Katolišk cerkven list. Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velja po poŠti za celo Uto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 Ur., /.a rt leta 1 SO kr. V tiskariiici iprejemau« za leto 4 g« Id., zn pol leta 2 gld.. za »etcrt leta 1 gl; ako zadene na ta dan prazn.k. ./.Me Hame* «ian poprej. Te&lj XXVIII. v Ljubljani 25. sušca 187;"). t Ani 13, Koledar za naslednji teden. Sušeč. — Jlarr. 28. Nedelja. Velika ime. Vstajenje Odrešenika y. G. J. Kr. praznik vsih praznikov, ki ga je Gospod narediK Evangelij: ,, Jezus vstane od smerti (Mark. 1(».) Častita Marija z Mailiiakovega, devica in potem vdova na Francoskem, je vse svoje premoženje ubogim razdelila, sama pa je v revšini z vso gorečnostjo Bogu. služila, t 28. sušca 1411. 2?. Ponedeljek velikonočni. Zapovedan prai liiU. Ss. Jona in BaraLizij, brata, sprič., p Ina žive vere v Kristusa, sta po množin mukah dosegia mučeriško krono, ko je bil Perzijanski kralj Sabor ukazal kristjane preganjati in moriti 1. 320. 30. Torek velikonočni. Snpraznik. — Blaženi Kvinn, viši vojaški poveljnik (tribun), sprič., je bil od papeža Aleksandra, ki ga jo v je<"i varoval, z vso svojo dcržino keršen, potem p;i je bil pod cesarjem Hadrija-nom sodniku Avreiijanu izdan. Ta grozoviti sodnik uk£Že zavoljo spoznavanja keršanske vere mu jezik odrezati, ga na tezo razpeti, mu noge in roke odsekati, poslednjič ga < b glavo djati. Sv. Zožim, škof v Sirakiuah na Sijilijan?kem, spoz., je bil sin bogatih in bogaboječih staršev, ki so ga že v njegovem sedmem letu peljali v meniški samostan sv. Lucije in ga Gospodu v službo darovali. Njegovo nedolžno serce je bilo vneto od l;ubezni do Marije Device, ktero je z vso gorečnostjo častil, in se njenemu varstvu priporečal. Njegovi spredniki v samostanu so ga postavili čuvaja na grobu svete Lucij-.-. Nekega dne se ga loti dolgčas po starših, in silna želja, jih zopet viditi; toraj skrivši zbeži iz san. ostana, in domu teče. Se ve, da so ga pobožni starši posvarili, ker je brez privoljenja viših domu pritekel, in ga zopet peljejo v samostan. Po noči v spanji se mu prikaže sv. Lucija, in mu preti s šibo, mogočna Gospa v rudeči obleki pa prime za šibo in jo zaderžuje s to pogojo, če Zožim obljubi, da ne bode nikoli več ubežal. Zožim to obljubi, in prikazen zgine. Odslej se vselej s sveto spoštljivostjo bliža grobu sv. Lucije, vse svoje dolžnosti v samostanu natanko do-polnuje, in v vsih čednostih vedno bolj popolnoma prihaja. Ko je bil Zožim 30 let star, umerje opat v samostanu. Pobožni škof Janez jim po Božjem naklonjenji izvoli brata Zozima za opata. Kmalo potem ga posveti v mašnika. Novi opat je samostan tako razumno vladal in svoje brate z lepim zgledom po potu samostanske popolnosti tako modro vodil, in si pri vsih toliko slavo pridobil, da po škofovi smerti je bil on za škofa izvo- ljen. Toda ponižni opat ni hotel tega častitega, pa težkega bremena sprejeti, dokler mu ni-o papež zapo vedali. Zožim škot je vernim svoje škofije z gorečo besedo v pridigah in s svetim življenjem kazal pot v nebeško kraljestvo. Ker je pa dobro vodil, da je človek slaba, revna stvar, in da sam iz sebe nič ne premore, je veliko molil, in Boga pomoč« prosil, zlasti pa je Ma riji Devici, svoji ljubljeni Materi, sebe, svojo duhovšino in ljudstvo priporočal in izročal. Do ubozih je bil prav usmiljenega serca; vse, k»r je imel, jim je razdelil. Bil je ponižnost sama: ni si pustil stroči, raji je sam drugim stregel, kolikor mu je bilo moč. Svoj /,:v->t je ostro pokoril, še v bolezni je ležal na terli plahti iz l.»eja. Cesarjev dvornik Evpraksim ga je v bolezni obiskal, ter ga lepo prosil, naj si vsaj zdaj bolj mehko postelj privoši. Sveti škof mu je pa odgovoril: „Mclik«> j»**t<-lje nisem vajen, mojemu životu se bolj kazen spodobi, kakor zložriost.'* P« slednjič se dvornikovini milim prošnjam vda. Pa komaj se na mehko postelj vleže. ž** pokliče strežaje, rekoč: ,,Položite me na poprešnjo terdo postelj, to mehko blazino in odejo ja prodajte, tla bot-; imeli kaj za uboge". Nekaj dni po tem ga dvornik z« pet obiše in ga^ vidi na ter d i postelji in bil je tega silno žalosten. Škof pa mu reče: „Moj sin! ti n^ veš, kako lahko na tej postelji ležim". Poslednjič je Bog toga svojega zvestega služabnika v njegovi sivi starosti k sebi poklical 30. sušca 1058. Vodilo sv. škofa Zozima je pač bil zgled in uk svetega Pavla, ko piše: „Tarem svoje telo, in ga v sužnjost devam, da. ko drnge učim, sam ne bom zaver-žen". (I. Kor. \\ 27) — Če je sv. Pavel in za njim sv. Zožim pri vsih svojih posebnih gnadah, ki jih je bil prejel, potrebno spoznal svoje telo mertviti in bersdati; kdo se sme nadjati, da bo keršansko živel in so zveličal, če mehkužno, slastno živi in svojemu telesu vse dovoli? — ,,Kteri so Kristusovi (njegovi pravi učenci), so svoje meso križali z grehi in željami vred". (Gal. 31. Sreda po veliki noči. Sv. Balbinn, devica, Rimljanka, hči blaženega Kvirina sprič. (glej 30. sušca), je bila od sv. Aleksandra papeža keršena, in ko je bila svet premagala, in tek svojega življenja dokončala, je bila zraven svojega očeta pokopana. Mali traven. April. 1. Cetertek po veliki noči. Sv. Hugon, škof v Grenoblji na Francoskem, je težko škofijsko breme z veliko težavo nosil 52 lčt — do 80 1. svoje starosti, t 1. apr. 1132, med svetnike prištet 1134. 2. Petek po veliki noči. Sv. Frančišk Pavijani, začetnik reda manjših bratov, rojen 1438 v Pavli, maj- hnem mestu na Laškem. Bil je velik čudodelnik. t v 81. letu svojega življenja aprila 1504. 3. SaUota po veliki noči. Ss. Agapa, Kijonija in Trenn. sestre in spričevavke, so bile pod grozovitim cesarjem Dioklecijanom umorjene 3. apr. 304. Za šteto teto, (Koncc.) Iz pastirskega lista Sekovskega škofa — konec. — Molitve za sveto leto po cerkvah se opravljajo ,,v namen sv. Očeta za razširjanje in poviševanje sv. katoliške L'e- k.ve in apostoljskega Sedeža, za zatrenje kri-voversiev in spreobernjenje zmotenih, za mir in edinost keršanskega ljudstva". Mil. .-kot Sekovski so tudi tistim, ki se misijonov vdeležujejo, zmanjšali število cerkvenih obiskovanj. Ko-likorkrat namreč je kdo pri dveh misijonskih pridigah in pri tej pri ki moli o očenašev in češcuamarij, mu to vel;.a za obi iiije štirih cerkev enega dneva. O redu, k-*.ko naj se opravila za pridobljenje zver stujej«', ni nič preouločeno. Zamoreš torej ss. zakramente prejeti pred obiskovanjem cerkev, ali potlej, ali vmes. Neogibno potrebno pa je, da je čl«.vek v gnadi Božji pri ci« po.i.jenji zadn ega opravila, brez tega ne more uobiti odpustka. Za take, ki so v resnici zaderžani vse naložene opravil.; za sv. leto čisto dopolniti, so sv. Oče dali več prilajšev ni. Namreč: iu na morebiti nobei-n nas več doživel ne bo. Ob mimo si ga v prid goreče in iz celega serca! Že dolg.. zdihuieuio v Babilonu, to se pravi, pod zasluženimi šibami Božjimi. Tu nam Bog po sv. Očetu piše veliko tolažilno pismo, s kterim nam ne oznanuje no-vt-g.i strahovanja, ampak odpušanje in mir in srečen izid nadhge: , Jest vem svoje misli, ki jih imam za vas odmeujene, n.so misli za strahovanje, ampak za mir!" Išite me iz celega serea, tik6 me bodete spet našli kakor svojega Očeta, svojega Odrešenika, svojega Zveličarja na vek«»maj. Pa kaj se pravi: Boga s celega serca iskati? Pravi se: resnično pokoro delati! pokora, druge poti ni, po kteri bi se moglo priti iz pravičnih strahovanj k zve-ličanju in k miru! „Delajte pokoro! zakaj nebeško kraljestvo se je pribiižalo!" to je bila perva beseda in celi obseg oznanovarija sv. Janeza Kerstnika; delajte pokoro! je bi'* zopet perva beseda v pridigi Jezusa Kristusa samega; delajte pokoro — perva beseda apostelj-nov. (Mat. 3, 2 in 4, 17: Mark. 12.) Pokora je potrebna za vsacega posameznega, zakaj vsak gre v večnost in ne more nobenega druzega zavetnika in zagovornika seboj vzeti, razen le svoje spreobernjenje in svoje dobre dela. In koliko, koliko jih bo tje prestopilo t"e v teku tega milostnega časa! Pokora je pa tudi potrebna za vse narode. Tem posebej velja beseda Gospodova nad Jeruzalemom izrečena: , O da bi ti vender spoznalo, kar ti je v mir, in sicer v tih tvojih dnevih velikega sv. leta! Vsak čas sprejme Bog prave spokornike v svojo milost; priti pa do pr:ive »»pokornosti ni boljšega časa, kakor leto milosti, kakor ga zdaj imamo. Zakaj to je leto vesoljnega pomiioščenja, vehkega odpušenja, ktero je Bog dal grešnikom oklicati itd. Toda strašno bi bilo pa tudi, ako bi kdo celo v tem milostnem času še terdovraten ostal! Nobena milost, ki jo Bog ponuja, ne more ostati brez nasledkov; ali prinese nasledek zveličanja v tistem , kteri si jo v prid oberne, ali pa obrodi nasledek prekletstva v tistem, kteri jo od sebe odbija. Zakaj nasprotvanje z-per tako velike valove milosti od Boga in zoper tolike pripomočke sv. Cerkve ima v sebi celi klopčič grehov zr>per sv. Duha. Zato govori sv. Duh: ,,Danes, ko slišite gla3 Božji, ne zaterdite svejih sere" itd. Da se take zakerknenja in grehi zoper sv. Duha, tolika nesreča za vso večnost odvrača, bodi ta milostni čas veliko misijonsko leto za vesoljni svet. Precej naj se na to misli, da p »vsod, k jer je rnoč, naj se napravijo pravi misijoni in k temu naj se izvoli naj pripravniši čas. Kjer to i.e riure biti, naj se misijon-m podobno dela, ter naj si dul.ovni pastirji pri tem zaporedoma med seboj pomagajo. Verniki ne le da se, kar je moč, vdeležujejo, temu« naj tudi po svoji moči pripomorejo, da s'* tudi drugi vdei-žtijejo in p s« ečujejo. Taka pri-pomoč je prav zaslužno apostol jsko delo in obrodi primerno plačili in blagoslov od Boga itd. Crettiee, posvečene \a*i ljubi ej jo je izvolila potrebovati sv. Trojica sama, kar fch že omenil. Bog Oče ni dal iu ne daje svojega Sina kakor le po Mariji, in tudi svoje gnade deli le p<« njej. Bog S:n je b i svetu dan le po nje;. Tudi svoje za-duženj» in svoje čednosti po njej. Bog, ki ve, da mi nismo vredni, da bi njegove milosti naravnost od njega prejemali, jih daje Mariji, da po njej mi zadobimo, kar nam dati hoče; je pa tudi ravno s tem češen, da prejema po Marijnih rokah hvaležnost, čast in ljubezen, kar smo mu za te dobrote dolžni. Pravično je toraj, da posnemamo dejanje Božje, da milost gre k svojemu začetniku po tistem viru nazaj, po k ter«-m k nam prihaja, uči sv. Bernard. In ravno to je namen teg* našega opravila. Mi darujemo in posvetimo vse, kar smo in kar imamo, pre-blažeii Devici Mariji, da Gospod Bog po njenem posredovanju prejema čast in zahvalo, ktero smo njemu dolžni. S tem spoznamo, da smo sami nevredni, nezmožni, da bi se bližali Djegovemu neskončnemu veličbStvu, in zato se poslužimo priprošnje preblažene Device. To je pa ravno velika ponižnost ktero Bog zmed vseh čednost naj bolj ljubi. Duša, ki se povzdiguje, ponižuje Boga, kolikor je na nji; ponižna pa povzdiguje Boga. Bog se pa napuhnjenemu ustavlja, ponižnemu pa daje svoje milosti. Ako se ti sam ponižaš, spoznaš, da nisi vreden, da bi se mu bližal, pred njega stopil; potem se Bog poniža, da pride k tebi, ima nad teboj svoje dopadajenje ter te povikša. Bog čez vse ljubi ponižnost serca. In ravno k tej ponižnosti nas veže to naše posebno češenje, ki nas uči, da se k Mariji zatekajmo, se njene priprošnje poalužujmo, kedar hočemo pred Boga stopiti, ali z njim govoriti, ga kaj prositi, se z njim skleniti ali se njemu posvetiti. (Dalje nasl.) MH**tir s ki list ukofa Paderbommkega. (O prihodu iz pruske ječe.) (Dalje.) Osmič, vt-rujem, da vera sama ne opraviči in ne zveliča; da se moram marveč na svoje opravičen je, t. j. na odpuščanje grehov, kateri so nam ortpušeni pri av. kerstu, sicer pri sv. pokori, r e le pripravljati s tem, da tudi sam prosto delam z zad.ibljenimi gnadami (s tem da verujem, upam, svoje grel.e obžalujem in Boga ljubiti pričenjam), temuč da moram tidi po opravičen ju (po zadobljenem odpušanju grehov) pravičnost, katera se z vsacira smertnim grehom zouet zgub?, z molitvijo in dobrimi deli, s spolnovanjem Božjih in cerkvenih zapoved, v sebi ohraniti in množiti in si za nebesa nabirati dobrih del; da moram zlasti biti v molitvi zvest in stanoviten, da mi bo Bog dal gnado stanovitnosti do konca, ker le tisti, ki so v pravičnosti in ljubezni uo Boga do konca stanovitni, bodo zveličani. Devetič, verujem, da je Jezu3 Kristus vstanovil vidno Cerkev, da je zročil vladarstvo te ce:kve Petru, kot poglavarju, in drugim aposteljnom, ki so bili Petru podložni. Verujem, da je tudi h« tel in zapovedal. da se ta oblast duhovske vlade, katero je dal Petru in drugim njemu podložnim aposteljnom, zmiraj dalj-* in dalje na njih naslednika nepoškodovana predeluje do konca sveta. Verujem torej, da rimska katoliška Cerkev, katero vlada rimski papež, kot naslednik sv. Petra in k::*>»!i>ki škofje, ki so v zvezi z rimskim papežem, j»* edin« pava cerkev Jezusa Kristusa, z .naj ktere ni zv«-iičanja. Vt-rujem, da je Jezus Kristus tej sv .ji Cerkvi posr.ivii iie zmotljivo učeništvo, in da ga je zročil papežu, ki ^a ;c postavil, in njemu podložnim katoliškim Šk«>t'..m. Naj y.'i tedaj vsi katoliški škofje skupno s svoj:m poglava; jctn, rimskim papežem, n. pr. v vesoljnem zboru zbrai.i, ali pa poglavar Cerkve, rimski papež, san>, s lYt:ovfga prestola izreče končno veljavno razločbo in razsoubu, ki zadeva keršanski verski ali djanski nauk: v»t ijem, da je taka učilniška razločba ali razsodba po viiji po moči, katero je Bog svoji Cerkvi obljubil, nezmotljivo resnična in da je v resnici zapopadena v obrh virih spoznanja zveličavnega nauka v sv. pismu ali v božjem izročilu. Verujem, da z oblastjo ključev in z oblastjo skriv-nosti deliti je dal Jezus Kristus Cerkvi tudi moč odpustke deliti in da so odpustki keišanskemu 1 tulstvu zveličavni. Verujem, da je Jezus Kristus vstanovil Cerkev kot samostalno in popolno, v njeni oblasti čisto prosto in nenavezano družbo, in da jo je oskerbel z lastno natanko vravnano vstavo in s posebnimi oblastmi iu pravicami ; da torei vsako soganje v to od Boga vravnano vstavo sv. Cerkve, vsako žaljen je njenih izvirno la-tnih pravic je napad na bf'žjo naredi*) samo, ter je djansko tajenje, da keršanstvo je božje vstanovljenje. V poganstvu, ko vrednost in pravice človeške duše še niso b;le prišle do veljave, ste bile svetna in duhovska oblast med seboj zmešani; Jezus Kristus pa, ki je odkupil našo neumerjočo dušo s svojo drago kervjo, ki mu je ena sama neumerjoča duša veči cene, kakor ves svet, je vstanovil za duše samostalno kraljestvo, kraljestvo, ki je na tem svetu, pa nc iz tega sveta in zato tudi neodvisno od poglavarjev sveta; ker nasprotno je očitno rekel: Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in dajte Bogu, kar je Božjega. Verujem, da Cerkev Jezusa Kristusa, ki je zidana na skalo sv. Petra, ni odločena samo za sto let, za tisoč lčt, ampak za vse čase. Verujem, da se ona v sve jem bistvu nikoli ne more premeniti, da je peklenske vrata nikoli ne morejo zmagati. Desetič, verujem v občestvo svetnikov; posebno v občestvo, ki ga ima vojskovavna cerkev na zemlji z zmagovavno cerkvijo v nebesih in s terpečo v vicah. Verujem, da se občestvo vojskovavne in zmagovavne Cerkve posebno v tem razodeva, da Svetniki v nebesih, kakor tudi sveti angelji in posebno naši sveti angelji varhi pred tronom Božjim v usmiljeni ljubezni za nas prosijo; da jih moramo od svoje strani za vspešno prošnjo na pomoč klicati, da jim moramo kot popolnim prijateljem in služabnikom Božjim posebno čast skazo-vati in to »ešenje tudi obračati na njih svetinje (ostanke) in podobe. Kot Kraljico vsih angeljev in svetnikov pa ljubimo in častimo posebno brez madeža spočeto Devico iu Mater Božjo, Marijo; vendar pa s česenjem, katero skazujem-. Svetnikom in Kraljici vsih Svetnikov, njih ne molimo, ker moliti gre le Boga samega, pa nobene še tako visoko povzdignjene stvari. Svoje občestvo s terpečo cerkvijo pa kažemo s tem, da ubogim dušam v vicah pomagamo z molitvijo, z dobrimi deli in posebno z daritvijo presvete mase, jim pospešujemo odrešenje, ker še niso čisto očišene in ne zmožne Boga giedati, čeravno so šle iz tega sveta v stanu gnade B.žje (imajo na sebi namreč še odpustljive grehe, ali pa še niso prestale časnih kazen za dolg od-pušenih velikih grehov). Enajstič, verujem v vstajenje života in v dvojno sodbo, v posebno, ki je precej po smerti, in v vesoljno, katero bo imel Jezus Kristus konec sveta, ko bo v ča-stitljivosti zopet prišel. Dvanajstič, verujem, da pravični, ki so umerli v stanu gnade Božje, pojdejo v večno veselje v nebesa, in da hudobni, ki niso uuerli v stanu gnade, pojdejo v večno terpljenje v pekel. Vidite, predragi verniki, to so resnice, katere pravoverni kristjan terdno in neprestrašeno veruje, ne kakor da bi jih razumel ali zapopadel, ampak zato, ker jih je učil Jezus Kristus, večna resnica, in ker jih nam sv. rimsko katoliška Cerkev kot od Boga razodete verovati veleva. Te resnice se žareče svetijo in leskečejo po vsem katoliškem svetu. Zoper te resnice ne opravijo nič ne svetna ne peklenska oblast. Ne dajo se ne upo-gniti ne streti. Prej bi prešlo nebo in zemlja, kakor da bi tudi le ena čerka njih prešla. Se ve, da mnogim novim judom iu novim paganom sedanjega časa so te resuice pohujšanje ali nespainet, kakor judom in poganom ob času sv. apo-teljna Pavla. Toda vsi, kateri te resnice zamotava jo, psujejo, zasramujejo, bodo enkrat po ravno teh resnica!, rojeni. Z dihom svojih božjih ust, iz katerih so izhajale nekdaj te resnice, bo Kristus enkrat pokončal zasrarn« vavce in skrunivce teh resnic. Nam pa so te resnice naj viši modrost in moč Božja, naše tolažil* in naše veselje so, naša moč in naša krepost, i .a.-a zrnata iu na.-* ponos, naš naj veči zaklad so in na.-e \se. Vsaka teli resnic posebej nam je drag biser, katerga ne stavimo na prodaj za vse kraljestva sveta, in za katero, ako bi bilo treba, damo kri in premoženje. Za t«- resnice torej še | o veči pravici kakor za une, ki jih i* po Bože m povelji govoril Mojzes, velja opominjanje, dna«, izraelskemu ljudstvu: „Te besede", se bert- v potih bukvah Mojzes-vih, .,naj bodo v tvojem senu. In ti jih pripoveduj svojim otrokom, in jih premišljuj, k. sediš v sv.,ji hiši in ko si na potu; če se ulež«š k |»očitku in ko vstaneš. In navezi si jih ko znatnnia na roko in jih i«,« j pred očmi. In zapiši si jih na j.odvoj in na dr: i svoje hiše!'4 (">. Mojz. 6, 6—10.) Dalje ua»l.) Mi. tt p ##. Versko-zgodovinska razprava. (Dalje.) „Kat'a |>a je bila naj bolj zvita med vsemi iiv&ln.i, ktere je Gospod Bog vstva-ril na zemlji. Gen. III. 1. In rrfe Bo«j kači: „Ker si to storila, si pr<>kleta med vsemi živalmi ua zemlji." Gen. III. 14. Pa to strahovito svetišče kače ni bilo edino v Kgiptu. V tej nesrečni deželi, pervotnem domu maliko-vavstva, so vse kače častili ali v templu ali domu. Kakor v Babilonu, tako so v Egiptu kačo skerbno redili, častili, in se ž njo posvetovali. Nektere so po hišah častili, jih radi vidili in vabili, da z njimi skup jedo. „Nikjer", pravi Philarchua, „se ni kača tako goreče častila, kakor v Egiptu". „Kipi bogov" (malikov), piše Diodor Sicilski, so bili s kačami kinčani, v znamnje njih božanstva; geslo kraljevo je bilo s kačo ovito, v znamnje kraljeve oblasti, kape (malikovavskih) duhovnov v znamnje njih posvečenja. Posebno so s kačami odlikovali kip boginje Izis e; zvali so jih terrautis in so jih ko svete častili. Po misli Egipčanov so bile one kače neumerljive, prijateljice pravičnih in sovražnice hudobnih. Slehern tempelj je imel v podzemeljskem kotičku takšne kače, ktere so hranili z govejim lojem. (Aelian de nat. an. 1. X. c. 31.) Cerkveni učenik sv. Klemen Aleksandrijski kaj natanko pripoveduje: „templi egipčanski, z velikanskimi stebri in dvoranami, so res veličastni in krasni; dvori s stebri kamnitimi, dragocen v raznih barvah se leskeči marmor, ki zidove kinča, se kaj lepo podi. Svetišča se bliše v zlatu in srebru, jantaru in biserih indi-ških in etijopskih; vsi so obvešeni s preprogami z zlatom pretkanimi. Pa, ako stopimo v tempelj ter iščemo kip boga malika, nam pride naproti kak pastofor, ali strežnik v tempeljnu z resnim obrazom ter prepevajoč v egipčanskem jeziku piian (sveto pesem) odgerne zastor, kakor da če boga pokazati. Pa kaj vidiš? Mačko, krokodila, kačo! Pnkaže *e bog egipčanski, gerda ostudna žival, ki se valja na purpumem pogrinjalu." (Champollion. Panth. Egipt I. II. p. 4.) Kakor sporočuje že omenjeni Aelian je bil glavni malik bodisi mačka, kozel ali krokodil, vselej v diužbi mnogih kač. Egipt se torej po pravici sme imenovati dežela kače. Tu je kraljevala v javnem in družinskem življenji s tako močjo, da jo k sreči mi kristjani še prav umeti ne moremo. Dokazano je, da poganstvo zaliodnjih krajev in dežel ima korenine v izhodnjem, torej se ni čuditi, da to ča-stenje kače nahajamo na Gerškem, v Italiji m celo pri severnih narodih. In kako je to častenje, mili Bog! Pri pustnih veselicah, pravi isti S. Klemen, in slovesnih obhodili (procesijah) na čast maliku Baku (slovenskemu Kurentu) tergajo duhovni poganski, zdivjani kakor bi jih sersen pičil, še migajoče kosce mesa, se ovijajo s kačami ter z neznanskim krikom vpijejo: Eva! - Evo kličejo, ki je nesrečno perva se udala zmoti. Posebno sveta je kača pri takih pustnih obhodih, ki je pred skrivnostno bila posvečena. Ako pa iščemo natančni pomen besede „ Evi", najdemo, da izgovorjena Heva znači žensko kačo. V arabskem je „Hava" Eva, „haja«' pa kača. (Ciom. A. cohort ad gentes c. II.). Ker pa pod milim nebom nič novega ni in satanova vera vedno isto namerava, smemo terditi, da mlade deklice, ki so v starih poganskih časih prišle v zvezo s kačo, so s tem obredom ravno tako postale nje strežnice duhovnice, kakor se to dandanes godi pri častivcih fetiša (malika) kače v Afriki. Iz strahovitih ostudnosti svet vidi, kako globoko je satan poganske narode zavlekel, ter ima nagibe, da s toliko večo zahvalo ljubi vČloveceDo Besedo Božjo in od nje postavljeno sv. Cerkev. (Dalje sledi.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljnbli&oe. Laški in pruski vladni framasoni se boje zopet dogovarjajo o volitvi prihodnjega papeža; boje hočejo zahtevati, da prihodnji papež, predno bode veljavnost njegove volitve priznana (Od koga? Od Biz-marka in Garibalda?), mora dati nekaka poroštva, da se ne bode mešal v notranje politiške reči kake tuje der-žave, kakor sedaj (?!). — Farizejska nespamet! Kdo si more bolj nespremišljeno v tuje notranje zadeve misliti, kot je ravno mešanje krivovercev in brezvercev v volitev katoliškega papeža, in sicer tacega papeža, ki je oropan vsega posvetnega vladarstva, — o nasledniku takemu papežu, ki še živi? Ali mislijo ti framasoni tega papeža, ki je že tako v ječi, še umoriti, ko vedno čes-njajo in o volitvi njegovega naslednika govore? Med takim barantanjem sovražnikov za Kristusovo obleko pa svet ima zopet občudovati imenitno pismo sv. Očeta kakor odgovor nemškim škofom na njihov pre-slavni protest zoper Bizmarkovo vtikanje v volitev namestnika Kristusovega. Brali smo že marsiktero pohvalo sv. Očeta, pa tako navdušene ne kmali, kakor je ta do nemških škofov. Sv. Oče pravijo: „Prečudna stanovitnost, ki se v vojski za brambo resnice, pravice in Cerkvinih pravic ne boji ne jeze mogočnih, ne njih žuganj , ne zgube dobrot, celo ne pregnanstva, ječe, smerti — le-ta je preslavljala Kristusovo Cerkev v nekdanjih stoletjih, b la je pa tudi pozneje njena čast: to svitlo skazuje, da samo v tej ne-pretresljivosti je prava in plemenita prostost itd. To ča*t s v. Cerkve ste Vi, častiti Bratje, poterdili s tim, da ste pojasnili pomen sklepov Vatikanskega zbora... Nato pravijo, da nadalje po razglašeni okrožnici škofovski ne bodo mogli verniki zapeljani biti k lažnjivim zapopad-kom o volitvi novega papeža, ne bo se s sovražljivim tolmačenjem dajala prilika zavirati svobodno volitev Kristusovega namestnika. Ker so nekteri časnikarji ter-dili, da škofje koncilskih sklepov niso prav tolmačili, zato pravijo sv. Oče: ,,Važe pojasnjenje razlaga pravo katoliško vero in z njo nauk sv. cerkvenega zbora". Vsak dobromisleči zdaj lahko previdi, da v sklepih, ktere sovražniki napadajo, ni nič novega, nič tacega, kar bi spreminjalo sedanje razmere, ali kar bi moglo dajati kako pretvezo, da bi se Cerkev še bolj zatirala ali pa se pripravljale pritežnosti za novo papeževo volitev. Tehtno je tudi zaterjenje in poterjenje škofovskih besed: ,,da le sama sv. Cerkev ima razsoditi, če je spol-njena volitev novega papeža veljavna". Smaroice „Našc ljube Gospe presv. Jezusovega Serca" v založbi g. H. Ničmana pridejo na svitlo perve dni mal. travna. Pripravne imajo biti bukvice tudi za druge letne čase. Oblegale bodo, kakor slišimo, razun vsakdanjih premišljevanj tudi prigodbe, zglede, razlaganje razširjevanja bratovšine ,,N. lj. Gospč" itd. Spisal jih je g. J. Dolenec. Omenimo naj o tej priliki, da samo mesca sušca jih je pristopilo v to molitveno bratovšino "24(J(), in uslišanja molitve na Marijno priprošnjo se tudi pri nas godč pogosto. Ni čudo, da se tako močno razširja; eden gg. duh. pastirjev nam je pravil, da vsi < d pervega do zadnjega, mali in veliki, so v njegovi du-hovniji zapisani ter posebno goreče molijo. Molitev je res dandanašnji silo potrebna. Častitljivi mornar. So skriti solnčni žarki, Buči vihar strašan: Mornar pa čuje v barki, Je starček prav serčdn, Voditi ve kermilo, On zmote ne pozna, — Ima zagotovilo Pomoči iz neba. Tiščijo barko somi, Protivši ji pogin, — Zastonj jih jeza lomi, Nevspešen je njih čin. — Mornar in pomočniki Edini med seboj, Ce tudi le jetniki, Odbijejo vsak roj. Mornar je starček sveti, Ga vodi božja moč, Ne more ga podreti Sovrag napadajoč; Tolaži ga beseda: „Bom z vami, bom s teboj: Zastonj peklenska čeda Napada čolnič moj!" Zastonj je vse borjenje, Sovragov vsak naskok Na barko; je življenje Mornarja nam porok. Zastonj jo zmaj oblega S pekleno vso močjo, „Non possumus" razlega Iz barke se, in bo! — Ni treba skor jasniti, Kdo barka, kdo mornar? Je Cerkev, — prečastiti Pij slavni nje vlad&r, So somi maščevalni, Imajo ki okus Jo treti - liberalni — Laži: Lah, Švicar, Prus. Al bode Bog pripustil Se dolgo ljuti boj? — Al kmalo bo izustil: „Vihar potihni, stoj"? Ne vem kedai, — gotovo Pa vuičil bo pošast, Dal Piju zmago novo, Dal cerkvi cvetno rast. Bo mir. — In solnčni žarki Obdali bodo spet Mornarja — pred Bizmarki Za veke bo otet. Iu barka bo svobodno Imela zopet tek, Bo Cerkev rastla plodno, I)a pride zadnji vek. Prosimo perčno, verni! Gospoda vsih dobrot, Derhali da prešerni Zastavi skoraj pot. Da vidši starček zmago — „Tedeum" prevesei, Zročivši dušo blago <>ospodu, bo zapel! I?atac. Ilazgled po svetu. Hiša za gobove v Kokoriti v Indiji- Ne daleč od „P»»rt ot Spaiu1', glavnega mesta na otoku Trinidadu (sv. Trojice) v zahodnji Indiji, je že pred več leti napravljeno poslopje za gobove, tako imenovana hiša za gobove v Kokoriti. Bolnišnica stoji ob bregu gore, sredi verta, s katerega se razširja lep razgled po zalivu pri Pari ji. So pa tri poslopja: eno za gobove može, drugo za gobove žene, in za vertom stoji hiša, v kateri prebivajo usmiljene sestre dominikanskega reda. Za vso napravo skerbe usmiljene sestre. Te so si izvolile nalogo: streči ubogim revežem in so prišle v ta kraj konec sušca 1868. Bilo jih je pet, vse iz reda sv. Katarine Sijenske. Neka pobožna vdova jih je semkaj spremlje-vala in se tudi posvetila v službo gobovih. Malo mescev pozneje došlo je še čvetero sester in v mescu juniju 1869 jih je bilo že petnajst. Tisti čas je imela hiša 70 gobovih, bili so moški, ženske in otroci. Kako žalosten pogled je bil to za usmiijene sestre pri prihodu, je razvidno iz pisma sestre, katero je pisala svoji višji: ,,Gobova bolezen na tanko popisovai se ne da. Pri nekterih se gobe prijemajo le na r kah, nogah itd.; udje začno zelo otekati in potem polagoma odpadati. Pri druzih pokrijejo gobe obličje tako, da človeka ni moč poznati. V začetku bolezni postaja koža pri bel»h rudečkasta, pri zamurcib pa belkasta. < >studna prikazen, v kakoršni se bolezen prikaže, so tako imenovane levje gobe. Imenujejo se zato tako, ker postane bolnikova glava zelo podobna levovi. Nekteri gobovi kmalo po-merjo za vodenico, drugi pa dosežejo vkljub bolezni visoko starost. O našem prihodu se je bralo na licih gobovih smehljanje veselja in sadovoljnosti. Sedanji višji nadzornik je osodo revežev že zelo zboljšal, ni s*1 mu pa posrečilo tudi s«:be za bolnike lepo opraviti. Postelje so brez rjuh in v«a bolnišnica nima ne omare za platnene perte, i;e shrambe za živež in hrano. Vse pranje je bilo le izoiranje gnoja, ki se je natekal iz rau v cunje bolni-kov'-. Kar se je imenovalo kapela, je bi'a strašno umazana sobana, kjer so iroeii bolniki postelje in v kateri se je služba Božja obhajala. Perva skerb redovnih sester ;e bila napraviti pripravim in čedno molitvenico ali sobo za molitev in zročiti svojo majhno redovno hišico v varstvo „Naše ljube Gospe sv. rožnega venca4'. Kakošna je bila hiša, ki )e bila odločena sestram, se vidi iz zgo-rej že omenjenega pisma: „Ko stopimo v svoje stanovanje, našli smo ga naseljenega z veliko množ co černih živalic — miš, katere so nas vsako noč s svojim cvičanjem motile. Ti neprijazni gosti so se pod strežnimi deskami naselili. Zamorci si jih niso upali pregnati, to bi znalo nesrečo napraviti i mislili so si p«> sv«),i vr»ži). P« i tleh so sobe, ki imajo streho za strop, zato živimo prisiljeno skupaj z mišimi. Dozdaj jih še* nismo ro« g e pregnati. Verh tega je pa .še brez Št;?i ila komarjev, mušic in druzih meroesov, ki letajo ven n notri, ker s > okna brez šip. De>ke poda so po ptisi vsaksebi, da se nam vedno ženili* kaže. Sobe so le z deskami med seboj ločene. Soažerje komaj kaj zaleže, in tako vidite, da tukaj ne gospoduje mehkužno življenje. Vse te nadloge pa niso nič v primeri s telesnimi težavami in siromaštvom, ki nas vedno obdaja. Nesnažnost in revšina v dušnem in telesnem obziru gospoduje čez mero; pa me se ne bojimo križa, ki nam ga naklada Gospod. Kakor prave sestre sv. Katarine Sijenske sprejemamo „bri«iko za sladko" in objemamo križ z ljubeznijo in hvaležnostjo " Kedo\ne sestre se z v.-■ sel/jem poprijemajo dela in napravi jaj o ■• bolnišnici red in lepe šege. Trud več zalega, kot so pričakovale. Nadškof in deželni vladar jih zavoljo reda in snažnosti, ki se je pričela v bolnišnici, lekarnici in shrambi, pri pogostem obiskovanji hvalita. Vse bolj š^ kakor ta pohvala pa jih veseli vspeh pri bolnikih, kateri ginj^ni gledajo, ko jim mile sestre z naj veči ljubeznijo obvezujejo rane, izpirajo otekline itd. To gin jen je pa ni brez sadu. Veliko bolnikov se poboljša in spreoberne. še celo veliko protestantovskih gobovih mož sklepa prestopiti v Cerkev, ki daje sestram tako junaško serčnost. V praznik sv. Dominika 1868 je pervi pr-.testaut očitno rekel svojemu pridigarju, da hoče postati katoličan. Nasledoval ga je še neki drugi. V praznik Vnebohoda je kerstil deminikanec o. Rafael Pierrez v bolniški kapeli dva Kitajca, enega In-dijana in eno Indijanko pri »»o letih. 1(1. avg , v praz nik sv. Hijacinta, je podelil č. g. Ganin deset bolnim pervo sv. Obhajilo in sedemnajsterim sv. birmo. Kmalo je bila v bolnišnici cela truma spreober-njencev in blažena delavnost sestra se je razširila tudi med prebivalce bližnje vasi. Bili so to neverni Indijanci in zamorci. Kavno ta čas so se nadjale usmiljene sestra spreobračati tudi revne indijanske otroke. Dominikanec i). Štefan Brosse je napravil šolo, v kateri so imele sestre kmalo 30 otrok. To blago delo pa je obiskala se bridka nadloga. Konec julija in o začetku avgusta 1869 sta umerja za zlatenico dominikanca Trouche in Mentel. 17. let je prizanašala ta nevarna bolezen otoku Trinidadu. Zdaj pa se tako širi, posebno med nunami, ki še niso privajene zraka, da jih je zmed petnajsterih v iO dneh devet umerlo, med temi tudi prednica Marija Dominika. Vse so umerle z veseljem za Boga in ga hvalile iz celega serca, da jih je poklical v ta misijon. Druzih šest, ki so skoraj po čudežu pri življenji ostale, ne zgubi serč-nosti in gorečnosti in se tudi za trenutek ne ustrašijo sklepa, da hočejo streči bolnikom. Iz Francoskega jim je prišlo devet sestra na pomoč in delo se je zopet z veseljem pričelo, čeravno je v kratkem smert še pokosila dve mladi sestri. Sedanji čas je v bolnišnici 100 gobovih, redovnih sester pa 13. V letu 1873 je bilo keršenih 18 gobovih mož, 12 gobovih otrok; 12 odraslih Indov in 10odraslih kreolcev je prejelo pervo sveto Obhajilo. V šoli, ki se je vstanovila za indovske otroke, se jih je 40 do 50 podučevalo. H koncu naj posnamemo še iz pisma tisto, s čimur je sestra Marija Henrieta, ki je 20. listopada urneria, po angeljevem izročilu svoji prednici naznanila bližnjo smert: „Naš ljubi Odrešenik me navdaja s tolažilom, da tudi Vam pišem svoj zadn i pozdrav. O kako sem hvaležna za to! Znano Vam je, koliko milost, koliko terp-ljenja, koliko srečo mi je skazoval od četertka. Morebiti danes, k večemu jutri zjutraj se bo zaznal veliki dan moje ločitve! O mati moja, kako sem srečna! Kavno zd^j sein bila nekoliko pobita zavoljo hudo nevarne bolezni in komaj sem zamogla izreči „Amen, tiat", t. j. v resnici, r.aj se zgodi, pri misli, da mi bo morebiti doigo tako bolehati, ko pogit dam svoje otekle noge, in te mi pravijo, da se bom kmalo ločila. Ta misel me zo^et po-terjuje. Od v.sih svojih sestra bom pozdravila naše že v nebesih stanujoče tovaišice. M-lite pa Vi za me, da bom kmalo tMU. Z Bogom, preljuba mati. Veseiite se nad svojo hčerjo, ki jo j» Ženin zvolil in k sebi poklical." Tako umerje, kdor opravlja take junaške dela, kaknr dominikanarice v Kikoriti. Zgodovinski Spcm;Dki. Preteklo je Stoletje, j.iše c. Broechaert iz Jezusove družbe v prednjem zvezku ..Collection de Precis historiques", od kar je bil papež Klemen XIV Jezusovo družbo rf«zrpšil. 21 rozn. 1773 je podpisal pismo Dt minus ac Redtmtor, ktero se je 1<>. vel. serpana raznanilo hišam jezuitov v Rimu. Ta-danji deržavniki so se bili sklenili z Janzenisti ali ,,sta-rokatoličani'4 tistega časa, da bi bili zaterli prave bra-nivce trona in altarja; veselili so se zarad ustavljanja papeževega; toda ravno v trenutku naj večega veselja ie ušla naj bolj razkačenemu med njimi, markizu Pom-bal-u, beseda: „In vendar bodo prišli nazaj!" — Pozne-e \e rodila lažnjiva modrost puntarski duh, kteri ji je iasten, in je storila razvaline, ki so se v Evropi celih 40 let kopičile. Prestole so podirali, vodnike ljudstev morili, kraljestva požigali in podjarmovali, kri je tekla v potokih v mnogih morivnih bitvah, dva papeža sta bila gnana v sužnjost. Klemen XIV, ki je iz slabosti dovolil pregnanje, je žalosti umeri, in za-klical je: „Compulsus feci!" (Prisiljen sem storil to.) Poglavitni preganjavec reda, portugiški miniater Pombal, je pa prestal celo verato nesrečnih dogodkov, s kterimi se rau je očitno povračevalo zatiranje, ktero si je bil izmislil zoper jezuite. Ravnal je z njimi kakor s puntarji in zaničevavci svetne oblasti; on sam je bil precej po smerti kralja Jožefa I obsojen, da je zaničeval postave in zlorabil oblast. Pravil je, da jezuiti hrepenč po zakladih; on sam je bil prepričan ropa, in je bil prisiljen ga obilno pover-niti. Pregnal je bil celo starčke in bolnike iz vsih posestev na Portugalskem. Ker je bil k smerti obsojen, je bil iz milosti poslan v pregnanstvo, in njegovo truplo je ostalo nepokopano; jezuiti so se morali na Portugalsko verniti 1. 1834, da so mu skazali zadnjo službo. Omenimo še, da sviti politikar, ki je mislil od jezuitov, da imajo premalo strahu pred kraljevo oblastjo, je to moč ugonjuil samovladarstvom (absolutizmom). Jezuite je tožil, češ, da hočejo naselbe ločiti od domovin", in on sam je bil vzrok, da se je zgubila Brazilija in druge dežele, ktere so bile imen tnost in bogastvo Portugalskega. Tak sad je rodilo politično hhnjenje teg.t pre ganjavca. Povernimo se k njegovim žertvam. Poglejmo naj-pred v Finttnblo 1. 1813. Po dvoranah te kraljeve palače se večkrat razlegajo veseli slavoklici: danes je tam vse tiho, otožno, kakor v ječi. Fontenb!6 je bila ječa Pija Vil. V tem trenutku pride po velikih stopnicah mož plemenit, živo in resnobno gleda — ta mož je svetovavec in prijatel papežev, kardinal Pacca. Prišel se je s sv. Očetom posvetovat. Zvezda Napoleonova je bila že začela bledeti; smel se je napovedovati Napoleonov padec in rešenje njegovega vzvišenega jetnika. Ti dogodki se daj«> naprej viditi. Koliko hudega se mora po tako tioigem preganjanji izbrisati! Ta misel navdaja sivolasega papeža in njegovega zvestt-ga ministra. Med v-imi potrebnimi naredbami se jima je najpred zdelo treba obnoviti Jezusovo družbo. In vendar, kdo sta moža, ki sta pripravljena ta sklep doveršitiV Ne eden ne drug ni oil od jezuitov odgojen. Oba sta živela med nasprotniki slavne družbe. Grof Chiaramonti, pozneje papež Pij \ II, je bil v pervi mUdosii odgojen v šoli, ki je biia uavajena mnenja jezuitov spodbijati. Pacca pripoveduje satu v svojih opominih, tla so mu že v i.cžni ralaUos:i hotli vcepiti sovraštvo do Jezusove družbe. Francoskega se je bil nauč i iz preklicanih „ok~ajnih pisem" Paskalovih; vadil se je po tem zgledu pisati, in je bil v svojih predsodkih poterjen p » študiran ji janzcn -lov Niaola in Arnulda. ,.Kdo bi bil mog-d naprej viditi, piše ou sam, da se bo benediktinski mnili, ko je bii postal papež in se utn^kuil grozovitenu preganjanju, utraanemu nasprotovanju ustavljal, oa povsod zopet ustanovil Jezusovo družbo, in da boin jez njegov minis er v doveršeuji tegn velikega sklepa? Jiil sein v iiiiiiU pri obeh im-nitmn dogodkih, pri razpu-št-iiti red* po Klemenu XIV, in pri njegovem obn v-ljeiijn po Pij u Vil. iu zau.on m razsoditi, .ako rao«': ie imel vsa*i titi dv«.ii prigodkov. 1(5. vel. strpana 1773 so rimski picbivavci glasno kazali svoj-i z iču lenj i in nejevoljo; 7. vel. serpana IS 14 je bilo nemogoče popisati veselje in navdušenje, ko se je rarglasilo, d* te ima red obnoviti. Dovolil sem si to obširno obravnavo, pravi kardinal, da zapustim v svojih spisih prekiicauje mnenj, ki sem jih morebiti kje drugod postavil zoper ta za Cerkev tako zelo zasluženi red." Drobne novice. Gosposka j-ngleška zbornica obravnava neki preulog, da oi 6e število protestanških šk* fij pomnožilo, češ, to bode jez nezmernemu napredovanju katoličaustv*. Prazno upau je. Ima pa to poganjanje neko sranvtivno svarilo za avstrijanske liberalce, kteri bi radi število šk< fij na Dalmatinskem skerčili, 113 pomnožili! Uni množijo škofije zmote, naši kerrijo škofije resnice. — Na Siciljskem je od leta 18»>0 liberalizem oskrunil in v posvetno rabo obernii 15 samostanov in 6 cerkev. Nekdanji Saraceni v U. stoletji niso toliko svetiš razdjali, kolikor novošegni Saraceni v llJ. stoletji, pravi „Šicilia catt." — Bumark »v zakonik preklinje-vavce ali bogokletnike kaznuje z ječo do treh lčt. Laški vladni iramasoni pa menijo, da očitnega žaljenja veličanstva kraljev vaib kraljev ni treba strahovati! Tedaj svoboda očitnim naj nesramaišim hudodelniknm zoper Boga! Minister Vigliani je namreč 8. sušca 187;> rekel v laškem senatu: ,.Preklinje vanje po našem zakoniku ne bo šteto za hudodelstvo." Tam se zopet očitno vidi, da odpadli katoličani so brezbozniši od naj brezbožnišili krivovcrcev. Kolikor globakeje kdo pade, toliko huje se pobije. Zato je pa tudi ('isti verjetno, da laško stepeno gospodarstvo bode imelo med vsimi naj krajši obstanek. — Listek za raznoterosti. Verernice. Solnce vtone. mrak nastaja, Biiža se pokojna noč, Hiadrii vetrec drevje maja, Pevke tiče zibajač. Cuj! že s stolpove višine Se Marije ('ast glasi, Don č<>z hribe in doline S^rca vernikov budi. Vsem človeštvu glas premili Večnih je dobrot spomin: Da ga prišel v sužnji sili Odrešit je Božji »Sin. — Vse potihne — zvezdic čeda Kazsvitli neha obok, S.erce zdnihne: O B seda Večna! — tvoj i.aj bora otrok. — U a d os 1 a v. Iz Ljubljane. Katoliško društvo ima svoj letni občni zbor 4. a,-r;la, t. j. Belo nedeljo ob ♦ >. zvečer. — Dnivt i r<* I i«1: 1. V vodo- irovr pr^.N-dniknv. .^poroč lo tajni ovo. 3. Sporo io» a;nika doirod^loegA odseta. 4. N .sveti ..li ^o.ori p >>a nezniit u »v. 5. Volitev ( dV>ora in •«?-.* račun «. <». Konečni gov«»r. Gosp. AatOD Keidrih, ljubljanski meščan m hišnik, mnogim znani poštenjak, }e n>»j:Ie smerti umeri 1!'. »ušca rtop Ione, ko je popre^nji rtan še z»irav spoved opravil, in iinH j ? prelep spr-vo l 21. t. m. Doživel j** 7y let. liii je poseoen prijatelj vsega dobrega, slasti tudi zavetnik katol. družbe rokodelskih pomočnikov. B«»g mu daj \ečni inir! Bllkvice za sveto leto, "bkrajšane po prav dobri knjigi mil. škofa Sekovskega .,Ablass und Jubiiaunr*, pridejo na svitlo v slovenskem jeziku po Veliki noči, kakor se sliši za gotovo. Zahvala Naši ljubi Gospej presv. Serca. Na vnet i vratu bolna gospodičina v L ubl ani na vel. tergu le bila v toliki nevarnosti, da •<• bil zdravnik nad n|o «>b-upal. Sp ivedal sera jo, obhajati ie nisem več mogel, le v sv. ol;e sem j » djal. Svetoval sem materi bolie hčere, naj se z nekterimi molitvami zateče k „N. li. Gospej presv. Serca." Perva dva dni je molila mati, dalje je že hči bila zmožna moliti; četerti dan je bila odstranjena vsa nevarnost. Hvala Bogu in Naši ljubi Gospej j>re*v. Serca! V Ljubljani, 14. sušca 187:"». J. D. Birma nje Milosti ji vi gosp. knez in škof Lavan-tinski bodo zakrament sv. binne delili, in sicer: 3' maja v spodnji Polskavi; 31. maja v slov. Bistrici; I. junija v Poličanah; 2. junija v Vojniku; 3. junija y Novi cerkvi; 5. junija v Vitanju in 0. junija na Doberau 1 Terstu je po smerti mil. fkofa izvoljen za kapiteljskega vikari j a prečast. gospod Jožef S n e i d e r, stolpi prošt, doktor sv. pisma itd.; za oskerbnika v časnih rečeh pa častni karonik preč. gosp. dr. Jan. G lavi na, fajm. pri Mariji D. Pomočnic?. — Čast. gosp. Jan. Legat, katehet na c. kr. gornji realki, se je radovoljno odpovedal tajništvu v skotijaki pisarni. Javna zahvala sv. Jožefu in ,,Naši ljubi Gospej pre-SVetega Serca ' izrekam podpisani za zadobljeno zdravje. Nadlegovan namreč od bolezni, ktera bi znala imeti pomenljive nasledke, sem so obernil o tej zadevi do nekega zdravnika. Po desetmesečnem vživanju raznih zdravil mi je bilo le na videz nekoliko pom^gano, potoni se je bolezen z->pet povernila, hujšo kakor od začetka. Močno me peklo v persih, da sem moral opuititi del navadnih molitev, drug=» s°m pa sto;č ali sede molil, ker klečati mi ni bilo mogoče brez hudih bolečin. Spoznavši v največi stiski, da po zdravniku mi bo pozno kaj pomagano, sem pribežal k sv. Jožefu, ter opravljal njemu v čast devetdnevnico, ktero sem združil s „tednom Kaše ljube Gospe presv. Serca ' pro-sivši ju, da bi mi sprosila od Boga ljubo zdravje, ako ie tako Božja volja in moji duši v zveličanje ter sem tudi obljubil ushšanje prošnje razglasiti po „Danici" in Monat Rosen" in dati brati eno sv. mašo njima v čast. In glej! vž-» med opravljanjem omenjenih pobožnosti mi je bilo vedno boljše in sedaj mi je do dobrega po-magano , lahko opravljam zopet svoje navadne molitve in tudi d;=ljše klečanje mi več Lič hudega ne prizadene. — Vsim pa, kteri imate kaj terppti, kličem: ..Ite ad Jaseph!'4 in če je Božja voija, varn bo gotovo pumagano. Terst, 22. sušca 1*75. Josip Bole, ter