115 LET LJUBLJANSKE PLINARNE
2. novembra 1861 so na Ijubljanskih ulicah in trgih zagorele prve plinske luči. Že poldrugo leto pred tem,31. marca 1860, jebila medobčinodeželnega glavnega mesta Ljubljana in gospodom L. A. Riedingerjem, tovarnarjem iz Augsburga, ter njegovimi pravnimi nasledniki sklenjena pogodba o uvedbi plinske razsvetljave v Ljubljani. S to pogodbo je bila L. A. Riedingerju dana za dobo 35 let izključna pravica dobave plina za razsvetljavo Ijubljanskih ulic in trgov ter zasebniških stanovanj.
Tak je bil začetek Plinarne Ljubljana. Iz majhnega podjetja za proizvodnjo svetilnega plina za razsvetljavo mesta, se je plinarna v 115 letih razvila v pod-jetje z najmodernejšo tehnologijo, ki itna pomembno vlogo pri energetski oskrbi mesta.
LETO 1961 PREDSTAVLJA REVOLUCIONARNO PRE-LOMNICO V TEHNOLOGIJI PROIZVODNJE PLINA
Natanko sto let po ustanovitvi plinarne je bil opuščen klasični način pridobivanja plina iz pre-moga in osvojena nova tehnolo-gija na osnovi tekočega naftnega plina. Proizvodni obratiob Resl-jevi cesti so bile z izjemo plino-hranilnega prostora opuščeni in zgrajeni so bili novi ob Vodo-vodni cesti. Leta 1970 so v Za-logu za potrebe tovarne Saturnus in nastajajočega naselja zgradili plinarno, ki proizvaja vparjeni plin. Tu je bila tudi prvič upo-rabljena nova tehnologija pola-ganja omrežaja iz plastičnih cevi. Na področju Zaloga uporabljajo v gospodinjstvu plin za kom-pletno oskrbo tj. za kuhanje, pri-pravo tople vode in ogrevanje prostorov. Leta 1972 je bila kot
tretji obrat zgrajena plinarna Koseze, ki proizvaja mešani plin propan-butan-zrak. Z njitn se oskrbujejo gospodinjstva v na-seljih Koseze in Draveljska gmajna.
Leta 1961 je začela Plinarna tudi distributirati plin v jeklen-kah. Danes je polnjenje v obratu na Vodovodni cesti moderno urejeno, zmogljivost je 6.000 kg plina na uro, oziroma 144 ton na dan.
KAJ VSE OPRAVLJA PLINARNA DANES
Danes registrirana dejavnost Pli-narne obsega,
—  proizvodnjo in prodajo mest-nega plina tekočega propana — bu-tana plina;
—  izvajanje,, vzdrževanje in po-pravljanje notranjih in zunanjih plin-skih instalacij za mestni jn tekoči plin ter popravilo plinskih aparatov in druge opreme;
—  polnjenje in prodajo tekočcga plina v jeklenkah in drugih llačilnih posodah;
—  prodajo    vseh    vrst    plinskc opretne za mestni in tekoči plin;
—  prevoz tekočega plina v tlačnih posodah ter material za lustno in tujo dejavnost;
—  popravilo   tlačnih    posod   in opreme za tekoči plin, notranje in. tlačne preizkuse ter pleskanje tlačnih-posod;
—  izdelovanje   investicijsko-teh-nične dokumentacije napravza proi-zvodnjo vseti gorljivih plinov, skla-diščne prostore za TNP, gradnjo re-gulacijskih ppstaj in cestnega omrež-ja, notranje instalucije za vse vrste plinov, vode in tople vode (ogrevan-je) ter sislem vseh vrst preskrbe s te-kočim plinom;
—  prodaja tehničnih plinov, dis-sous, kisik, organ, dušik in ogljikov dioksid še ni dosegla stopnje, ki bi porabnikom   plina  nudila  vse  po-trebne    storitve.   čcprav    tehnična opremljenost ne omogoča dovolj ka-kovostnih storitev. pa vendar lahko v Plinarni s ponosom ugotavljajo. da so po kakovosti storitev, katere po-trebujcjo porabniki plina, na samem vrhu   jugoslovanskih   distributerjev plinske, pa tudi druge energije.
To pomeni. da bodo lahko kmalu popolnoma upravičeno uporabljali gesla da nudijo
PLIN V VSAKEM KRAJU OB VSAKEM ČASU in VSE ZA VARNO UPORABO PLINA!
DVE GLAVNI DEJAVNOSTI
1.   Prodaju plina iz omrcžja, katerega dobavlja iz proizvodnih obratov na Vodovodni cesti, v Kosezah   in   Zalogu.   Te   vrste plina dobavljajo 16.300 potroš-nikom v Ljubljani za kuhanje, pripravo tople vode in ogrevanje kakor tudi za tehnološko porabo industrijskih obratov. Za redno in varno dobavo plina potrošni-kom   sta   zadolžena   oddelek omrežja,   katerega   naloga   je gradnja in vzdrževanje plinskega oddclka ter oddelkov plinome-rov z nalogo vzdrževanja in kon-trole plinskih števcev.
2.  Distribucija tekočega plina butana v tlačnih posodah, kate-rega polni jo v polnilnicah Ljubl-jana in Izola ter poleg skladišča v Kranju prodajo še na 64 prodaj-nih mestih širom po Dolenjski, Notranjski, Štajerski. na Primor-skem in v Beli krajini.
Med potrošnike tega plina šte-jejo prek 84.000 gospodinjstev ter 1.200 ustanov, šol, bolnišnic, obratov družbene prehrane in drugih gospodarskih organizacij. Poleg teh pa v pomembnih koli-činah trošijo plin v železniškem prometu, za gretje kretnic in sig-nalizacijo, pa, tudi v cestnem prometu za pogon avtomobilov.
Med dopolnilnimi dejav-nostmi ima za varno racionalno porabo vseh plinov posebno mesto servis, katerega naloga je vzdrževanja plinskih trošil in in-dustrije.
Za hitrejše Širjenje porabe plina opravlja Plin;irna še več drugih dopolnilnih dejavnosti, kot so, projektiva in izvajanje vseh vrst plinskih instahcij in naprav ter prodaja plinskih trošil in sprcmljajočega plinskega ma-tcriala.
PRESKRBOVALNI RAZVOJ PUNARNE ZA RAZDOBJE 1976—1980 1N OCENA DO LETA 2000
Srcdi leta Iv7ts se bo Ljubl-jana priključila na slovensko omrežje zemeljskega plina. Glede na to je zgrajen tudi srednjcročni načrt razvoja Pli-narne z izrazitim poudarkom na oskrbi široke pt)trošnje. Po tem konceptu bodo v drugi fazi ttidi centralnj. del )ne>ta,s stiwo..pljn-
sko mrežo usposobili za uporabo zemeljskega plina, kar je izredno zuhtcvna naloga; obrobne pre-dele mesta pa bodo oskrbovali ncposredno z zemel jskim plinom po visokotlačnem omrežju. V prvi fazi bozgrajenih 42 km pli-novoda in 16 regulacijskih postaj za oskrbovanje mesta in večjih potrošnikov. Tu bo krak, ki bo segel do Medvod z odcepom proti Viču in zahodni krak, ki po-tcka skoz Črnuče. mimo Belinke in zavije potem proti jugu, kjer sc odcepi na dva dela, en del do Papirnice Vevče. drug del pa do plinarne Zalog in do zaloške in-tlustrije. Kasnejc bodo kraka v občini povezali in zgradili odcep proti Grosupljem. 7. zahodnim plinskim krakom boilo oskrbo-\ane soseske Koseze. Draveljska »majna. No\ i Podulik in Stane-/i?o s $kupn,o ok: S.000 stano-
vanjskimi enotami, na Viču sose-ske VS — 4 Bonifacija, VS — 103 Murglje, VS — 1 Trnovo in Koseze z ok. 15.500 stanovanj-skimi enotami.
Z zahodnim plinskim krakom pa bodo oskrbovane soseske Čr-nuče in Trzin, zaloške soseske, muščanske soseske MS — 6, 7,8 in fužinski soseski MS — 4,5. Skupno bo oskrbovanih ok. 6.500 stanovanj. Zelo velik po-trošnik na tem predelu bo tudi industrija.
V končni fazi bo s plinom oskrbovanih prek 30.000 stano-vanj. kar pomeni ok. 50'r no-vozgrajcnih stanovanj \ Ljubl-jani do leta 2000. Letna poraba plinske energije v letu 2000 je occnjena na 756.000 milijonov kca!.