, za norca imeli ter rekli, da celi krompir znori, to je, da naredi brezbrojno veliko stebelj na kviško, spodej pod zemljo pa je krompir le tak kakor Šiške. To je res, zanikern zvržek ne more čuda delati; al če se vzame debel krompir, ki nima preveč očes (najbolje je, če jih ima 4 do 6), se pa vidi, kako močna stebla požene in vsako ima tudi moč, delati debele podzemljice. Ozir naraznosti in globočine pri sajenji je prav pravo naznanil g. Mencinger-Golski. Prihodnje leto bodemo večidel sadili podzemljice po njegovem nasvetu.
Kedar se piše prostemu ljudstvu o goveji ali kaki drugi živini, naj se nikoli ne reče, da ste za male gospodarje včasi bolje dve mali kravi nego ena velika, in sicer zato ne, 1) ker je majhna goveja živina večidel zato majhna in tršasta, ker je zamorjena, 2) pritlikava govedina je le slab stroj za napravljanje mesa, mleka in gnoja, 3) ker je pri majhni živini kakor pri veliki, se ve da pri enakem številu, ena in tista postrežba in isti trud. Ako bi bilo vse eno, ne bi si. kmetijska družba tako drago plačevala velikih in izvrstnih goved, žebcev, prešičev in ovac. Skušnja me samega uči, da bolje je eno lepo kravo imeti kakor tri zanikerne repe pri jaslih, ali pa manj pa lepe kot veliko slabih; lepo je zmirom lepo, a tudi dobro.
C bele so se letos krog nas kaj dobro obnesle; le škoda, da jih ljudje preveč opuščajo in se v tej reči novosti ne poprimejo, to je po kmetijski družbi vpeljanih panjev. Več čbelarjev je reklo, da že več let niso bile tako težke, kot letos. Vsaj ni nobene živalice, da bi tako malo potrebovala kapitala, da bi tako krat-kočasna bila pa toliko dobička donasala, kot čbelica!
Vse hvale vredno je Hartnerjevo železno oralo narejeno blizo tako kakor domaČe leseno, samo da ima podsad železno in da železna deska na desni strani suče precej nad lemežem brazdo tako na okoli, da živina nič ne trpi proti lesenemu, ki le rije, in da se vsaka rusnja ali brazda popolnoma narobe prekucne. Tudi ravnati je tako lahko , da nobene moči ne potrebuje ; vse spodreže, vse preobrne, trpi pa za 3 lesene. V naših dveh občinah imava le dva tak plug, jez in pa vrli kmetovalec Paternoster. *) „Pa že spet železno drevo! kaj vendar si vse izmislite"! — mrmra marsikaka raz-mršena trda glava poskušaje „novo mašino". — To bo še le klepetanja, več ko ropota v mlinu, ko spomladi napravim izgledno gnojišče in pa nov slamorezni stroj. Eni bodo kakor sedaj kričali: to je vse neumno; nekdaj ni bilo tega, pa smo vse eno kruh jedli pa boljega ko sedaj! — drugi pa: on ima že svoje pod klobukom!
Kar se šolstva tiče, moram naznaniti svetu, da tudi ono v naši fari St. Jakobu na Savi dobro napreduje ter obeta boljšo bodočnost. Glogovih in drevesnih belinov je šolska mladež letos nalovila na tisoče po ukazu vrlega šolskega učenika Martina Breznika. —
*) Kdor želi vse hvale vredno Hartnerjevo drev6, naj piše njemu v Polšane (Poltschach) pri Celji. Velja le 11 gold, 50 kr. z vožnjo vred.                                                                Pis.
Tudi z novim gosp. župnikom Ig. Bo hm-o m je vse zadovoljno in ga močno spoštuje zarad velicega prizadevanja požlahniti ljudstvu srca.
Marsikak ravs in kavs je že pojenjal. Kjer ljudstvo uboga, tje ne pride nadloga. — Kaj nam pomaga vse nemčurstvo in vse napačno liberaluštvo, ako ostanemo robovi in hlapci nemštvu! Nam Slovencem, kakor vsa-cemu drugemu narodu na svetu se pomaga do omike in znanstva le po naravni poti maternega jezika. Vsaj so nam še dosti dolgo vbijali tuji jezik v glavo in smo v celi fari samo 4 med 1100 prebivalci, ki pravilno nemški znamo. Matica, družba sv. Mohora in še druge slovenske knjige ter gospodarske ,,Noviceu, to je naša zdrava hrana, duhoven in učitelj pa sta nam naša učenika. Povejte nam, kdo drug pa se briga za to, da bi nas kaj podučil in revežu kmetu pripomogel, da bi si lože kruh pridelovali.
Na Pešati.                                                          A. P.