štev. Izhaja 15. in zadnjega dne v mesecu. Člani Kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane 20 Din, za inozemstvo 30 Din letno. Posamezna številka stane 1 Din. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Turjaški trg št. 3. Urejuje Viljem Rohrman. v fc&i,mo : Kako dvignemo pridelek pšenice? — Konserviranje zelene krme. — Vdrt hrbet pri bikih — Organizacija in uspeh živinorejskih odborov v kranjskem okraju. Važna dela pred trgatvijo. — Slajenje mošta. — O zložbi ali komasaciji kmetijskih zemljišč. — Mlekarska razstava v Ljubljani. — Vinska razstava v Ljubljani. — Okrajna sadna razstava v Ptuju. — Poučni izlet malonedeljskih kmetov. — Vprašanja in odgovori. - Iz delovanja podružnic. — Kmetijsko-šolski vestnik. — Gospodarske stvari. — Kmetijske novice. —- Družbene vesti. — Vestnik društva kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo. — Uradne vesti. — Tržne cene. — Inserati. V Ljubljani, 30. septembra 1926. Leto XLIIL Otasllo Kmefijsice družbe za Slovenijo. Kako dvignemo pridelek pšenice? Vsakemu kmetovalcu mora biti na tem, da zboljšuje svoje dosedanje pridelke, ne le po količini ampak tudi po kakovosti. Naši pridelki namreč niso še na taki višini kakor po drugih krajih. Ne rečem, da niso drugod pridelki boljši tudi zaradi ugodnejših ondotnih krajevnih razmer, v glavnem so pa vendar le sad kmetovalčevega napredka in njegovega prizadevanja. Ako bi pri nas rabili vse tiste pripomočke, kakor se jih poslužujejo1 po drugih krajih, gotovo bi bili tudi naši pridelki ugodnejši. Danes nam ne sme biti vseeno, ali pridelamo ob rednih prilikah po 7 q pšenice na oralu ali pa 14 q! Naše podnebje ni slabo, naša zemlja tudi ne. V obče so naravni ali prirediti pogoji za pridelovanje pšenice in žita pri nas dosti ugodni. Treba pa je, da tudi od naše strani vse storimo, kar treba, da se pridelek zviša in da se izdani stroški za te pripomočke z dobičkom krijejo: Danes imamo v umetnih gnojilih najvažnejši pripomoček za povzdigo pridelkov. Nisem zgolj pristaš umetnih gnojil, ker se da rodovitost pšenice dvigniti tudi še z izboljšanjem domačega gnojenja, s pravilnim koJobarjenjem, boljšim obdelovanjem, varstvom pred škodljivci in boleznimi itd. Vendar nas uče izkušnje, da so umetna gnojila danes pred vsem poklicana za izboljšanje naših pridelkov. V tem oziru moram ponovno poudarjati, da je treba delati pri pšenici nadaljne in pravilne poskuse z umetnimi gnojili, da se sami in na lastne oči prepričamo, kaj velja tako gnojenje na naši kmetiji in kako se izplača. Na ta način bomo koristili sebi in sosedom. Ti poskusi naj so priprosti in tako enostavni, da jih lahko vsak izvaja. Brez vsega dvoma bomo z dobrim gnojenjem I največ dosegli pri izboljšanju naših pridelkov, slično kakor bomo tudi z dobrim krmljenjem pri živini največ dosegli. Važni so pa tudi drugi pogoji. Važno je, da imamo dobro seme in da je vsa setev dobro izvršena. Važna je pri semenu sorta, ali glavno to ni. V obče je skrbno odbrano seme domače pšenice največ vredno. Toda seme mora biti skrbno odbrano, z najlepšega klasja, enotne vrednosti, skrbno očiščeno in skrbno pripravljeno, tudi z namakanjem v uspulunu proti snetjavosti. V tem pogledu je pri nas še marsikaj popraviti in je skrajni čas, da se začnemo tega zavedati. Veliko ležeče je pa tudi na načinu setve. Ni vse eno, ali sejemo bolj gosto ali bolj redkot Bolj redka setev daje močnejše in bolj razvite rastline, ki ne poležejo tako hitro, kar je važno zlasti za kraje, kjer je poleganje običajna prikazen. Gosta setev je pa sploh kvarna iz lahko umljivih vzrokov. — R. Konserviranje zelene krme, Konserviranje zelene krme (ohranjevanje) ima velik pomen posebno tam, kjer ni mogoče krme posušiti, tako n. pr. v gorskih krajih, kjer je veliko padavin ali kjer so redne poplave itd. Tudi v krajih, kjer je ugodno podnebje, se je konserviranje zelene , krme razširilo, ker se na ta način prepreči tudi izguba na redilnih snoveh, obenem se pa znatno izboljša okus krme, posebno pri manj vrednih krmskih rastlinah. Konserviranje krme obstoji v tem, da se vsled segretja stlačene krme vršijo s pomocjoi raznih glivic razne izpremembe. Zelena krma, ki je na kup stlačena, se tembolj segreje, čim več je v njej zraka. Zato se da s stiskanjem zelene krme toplota uravnavati in s tem vplivati tudi na razvoj glivic in kisanja. Po višini toplote v stlačeni krmi nastanejo sledeče izpremembe v krmi: 1. Ako ne doseže stlačena krma toplote 40° C, se vrši v njej tudi ocetnokislo kipenje in krma postane vsled tega bolj kisla. Pri toploti nad 40° do 50° C se vrši predvsem mlečnokislo kipenje, vsled česar je krma manj kisla. Tako okisana krma je okusna, spominja na kislo zelje, in jo živina rada žre. Pravimo ji pa ensilaža. 2. Ako prekoračimo toploto 50° C, uničimo mnogo kislinotvornih glivic in krma ostane sladko-kisla. Sladek okus pri tem prevladuje in taki krmi pravimo silaža. Prvi način kisanja je najstarejši in najbolj enostaven in zvezan z najmanjšimi stroški. Krmo stlačimo v jamo 1—1V2 m globoko, 2—3 m široko in poljubno dolgo, kar je odvisno od količine krme pripravljene za kisanje. Najboljše je, da so take jame iz betona. Krmo stlačimo v njo v tanjkih plasteh, vsled česar uhaja zrak in krma se ogreje navadno kvečjemu do 40° C, vsled česar se razvije tudi nekaj ocetnokislega kipenja. Ko je jama polna, jo pokrijemo s slamo in zasujemo z zemljo 30—40 cm na debelo. Krmo vozimo svežo; lahko je tudi mokra. Pri tem moramo paziti, da bo krma ob robovih (vogalih) dobro stlačena, ker nam drugače na teli mestih rada splesni. V 6—7 tednih je krma okisana. Nato jo na enem koncu odkrijemo in režemo z ostro lopato ali posebnim nožem od vrha do tal. Pozneje odkrijemo jamo naprej. Izguba na redilnosti je pri tem načinu nekoliko večja kakor pri novodobni silaži, vendar je še zmeraj ta način močno razširjen in za začetnika priporočljiv. Tudi pri silaži ali sladki krmi nih naprav. Tukaj se gre v prvi krma hitro in visoko segreje (nad 50° C) in potem hitro stlači. S tem da toploto znatno in hitro dvignemo1, odumre velik del navzočih glivic in krma obdrži svoj sladek okus. To dosežemo s tem, da pustimo krmo na polju oveneti in speljemo ovenjeno v takozvani „silo", kjer jo prosto nakopičimo, da se ugreje. Ko je toplota dovolj visoka, krmo stlačimo ali stisnemo s pomočjo posebne priprave in tako postopamo tako dolgo, da je „silo" poln. Pri napravi silaže je treba suhega vremena. Polnitev ,,sila" gre počasneje od rok kakor pri navadni ensilaži. Zato so pa izgube na redilnosti manjše, krma sama je pa bolj okusna in vsled tega tudi več vredna, kakor je pri ensilaži. V Ameriki je videti na vsaki farmi čez ostalih poslopij štrleče okrogle valjaste zgradbe zeleno krmo, ki se tudi v Evropi čimdalje bolj rijo, čeprav v raznih drugih oblikah. ,,Silo" je rununiska beseda in pomeni stolp za spravljanje žita. V najnovejši dobi se gradijo te na- prave v obliki valja ali pa štirioglate zgradbe z zaokroženimi vogali (koti). Pogoj pri zgradbi sila je to, da ga zgradimo iz materiala, ki ne propušča zraka in tako, da krma pozimi v njem ne more zmrzniti. Zato1 jih delajo z dvojnimi med seboj ločenimi stenami, ki jih napolnijo s pepelom, žaganjem, ali jih obijejo z lesenimi deskami.Da niso te zgradbe previsoke in da ni pritisk na stene prevelik, se priporoča, da gradimo nizka sila, 5—6 m globoka, na pol v zemlji in na pol nad zemljo. Najvažnejša pri tem je naprava za stiskanje. Docela opremljena naprava izgleda kakor velika stiskalnica za grozdje. V najnovejši dobi se vsa zelena krma reže na slamoreznicah in spravlja z ventilatorji (veterniki) v stolpe, kjer se ogreje na 50" C, nato stisne ali stlači. Stolp se zdržema napolnjuje. Za siliranje je najbolj prikladna zelena koruza, detelja, razne trave, pleveli, cima od korenjstva itd. V okolici Ljubljane, kjer imajo same kisle travnike in kjer tako seno in otava nista za molzno goved, se da taka krma z uspehom kisati in kravam pokladati. Ribogojska naprava v Zdenčini na Hrvaškem ima silo, v katerem kisajo (silirajo) vso kislo krmo, ki jo dobijo na bregovih ondotnih močvirij in ribnja-kov, in krma gre goveji živini dobro v slast. Veseli me, da se tudi naši gospodarji za to stvar zanimajo in da bodo letos 4 novi posestniki krmo ensilirali. Ker imam v tem oziru lastne izkušnje, sem pripravljen dati vsakemu potrebna pojasnila. F. Malasek. Vdrt hrbet pri bikih. ni treba dragoce-vrsti zato, da se Pri goveji živini zahtevamo sploh raven hrbet. Na to gledamo še posebno pri bikih. Bik mora biti ravnega in močnega hrbta, (vzbočen) hrbet, potem pri Ce ima vdrt ali pa kriv laja ta napaka od slabe V v Pod. 3S. Bik z vdrtim hrbtom. sti višje kakor spredaj a napaka nastane, če stoji mlada goved zadaj do-in če mora jesti iz visokih jasli in gar. streho za ši- vzgoje, kajti tele prinese na svet zmeraj le ravno hrbtišče. Kriv ali vdrt hrbet dobi žival pri hlevski reji, če v hlevu slabo stoji in se sploh premalo pregib-l.ie. Če stoji mlada žival s spodnjim koncem nižje kakor z zadnjim (pod. 38) ali če se mora z vratom visoko iztegovati za krmo (iz visokih jasli iu gar), potem Pod. 39. Bik z vzbočenim hrbtom. Ta napaka nastane, če spredaj dosti višje kakor zadaj in če mora jesti iz dobiva vdrt hrbet, v nasprotnem primeru pa kriv aH vzbočen hrbet (pod. 39). Pravilno se oblikuje hrbet zunaj na paši in zato tudi vidimo, da je pašna živina najlepše vstvarjena. V hlevu rejena žival pa mora spredaj nekoliko višje stati kakor zadaj (za 10 cm). S pravilno stojo v hlevu, zlasti pa s pašo se da pri mladih živalih vdrt hrbet še popraviti, ravno tako pa tudi vzbočen ali kriv hrbet. Organizacija in uspeh živinorejskih odborov v kranjskem okraju. (Konec.) III. Delovanje v letu 1925. V tem letu so imeli živinorejski odbori skupaj 14 polnoštevilnih sej. Poročilo navaja sledeče uspehe. 1. Vzdrževalno podporo (ob licenco vanju) je dobilo 114 bikov, 19 merjascev ter 8 žrebcev; 2. s posredovanjem živinorejskih odborov je bilo nakupljenih 15 bikov in 10 merjascev; 3. priredilo se je dvoje premovanj, in sicer za goved in za konje: premovanih je bilo 89 govedi in 32 kobil in žrebet; 4. nagrado za dobro izrejo mladih bikov je dobilo 20 kmetovalcev; 5. velesejma (razstave) so se udeležili z 19 govedi, in so bile vse živali odlikovane, in sicer 4 s L, 10 z II., in 5 s III. nagrado; 6. priredilo se je po strokovnem voditelju preko 30 predavanj o živinoreji. Vsi trije živinorejski odbori (Kranj, Škofja Loka, Tržič) podpirajo in imajo v evidenci 98 oplemenje-valnih postaj za bike, 29 za merjasce ter 6 za žrebce. Za to delo so živinorejski odbori uporabili 1. 1925. iz lastnih sredstev okrog 60.000 Din in le majhen del je odpadel na državne podpore. IV. Načrti za bodoče delovanje. Poleg navedenega vsakoletnega dela, imajo živinorejski odbori po svojem programu še sledeči namen: 1. Pridobiti rejce za pravilno odbiro in izrejo telet, zlasti bikcev, v posameznih odsekih: 2. poiskati primerne pašnike za vzgojo odbranih najboljših bikcev, da se na pašnikih utiaijo iii tako plemensko usposobijo; 3. vpeljati splošno zamenjavo ple-menjakov, da se prepieči škodljivost krvnega sorodstva; 4. v svrho osveženja krvi po možnosti dobiti nekaj originalnih piemenja-kov pinegavske pasme za najboljše rej-ske kraje, zaradi splošne regeneracije; 5. s skupno organizacijo odborov plemenskega okrožja pridobiti trg za prekoštevilno plemensko živino; 6. glavno in najvažnejše delo pa je organizacija občinskih živinorejskih odsekov, da bodo sposobni za samostojno in podrobno delo: živinorejski odbor boi le tedaj mogel svojo nalogo uspešno izvajati, če bodo občinski živinorejski odseki delovni in vneti. Cim pokaže občinski živinorejski odsek zadostno zmožnost s svojim delom za povzdigo živinoreje, je s tem podan glavni pogoj, da se na njegovo mesto lahko upostavi živinorejska zadruga. Le zadruga s tako predvzgojo jamči, da se bo lahko uspešno lotila svoje naloge: podrobnega dela za napredek in nadaljnji razvoj naše živinoreje. Brez take predpriprave naj bi se ne ustanovila nobena živinorejska zadruga, ker bi bilo njeno delo in njen uspeh zelo dvomljive vrednosti, kakor nam je to preteklost že do dobrega pokazala. 1 stoji mlada goved nizkih jasli. Važna dela pred trgatvijo. Odbira trt. Vinogradnik nima pač nikdar miru. Vedno mora biti pazljiv iu skrben na svoje težavno' delo, ki traja nepretrgoma celo leto. Tudi, ko grozdje dozoreva, ga čaka zelo važna naloga, katera se mora pred trgatvijo izvršiti, in to je „odbira ali selekcija trt". Temu delu posvečamo pri nas še premalo pažnje. Odbiro trt izvrši lahko vsak napreden vinogradnik. Pri tej odbiri iščemo in opazujemo navadno 4 leta zaporedoma one posamezne trte že med letom, poglavitno pa pred trgatvijo, ki so 1.) naiboij rodovitne, 2.) ki so razmeroma zgodaj dozorele, 3.) ki so ostale zdrave (odporne proti peronospori, oidiju, gnilobi) in 4.) ki imajo popolno grozdje z enako debelimi jagodami. Zaznamujmo te žlahtne poedinke na vidnem mestu na starem lesu z oljnato barvo, še bolje s pločevinastimi znamkami ter jih vpišimo v posebno knjigo. Le na ta način bomo dosegli, kar vsi želimo, namreč najboljše in najrodovitnejše niaterns rastline, od katerih bomo potem rezali cepiče in jih nadalje razmnoževali. Ne trgajmo prezgodaj! Menda ni nič bolj nespametnega in zares obsodbe vrednega v vinogradništvu kakor prezgodnja trgatev. Res je, da postane človek ob času trgatve nekam nestrpen, zlasti če nastopi slabo vreme ter prične grozdje gniti in se kvariti. Nehote misliš, da bo šlo vse k nič. V takem primeru mora pravi vinogradnik biti miren in preudaren. Držati se mora sta- rodavnega zdravega načela in mora čakati s tr- | gatvijoi kolikor mogoče. Strah, da bo grozdje se- j gnilo, nas ne sme plašiti; to se tudi ne sme in se ne j more zgoditi. Nagnito in gnilo grozdje moramo itak večkrat podbirati. Zadnji čas je, da se vinogradniki v tem pogledu organiziramo in da postopamo enotno. Določimo po posameznih vinskih okoliših vsako leto pred trgatvijo točen in skrajen čas, do kedaj ne smemo trgati. Kaj pomaga vsakoletno prigovarjanje in ro-tenje, če ostane vse le pri besedah. Merodajni čini-telji, kakor glavarstva ozir. županstva, naj1 snujejo posebne odbore, ki bodo za to skrbeli. Strah pred odgovornostjo nas ne sme plašiti, kajti trga se lahko v vsakem vremenu, pa če tudi v snegu; to pa je pričakovati le v najslabšem slučaju, mogoče vsakih 20 let enkrat. Istina pa je, da trpi ravno dolenjsko vinogradništvo na tem podedovanem grehu, ki odbija trgovce in zadržuje ves razvoj vinske kupčije. Dobijo se sicer častne izjeme, ali kaj pomaga to? Revež je navadno tisti, ki čaka, kajti vse muhe, ose, ptiči in tatovi mu prifrčijo v njegov vinograd. Določimo toraj čas trgatve ter skrbimo tudi za varstvo grozdja proti nepoklicanim gostom! Pripravimo se za trgatev! Ko smo za trgatev v zidanicah ozir. kleteh vse pripravili za spravljanje mošta, pripravili in očistili razno posodo, orodje in priprave, potem moramo skrbeti tudi za to, da ohranimo kipelni prostor dovolj gorak, V kipelni kleti mora biti vsaj 15° C toplote. Ce je samo 10" C, je premalo, pod 3° pa sploh preneha kipenje. To je važno, ker je pozneje težko, včasih tudi nemogoče razgreti v navadnih razmerah kipelne prostore, če so se enkrat ohladili. Mošti morajo začeti kipeti, takoj ko pridejo v klet. Vsako počasno ali zadržano (zastalo) kipenje je kvarljivo in nevarno za bodeče vino. Slabo pokipelo vino se ne čisti, ostane motno, nagiba k rjavenju, postane sčasoma vlačljivo i. t. d. Skrbimo raditega, da bodo okna in vrata pri kipelnih kleteh v redu, zlasti če nastopi hlad, pa naj bo to ponoči ali pa ob slabem vremenu. Toplomer naj točno pokaže, kdaj je v kipelni kleti 15° C toplote. Oiiste droži. Priskrbimo si pravočasno čiste droži od drž. kmetijskih zavodov, predvsem od „Ktnetijske kontrolne in poskusne postaje" v Ljubljani ozir. Mariboru. Čiste droži so v modernem kletarstvo neobhodno potrebne ter stanejo malenkost. Njih uporaba je zelo enostavna. Sicer je pa vsaki pošiljatvi pri-djano natančno navodilo, kako' je ravnati ž njimi. Posebno se priporoča uporaba čistih droži, če je grozdje gnilo ali če je bilo močno plesni vo, kajti na takem grozdju je nebroj zelo nevarnih glivic in bakterijev, ki lahko prevladajo in nam pokvarijo most. Ciste droži, ki niso nič drugega kakor prave vinske glivice, pa izpodrinejo te škodljivce in jim vzamejo vso moč tako, da se morajo vsesti na dno brez kvarjenja. S pretakanjem se vse bolezni odstranijo iz vina, osobito če smo mošte pred uporabo čistih droži malenkostno zažveplali. F. Kafol. Slajenje mošta. Letošnje leto ne obeta vinogradnikom nič dobrega. Slabo vreme v cvetju, silni nastop grozdnega molja, oz. kiseljaka, razne bolezni, zlasti peronospora in po nekaterih krajih celo toča, so vzrok, da bo vinski pridelek v splošnem znašal komaj polovico od lanskega. Poleg tega pa je hladno vreme do srede avgusta razvoj grozdja tako zadrževalo, da je počelo grozdje zelo kasno zoreti in popolne dozo-ritve ne moremo v najboljšem slučaju pričakovati pred sredo ali koncem oktobra. Pozne vrste grozdja, zlasti v neugodnih vinskih legah, bodo sploh zelo težko dozorele in ne bode vinogradnikom marsikje preostalo druzega, kakor da svoj vinski pridelek izboljšajo, kajti drugače pridelajo kislo in nestanovitno pijačo, ki še za domačo potrebo ne bo porabita. Za izbolšanje vinskega pridelka se v takih slučajih najbolj priporoča slajenje (osladitev) mošta. To je tudi najceneje, kajti z 1 kg sladkorja dodamo vinu 0.6 1 alkohola. Od 1 kilograma sladkorja, ki stane sedaj na debelo kakih 14 Din, dobimo kadar povre, 6/10 1 alkohola, ki stane danes v trgovini v obliki finega špirita najmanj 28—30 Din, torej dvakrat toliko kot sladkor; poleg tega pa dodamo s sladkorjem vinu tudi ekstraktnih snovi, ki dajejo vinu boljši, polnejši okus in ki jih v špiritu ni. Zato naj se tisti vinogradnik, ki hoče ali mora svoj vinski pridelek izboljšati, raje poslužuje sladkorja, kakor pa špirita, kar je po vinskem zakonu tudi prepovedano. Vinski zakon dovoljuje dodatek špirita le obolelemu vinu, to je vinu, ki se kvari. Slajenje mošta moramo pravilno- izvesti. Prvo je, da množino potrebnega sladkorja pravilno odmerimo. To je mogoče le s pomočjo mostne tehtnice. Splošno načeloi pri tem je, da ne smemo s slajenjem zvišati sladkobe vina bolj, kakor je ima v normalnih ali rednih letih. V dobrih letih dajejo naše domače vrste grozdja mošt s kakimi 15—16% sladkorja po KI. m. t. (Klo-sternajburški mostni tehtnici). Če te sladkobe mošt letos ne bo dosegel, ga bo kazalo do te stopnje osla-diti, da dobimo dobro in stanovitno vino. Več sladkorja pa nikakor ne kaže moštu dodati, ker dobi tako vino lahko neskladen (neharmoničen) pekoč okus, ali pa sladkor v njem sploh lahko obtiči. Če hočemo mošt osladiti, moramo najprej znati, koliko sladkorja ima. V to se poslužujemo Klosterneuburške rnoštne tehtnice. Koj ko v trgatvi grozdje zmastimo', torej dokler mošt še ne kipi, precedimo nekaj mošta preko večkrat zložene platnene krpe in ga stehtamo s Klo-sterneuburško mostno tehtnico. Za vsako manjkajočo stopinjo po tej tehtnici dodamo P/4 kg sladkorja. Ako bode na pr. letošnji mošt kazal 14 stopinj, v dobrih letih pa kaže navadno 16 stopinj sladkorja po KI. m. t., manjkate dve stopinji sladkorja. Da osla-dimo mošt na navadno ali normalno sladkobo, moramo dodati torej 2 krat 1 % kg, to je 21/z kg sladkorja na lil (100 1) mošta. Če nimamo moštne tehtnice, doženemo, čeprav ne tako natančno, sladkobo mošta lahko tudi z dobro in natančno trgovsko tehtnico. Stehtamo liter čistega, precejenega mošta in to natančno, na grame. Število gramov, kolikor tehta mošt nad en kilogram, delimo s 4 in odštejemo številko 3, nakar do- bimo % (odstotke) sladkorja v moštu. Na pr. liter mošta tehta 1 kg 68 gr. Ako delimo 68 s 4 dobimo 17, od tega odštejemo še 3 in dobimo 14, to odgovarja 14% sladkorja v moštu po Klost. m. t. Za slajenje mošta moramo vzeti vselej le čist sladkor in sicer je zato najbolj pripravna sipa. Najbolj važno pa je, da dodamo sladkor moštu koj v pričetku vrenja, ne še-le notem, ko je že deloma ali docela vrenje končano, kajti tu bi nastala nevarnost, da sladkor v moštu obtiči in ne pokipi. Sladkor, ki ga moštu dodajemo, se mora namreč vsled delovanja krepkih kvasnih glivic najprej pretvoriti v grozdni sladkor, da lahko pokipi. Če vrenje preje poneha, se to ne zgodi in sladkor ostane v vinu. Taka vina so zelo izpostavljena pokvari, postanejo rada vlačljiva (volna), se nočejo čistiti itd. Če sladimo črnino, ki kipi več dni na tropu, po-tresemo sladkorno sipo kar na trop, kajti med vrenjem se trop meša in sladkor v moštu raztopi in povre. Če sladimo belo vino, ki ne kipi nič ali le nekaj ur na tropu, dodamo sladkor šele v sod, poprej ga pa seveda v moštu raztopimo. Slajenje mošta je dovoljeno, ako se zato zaprosi polit, oblast, kar bo izposlovala vsled sklepa zadnje seje glavnega odbora, Kmetijska družba za Slovenijo.* Vina iz ohlajenega mošta se lahko prodajajo, le ime pristno vino jim ne pristoja, temveč samo ime slajeno vino. Jako priporočljivo je. da se v tem slučaju poslužujemo tudi še čistih, krepkih d roži j, ki jih dobimo lahko iz kmetijskih kontrolnih stanic in ki si jih poprej po navodilu, ki ga tam dobimo, razmnožimo. S tem imamo zagotovilo, da bo moštu pridejaui sladkor bolj gladko in popolno pokipel. B. Skallcky, Grm - Novomesto. O zložbi ali komasaciji kmetijskih zemljišč. Mislim, da se je domalega že vsak kmetovalec moral često mučiti, da najde na zemljiški mapi vsa svoja zemljišča. Mnogokrat mu mora še pomagati bolj izvežbani sosed in včasih celo zemljemerec. Vzrok temu je strašna razkosanost kmečke zemlje, ki jo neprijetno občuti naš kmetovalec v vseh položajih njenega obdelovanja. Spomladi sam ne ve, katero izmed številnih po vsej občini raztresenih parcel bi najpreje izoral, na to je treba še gnoja napeljati, ono, na katero more le preko sosedove njive, bo moral pred vsemi drugimi obsejati, ker mu pozneje sosed ne dovoli prehoda in prevoza. Jeseni zopet ne more vsemu kaj. Premalo ima vprežne živine in vozov, da bi mogel od povsod hitro in pravočasno speljati1 pridelke domov. Ena njiva mu je dala 2 in pol voza pridelka, druga od prve celo uro oddaljena pa 1 irf pol voza istega pridelka, tako da mora opraviti 5 voženj, dočim bi zadostovale 4 vožnje, če bi bile obe njivi v enem kosu. Isto je pri oranju. Njivo, veliko en oral, izorješ lahkoi v enem dnevu, za tri raztresene parcele po Va orala pa potrebuješ poldrugi dan, ker prvi dan opraviš sicer na dveh to delo, a ti ne dostaja časa * Je že dovoljeno (glej zadaj ..Gospodarske stvari"). še za tretjo, akoravno moraš predčasno domov. Kolika potrata dragocenega časa, pa tudi kolika potrata rodovitne zemlje, kajti vsaka teh številnih parcel ima svoje dovozne poti, svojo mejo in mejne brazde, ki ostanejo neobdelane in neplodne. In še ne veš povsod točno za svoje meje, ker ni mogoče staviti ob dolgih in vijugastih mejah na vseh točkah vidnih mejnikov. Posledica so mejni spori in pravde, prepir in sovraštvo. Brezštevilna poljska pota so zanemarjena, da se ti kvari orodje in živina. Odvajalnih jarkov sploh ni ali pa so nepravilno položeni, ker jih dela vsak po svoji glavi, namesto da bi bili prirejeni po enotnem načrtu. Večinoma so pa čisto opuščeni, ker si sosedje med seboj nasprotujejo; dočim hoče le-ta, da bi redno čistil jarek, mu sosed ne dovoli odtoka preko svojega sveta. Na uporabo strojev z ozirom na majhno ploskev posameznih parcel niti misliti ni. Tudi gnojenje z umetnimi gnojili in pa boj proti živalskim in rastlinskim škodljivcem sta otežkočena, če ne celo onemogočena. Vse te nedostatke je mogoče odpraviti z zložbo ali komasacijo. Kaj je zložba ali komasacija? Zložba obstoja v tem, da se kmetijska zemljišča vse občine ali pa tudi samo po naravnih mejah vase zaključeni del istih zložijo, t. j. da se jih smatra za eno celoto brez ozira na dosedanje lastnike ter da se na to po zakonitih predpisih nanovo porazdelijo, tako da dobi vsak posamezni posestnik namesto brezštevilnih parcel le nekaj primerno velikih in lahko dostopnih kosov. Pri tem se nanovo.uredijo pota in jarki. Vsak posestnik mora dobiti zopet taka zemljišča, da lahko prideluje na njih vse tiste pridelke, ki jih je prideloval preje po svojih raznih parcelah, t. j. ravno toliko žitaric, okopa v in, krme itd. Zloženi kosi morajo imeti isto vrednost kakor parcele pred zložbo in srednjo oddaljenost od doma. Izvzeti od zložbe so vrtovi, sadovnjaki, yinogradi, stavbišča in obzidana zemljišča, nasadi hmelja, ki obstoje več nego tri leta in so večja od pol hektarja, dalje jame za gramoz, pesek ali ilovico ter skladišča (u. pr. lesa). Taka zemljišča se smejo privzeti v zložbo le z izrecno privolitvijo lastnika. Navadno dobi vsak posestnik čim največ svojih starih zemljišč ali vsaj dele istih nazaj. Sploh se pri zasnovi zložbenega načrta po možnosti upoštevajo želje posameznih udeležencev. Povodom zložbe je najlažje izvesti obsežnejša melioracijska dela, kakor n. pr. osuševalne in namakalne naprave, za kar dobivajo udeleženci tudi državne podpore. Za izvrševanje zložb ali komasacij so postavljena posebna „agrarna oblastva": v prvi stopnji oblastna komisarja za agrarne operacije v Ljubljani in v Mariboru, a v drugi stopnji Pokrajinska komisija za agrarne operacije v Sloveniji! v Ljubljani. Vsak oblastni agrarni komisar ima prideljen agrarno-tehnlčni oddelek, obstoječ iz kmetijskih strokovnjakov in agrarnih zemljemercev, ki izvršuje vsa tehnična in strokovna dela. Komisija za a. o. pa obstoja iz velikega župana kot predsednika, posebnega referenta in 4 članov višjega deželnega sodišča ter kmetijskih, gozdarskih in zemljemerskih strokovnih svetovalcev. (Konec prih.) Mlekarska razstava v Ljubljani. Lično prirejena mlekarska razstava na pokrajinski razstavi, ki se je vršila od 4. do 13. septembra, je napravila prav ugoden vtis. Udeležilo se je te razstave 21 sirarn s sirom ementalskega tipa, 3 sirarne s trapistovskim sirom in 12 ma-slarn. Pr.esojevalna komisija, obstoječa iz ge. Pibernikove, gg. Šarabona, Jelačina st. in Verbiča kot trgovskih tvrdk v Ljubljani ter državnega mlekarskega inštruktorja g. Pevca, je precenila trgovsko vrednost razstavljenih izdelkov ter dodelila odlikovanja. V skupini ementalskih sirov je pripadla srebrna kolajna kmetijski gospodarski zadrugi v Bohinjski Bistrici za hleb 14 mesecev starega sira; pri letos izdelanem blagu pa so dosegle bronasto kolajno mlekarski zadrugi v Ratečah in na Vrhniki ter Združene mlekarne dd. v Ljubljani, priznanja pa (diplome) Kmetijska gospodarska zadruga v Bohinjski Bistrici, mlekarske zadruge v Ribnem pri Bledu, v Bohinjski Cešnjici, v Bohinjskem Polju, v Bohinjski Stari Fužini, v Hrašah pri Lescah, v Bohinjskih Bitnjah in v Horjulu. Za vzor je služil kos originalnega ementalskega sira, ki ga je prinesel v to svrho s seboj g. Verbič. V skupini trapistovskih sirov se ni priznalo nobeno odlikovanje; razstavljeni vzorci se kakovostno niso mogli primerjati z izvirnim sirotn iz samostana trapistov v Mariji Zvezdi pri Banjaluki, ki ga je prinesel en hlebček za vzorec istotako g. Verbič. Okus je sicer ugajal, toda nezadovoljiva sta bila luknjičanje (očesnatost) in mehkoba testa. Pri presnem maslu so se priznale: srebrna kolajna mlekarni F. Šefmana -v Radohovi vasi in Mlekarski zadrugi na Rovih; bronasta kolajna mlekarni graščine Novi Klošter v Savinjski dolini, mlekarni F. Pončiča v Tešanovcih, mlekarskim zadrugam na Vrhniki, v Radomlju, v Št. Lovrencu na Dolenjskem ter Združenim mlekarnam d. d., priznanja pa Kmetijski gospodarski zadrugi v Bohinjski Bistrici za bohinjsko masln. Mlekarski zadrugi v Kostanjevici za mlekarsko maslo in Mlekarski. zadrugi na Vrhniki za siratkino maslo. Pri presojanju sira sta se navrtala po dva hleba, izjemoma tudi trije hlebi ter se je dobita na ta način primerno zanesljiva podlaga za ocenitev; dosežene točke v številkah znašajo zato povprečnost od 10, odnosno 15 samostojnih okusov, od teh 8. odnosn 12 od naših starih trgovskih praktikov — torej za sirarje, odnosno mlekarske tehnike vsega uvaževanja vredna ocena. Od vseh 25 točk za emcntalski sir je bilo potrebno doseči najmanj 24 točk za zlato kolajno, najmanj 20 točk za srebrno kolajno, naimanj 18 točk za bronasto kolajno in najmanj 14 točk za priznanja, pri maslu pa od vseh 20 točk najmanj 19 za zlato, 16 za srebrno. 12 točk za bronasto kolajno ter 1A točk za priznanje. V strojnem delu mlekarske razstave so postavite Zadružne mlekarne d. d. v Ljubljani kompletno montirano parno mlekarno z vsemi pritiklinami, ki jih zahteva moderni mlekarski obrat; zastopnik d. d. Alfa Separator, tvrdka F. Krištof v Ljubljani, pa zbirko za majhne ročne mlekarne potrebnih strojev in potrebščin. Skupna slika tega nudi zelo okusno lice in je zanimiva prav posebno za one, ki še nikdar niso videli oa znotraj ali proučili večjih obratov moderne mlekarske industrije. Da je mlekarska razstava zunanje tako lično uspela, gre zasluga razen veleseimski upravi pred vsem Združenim mlekarnam d. d. v Ljubljani, odnosno njihovemu ravnatelju g. Obersnelu. Vinska razstava v Ljubljani, V kmetijskem paviljonu pokrajinske razstave v Ljubljani je bila prirejena tudi razstava vin. zunaj lepa slika s celo baterijo lično opremljenih steklenic, je napravila na vsakega obiskovalca dober vtis. Zastopana so bila vina od dolenjskega cvička do najfinejših belih vrst, kakor traminec, silvanec, bur-gundec, (šipon), rizling, muškatelec, murski biser, hercegov-ščak i. dr. iz najznamenitejših vinskih goric ljubljanske in mariborske oblasti. Izredno fini in močni so bili traminci, rulandci ter nekateri rizlingi. Razstavijaki: državni vinarski šoli v Mariboru in na Grmu, Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju, Štajerska hranilnica Podlehnik, Clotar Bouvier v Gornji Radgoni, graščina Ulm - Klevež, graščina Brežicc, graščina Barbo - Rakovnik, Vinko Bon v Krškem, A. Sušnik v Novem mestu, J. R. Pfritner v Mariboru so lahko ponosni na svoje blago, osobito oni, ki so razpolagali s starimi vini. Vina so se točila v kozarcih po 3, 4 in 5 dinarjev kozarec, pa tudi v celih steklenicah. Tvrdka Clotar Bouvier iz Gornje Radgone je razstavila poleg večje kolekcije svojih najboljših pridelkov še šampanjec, ki se je istotako točil po kozarcih. Ocenjevalna komisija, obstoječa iz gg. kmet. svetnika Trampuža, viš. kletarskega nadzornika Gombača in strokovnjakov Kafola. Kureta, Levaniča in predsednika gostilniške zveze Kavčiča, ki je vsa razstavljena vina ocenila, je priznala I. odlikovanje tvrdki Clotar Bouvier v Gornji Radgoni, Štajerski hranilnici v Podlehniku ter državni mariborski vinarski šoli, II. odlikovanje Celjski vinarski zadrugi, državni kmetijski šoli na Grtnu, tvrdki J. R. Pfrimerju v Mariboru ter kle-vevški in brežiški oraščini, III. odlikovanje pa rakovniški graščini, Bonu v Krškem in A. Sušniku v Ljubljani. Vsa ureditev in vodstvo vinarske razstave je bila v rokah viš. klet. nadzornika Fr. Gombača. Okrajna sadna razstava v Ptuju. Od 2. do 4. oktobra se bo vršila v gornji dvorani Narodnega doma v Ptuju pod protektoratom velikega župana mariborske oblasti okrajna sadna razstava. Razstavljeno bo sadje vseh najboljših in najlepših vrst in bo ob priliki razstave otvorjena tudi posredovalnica za nakup in prodajo sadja. Zlasti glede na to opozarjamo tudi sadjarje, da naj svojega sadja ne prodajajo sedaj raznim prekupcem, temveč raje počakajo na sadno razstavo. Kupci iz Nizozemske so že prišli in bodo stopili v stike s tvrdkami. ki se bavijo z nakupom in prodajo sadja, da sklenejo pogodbe za večjo množinno. Govori se o 25 vagonih izbranega sadja. Ako se posreči trgovina z Nizozemsko, bi pridobili s tem nov izdaten sadni trg. Potrebno je zato, da posvetimo temu vprašanju vso pozornost in da nudimo kupcem prvovrstno blago, ki ga je letos precej na razpolago. Prejšnja leta se je izvozilo do tisoč vagonov sadja. Tudi letos je sadna letina precej obilna. Čeprav sadje večinoma ni lepo, vendar pa ga bo kliub temu mogoče izvoziti še par sto vagonov. Do sedaj je bilo odposlanih v inozemstvo okoli 200 vagonov, 'vsak dan pa se naklada še po pet vagonov. Ker je v ptujskem okraju mnogo dobrega in lepega sadja vsako leto, v sadni letini pa naravnost ogromne množine, je nujno potrebno, da si preskrbi tamkajšnje prebivalstvo za svoj sadni pridelek odjemalce, ker bo to polagoma glavni vir dohodkov, celo večji, kakor pri vinogradništvu. Ljubitelje sadja vabimo, da sadno razstavo sigurno poselijo, posebno ker bo vožnja po železnici polovična, Poučni izlet malonedeljskih kmetov. Kakor vsi stanovi, tako stoji tudi naš kmetski stan na pragu preosnove — živi dobo vsestranskega napredka. Zato mora tudi vsak kmet, ki hoče ostati na površju, skrbeti za svojo obširnejšo naobrazbo, treba je stvarnega pouka od ljudske šole naprej do groba. Pouk človeštva pa se vrši na najrazličnejše načine. Omenim le z ozirom na naš izlet, da spadajo poučni izleti pametnih kmetovalcev tudi med izborita iz- f obraževalna sredstva. To, kar človek vidi ter sliši, je največ vredno. O tem so se prepričali tudi že mnogi naši kmetje. Ponosen sem, da je naša malonedeljska kmet. podružnica (predsednik Lovro Spindler) organizirala dne 22. in 23. avgusta svoj prvi večji kmetski poučni izlet v Maribor. Izleta se je udeležilo 30 kmetov in kmetic od Male Ne-delje.in nekaj drugih interesentov. Država je dovolila polovično vožnjo po železnicah. Strokovnjaki vinarske šole pa so nas vodili in nam razjasnjevali vse pomembno in važno, kar se je dalo videti. V nedeljo takoj po skupnem prihodu v Maribor smo si ogledali mlekarno Bernhard, po obedu smo se podali na Tezno, kjer je bil ogled tovarne „Kovina" in veledrevesnice „Dža-monija". Za tem je bil ogled posestva vinarske šole na Pristavi ter ogled državne poskusne in kontrolne postaje. Sledil je ogled podjetja „Vrt" Džamonije v Mariboru in koj na to ogled glavnih objektov vinarske šole s poučnimi razpravami posameznih strokovnjakov na licu mesta, katerim so udeleženci pazno sledili. Uprava vinarske šole je dala udeležencem blagohotno šolski zavod za skupno prenočišče; tukaj so udeleženci občudovali red in snago, ki so jo našli v zavodu. V pondeljek smo se odpeljali s prvim vlakom v Falo, kjer smo si ogledali pod tamkajšnjim vodstvom velezatiimivo električno centralo. Iz Fale smo se podali peš ob desnem bregu Drave v Ruše in si ogledali tvornico za izdelovanje vžigalic in tvornico za karbid in apneni dušik. Popoldne je bil konečno v Mariboru še ogled skladišča Kmet. družbe in tovarne poljedelskih strojev ,.Ježek". Da se nam je izvedba tega za naše kmete prekrasnega in koristnega izleta tako sijajno uresničila, zato se v imenu vseh udeležencev in kmet. podružnice v Mali Nedelji zahvalim pred vsem ravnatelju vinarske šote g. Zmavcu v Mariboru! Še pred našim prihodom je ukrenil vse potrebno, da je bil sleherni udeleženec nad pričakovanje z uspehom zadovoljen! Naša zahvala za gre tudi vestnim strokovnjakom vinarske šole, ki so nas vodili, kakor tudi vsem tvrdkam in podjetjem, ki so nam odprli vrata k svojim obratom! Inž. Ferdo Lupša. VPRAŠANJA IN ODGOVORI. Na kmetijsko - gospodarska vprašanja odgovarja družba le svojim udom, ki so se podpisali s polnim imenom. Kdor želi pismenega odgovora, mora priložiti pismu 3 P i n (v znamkah) za stroške. Vprašanje 72. Rad bi naročil neko vrsto rumenih češ-pelj, ki jim pravijo na Gorenjskem ..špenglni". Sad jc podolgovat in meso se loči od koščic. Kje se dobe rumene češ-Ptie ..špenglni"? (M. G. v M.) Odgovor: Rumene češplje ,,špenglni" se nemški imenuje „SpiIling". Na Gorenjskem, predvsem v Kranjski gori, je posebno razvita vrsta, ki se imenuje nemški „KataI'onischer Spilling". Tam jih imenujejo tudi slive, kar pa ni pravilno, ker se ločijo od koščic. Spadajo torej med češplje. Ta vrsta češ-pelj nima posebne trgovske vrednosti in služi večinoma za domačo porabo, in sicer kot sveže sadje. V drevesnicah se navadno ne gojijo, ampak se razmnožujejo v kraju z mladimi izrastki, ali pa tudi s koščicami. Posebno vrsto ..špenglnov" bi bilo mogoče dobiti v drevesnici bratov Klenert v Gradcu v Avstriji. L. Vprašanje 73. Rad bi gnojil ozimino, vinograd in travnike z mešanim umetnim gnojilom, pa ne vem, kako naj z njim ravnam. Prosim toraj za pojasnilo: Kako gnojim z mešanim umetnim gnojilom? (Fr. Z. v Lj.) Odgovor: Mešano umetno gnojilo, o katerem je bilo govora v 16. štev. letošnjega ..Kmetovalca", na strani 130, vsebuje vsa tri rastlinska hranila: Dušik, kalij in fosfor. Na njivah ga pred oranjem raztrosimo in nato zaorjemo; v vinogradih ga raztrosimo pred zimsko ali spomladno kopjo povprek po vinogradu in ga nato podkopljemo; travnike je najboljše z njim pognojiti v jeseni pred dežjem aH snegom in pognojeno ploskev po možnosti pobranati. Jesensko gnojenje je boljše, ker se tekom zime umetno gnojilo v zemlji razkroji in tako pripravi. da ga spomladi korenine ob začetku rasti lahko takoj vsrkajo. Na 1 oral njive določene za ozimino vzamemo približno 200 kg mešanega umetnega gnojila; na en oral vinograda ga potrebujemo približno 250 kg in na isto površino travnika pa okrog 150 kg. Cena mu je 170 Din za 100 kg in ga dobite pri Kmetijski družbi v Ljubljani, oziroma v njenem skladišču v Mariboru, Meljska cesta 12. Priporočati bi bilo, da kmetovalci že sedaj v jeseni preskušajo to novo vrsto umetnih gnojil, da se čimpreje prepričajo o njegovi učinkovitosti. L. IZ DELOVANJA PODRUŽNIC. Kmetijska podružnica Mokronog je zborovala 4. julija. Od 302 članov je bilo 91 navzočih. Načelnik Zupančič je poročal o nakupu strojev, o stanju drevesnice in trtnice. Računski zaključek izkazuje 53.000 Din premoženja in prirastka za 5612 Din. Za delegate so bili izvoljeni: Fr. Zupančič, Andrej Piah, Ig. Jurglič. Fr. Majan, Aleks. Majcen, Ig. Štamcar, Kari Zaplatar in Fr. Klemenčič. Slednjič se je sklepalo o predlogih za izpremmbo družbenih pravil, o nakupu in razdelitvi najpotrebnejših kmetijskih strojev za podružnični okoliš. Kmetijska podružnica Trojana je zborovala 4. julija. Od 25 članov je bilo 21 navzočih. Načelnik obžaluje premalo zanimanje za podružnično delovanje. Računski zaključek izkazuje 146.50 Din dohodkov, 41.25 Din stroškov in preostanka 105.25 Din. V odbor so bili izvoljeni: Štefan Brvar načelnikom, za odbornike pa: Gotard Brvar, Fr. Ocvirk, Metod Novak in Fr. Pfajfar. Delegatom je bil izvoljen Štef. Brvar. Po predlogu o pridobitvi semenske ajde je predaval1 Krištof o mlekarstvu. Izvolil se je slednjič pripravljalni odbor za ustanovitev mlekarske zadruge. Kmetijska podružnica v Velenju je zborovala 29. junija. Od 104 udov je bilo 25 navzočih. Iz poročila o delovanju je povzeti, da je podružnica kupila Heidov trijer, travniško brano in semenski krompir „alma". Računski zaključek izkazuje 3765 Din dohodkov in 1815 Din stroškov in preostanka 1950 Din. Za delegate so bili izvoljeni Sim. Blatnik. Balt. Brglez in Kari Šilih. Pri slučajnostih so se uredile pristojbine za rabo trijerja in travniške brane in sklenilo se .ie potrebno glede samopomoči pri zavarovanju živine. Dosedanje ime podružnice Šalek se ima izpremeniti v Velenje. Kmetijska podružnica Studenice je zborovala 27. junija. Od 93 udnv je bilo 23. navzočih. Odbor ie imel 4 seje in priznava potrebo bolj pogostih sestankov in obilnejše udeležbe. Računski zaključek izkazuje 1453 Din prebitka. Za delegata sta bila izvoljena Tom. Erker in Ant. Peharc. Pri slučajnostih se je ootrebno ukrenilo glede zatiranja voluharja in grozdnega molja, glede nabave semenske ajde. nakupa umetnih gnojil ir cenene živinske soli. Kmetijska podružnica Zavrč pri Ptuju je zborovala 4. julija. Od 38 udov je bilo 9 navzočih, h poročila je povzeti, da je podružnica nabavila pri družbi potrebno Katico (5400 k«) in žveplo (600 kg), razen tega pa tudi 2 vagona apna. Delegatom je bil izvoljen dekan Ant. Podvinski. Kmetijska podružnica Braslovče jc zborovala 11. julija. Od 90 udov je bilo 27 navzočih. Podružnica jc naročila skupno 4 vagone umetnih gnojil. Računski zaključek izkazuje čiste gotovine .3201 Din. V odbor so bili izvoljeni: Mart. Kralj za načelnika, Fr. Rojnik, Fr. Sporu, Vinc. Zagoričnik in jak. Baš za odbornike. Za delegata sta bila izvoljena Mart. Kralj in Fr. Bošnak. Sklenilo se je končno prositi za gospodinjski tečaj. Kmetijska podružnica Ponikva ob i. žel. je zborovala 18. julija. Od 30 udov je bilo navzočih 7. Iz poročila je povzeti, da je podružnica nabavljala različne gospodarske potrebščine in da je prejela tudi podporo za nakup kmetijskih strojev. Računski zaključek izkazuje 13.351 Din dohodkov in 12.166 Din stroškov, prebitka tedaj 1180 Din. V odbor šo bili izvoljeni: Ant. Kociper načelnikom in za obdornike F. Žličar, Iv. Mlakar. Štef. Gobec, Mih. Ferlež in Jak. Spolenak. Za delegata je bil izvoljen Fr. Žličar. Pri slučajnostih se je sklenilo prirediti izlet na Kmetijsko šolo v Št. Jurij in prodati zaradi nerodovitosti podružnično zemljišče. Sledilo jc predavanje g. Pctrička o hmeljarstvu. KMETIJSKO-ŠOLSKI VESTNIK. Iz vinarske šole v Mariboru. V prvi' razred srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru se je sprejelo 33 učencev iz vseh pokrajin naše države. Novo šolsko leto na tej šoli začne 1. oktobra. Odslej bosta na tem kmetijskem zavodu samo dva tipa kmetijskih šol: Srednja vinarska in sadjarska šola, ki itna — vštevši praktični letnik za specializovanje — štiri letnike (brez internata), in pa Specialna (tako se odslej imenuje »enoletna") vinarska in sadjarska šola (z internatom). Začetek novega šolskega leta na'»enoletni" sc še ni mogel določiti, ker do danes (22. IX.) še niso prispeli predlogi velikih županstev v Ljubljani in Mariboru za sprejem po srezkih komisijah izbranih kmetskih mfadeničev. Prosilci bodo o tem obveščeni pismeno. Prvi absolventi »enoletne", ki je bila po lanski dalekosežni reorganizaciji ustanovljena kot nadomestilo za bivšo (dvoletno) vinarsko in sadjarsko šolo, odidejo iz zavoda 28. septembra, dočim'so zadn.ii. absolventi »dvoletne" odšli na svoje domove že 31. julija (skupno približno 50 absolventov). Tekonv septembra se vršita dva učna tečaja (prvi 4 dni. drugi 1 dan) za konserviranje sadja in povrtnine s posebnim ozirom na napravljanje brezalkoholne pijače. Dne 18. in 19. septembra Se je vršila v zavodu velepomembna skupščina Društva kmetijskih strokovnjakov za Ljubljansko in Mariborsko oblast, ki je bila častno obiskana. Nastavniški svet (profesorski zbor) zavoda je v svoji redni seji dne 20. septembra ponovno sklenil, da se stranke sprejemajo do nadaljnjega ob delavnikih izključno samo točno od 12. pa do pol 13. ure; kajti naval strank je včasi tako velik, da trpi radi tega celokupni šolsko-gospo-darski obrat. Priporoča pa se prav priden obisk vseh strokovnih prireditev zavoda. Tudi skupni obiski zanimancev, pravočasno prijavljeni in dovoljeni, so dobrodošli. Zavod si urejuje nov enološki laboratorij, novo sodarno i. dr.; vse potrebno opremo za to mu ie dodelilo ministrstvo kmetijstva iz reparacij'. Tako bo mogel i v tem pogledu bolie služiti svojemu namenu. Na zavodu, ki ima tudi obsežno kmetijsko gospodarstvo z intenzivnimi kulturami in nad 20 raznih stavb, deluje 1 direktor s Še 8 rednimi nastavniki (profesorji), 14 honorarnih nastavnikov, 4 demonstratorji, 1 računovodja, 1 pisarniška moč, 7 služiteljev, 1 gospodinja kuharica ter večje število stal- nih poslov in delavcev. V šolskem letu 1926/27 bo vseh gojencev nad 100 in nekoliko strokovnih praktikantov. Direktor Andrej Žmavc. GOSPODARSKE STVARI. Zboljšanje vinskega pridelka. Vsled hladnega in deževnega poletja, deloma pa tudi vsled toče in peronospore jc letos vinska trta v razvoju zaostala. Lepi jesenski dnevi pospešujejo zorenje grozdja, toda z ozirom na kratko dobo, ki nas loči od tegatve, je le malo upanja na kvalitativno dobro trgatev. Enake razmere vladajo v celi mariborski in ljubljanski oblasti. Da se omogoči vinogradnikom zboljšanje za potrošnjo in trgovino manjsposobnega letošnjega vinskega pridelka in s tem v zvezi dosega boljših cen za vinski mošt in vino, je dovoljeno vinogradnikom na temelju § 5 zakona o prometu z vinom, vinskim moštom in brozgo z dne 12. 4. 1907, drž. zak. št. 210. obče zboljšanje vinskega mošta z zmerno uporabo sladkorja. Sladkati se sme v smislu čl. II min. odredbe z dne 18. 3. 1914, št. 12.264 le vinski mošt od začetka trgatve do 15. novembra 1926 v kraju pridelovanja oziroma v niega neposredni bližini. Za zboljšanje vinskega mošta se sme uporabiti samo čisti konzumni sladkor v kristalih ali kockah raztopljen v moštu samem; ne pa v vodi. Uporaba vsakega drugega sladkorja je v smislu zakona zabranjena. Sladkorja sc sme dodati moštu le toliko, da se doseže koncentracija mošta srednjih vinskih let. Sladkajo naj se torej le inošti navadnega namiznega vina izpod 14% sladkorja in mošti boljših kvalitetnih vin izpod 17% sladkorja. Največ se sme dodati do 4 kg sladkorja na 100 I mošta. Vsled splošne dovolitve zboljšanja vinskega mošta vinogradnikom, odpadejo tozadevne prošnje za dovoljenje sladkanja in naznanila o izvršenem slad-kanju. — Ako nameravajo zboljšati mošt vinski trgovci, morajo imeti za to dovoljenje v smislu vinskega zakona od pristojne oblasti in jim je postopati v smislu odredbe z dne 18. 3. 1914, št. 12.264. Vina samorodnih trt (šmarnice itd.) ni smatrati kot vina v smislu vinskega zakona, zato je rezanje mošta šmarnice itd. z vinskim moštom in zboljšanja takih mešanic v smislu tega razglasa strogo zabranjeno. — Proti kršiteljem te zabrane sc bo postopalo po zakonu. Letošnja trgatev. Vinogradnikom se priporoča, da z letošnjo trgatvijo, če bo vreme to dopuščalo, odlagajo do konca oktobra, nikakor pa naj ne trgajo pred 15. oktobrom. Gnilo grozdje naj se podbira poprej, z zdravim grozdjem naj se čaka in izrabi jesensko sobice. En dan lepega vremena zboljša vinski pridelek za 5-4% in več, ako je trta zdrava. Na ta način je mogoče znižati potrebo Sladkanja mošta na najmanjšo mero, ali pa v slučaju traino lepega vremena sladkanje sploh ne bo potrebno. Važna je prepoved rezanja mošta šmarnice itd. z vinskim moštom in sladkarije takih mešanic. Ta prepoved je bila potrebna, ker se je ugotovilo, da gre mnogo vina samorodnih trt tem potom kot pristno vino v konzum. Vinogradnikom kakor tudi vinskih trgovcem se v Interesu dviga vinskega konzuma, vinske trgovine in izvoza naših vin v inozemstvo toplo priporoča, da vse to upoštevajo in da se po tem ravnajo. V sadni razstavi v Ptuju, ki se vrši od dne 2. do vključno 4. oktobra v Društvenem domu, bo razstavljeno sadje, zapa-kovano po ameriškem, holandskein in Hincejevem načinu. Razstavljeno sadje bo vseh vrst, ki se nahajajo v ptujskem srezu iti teh ic nad sto, v glavnem pa so sorte: Baumannova reneta, kanadka. lepi boskop, damazotika in štajerski mošancelj. Poleg sadja bo razstavljeno vse v sadjarstvo spadajoče orodje ter tudi sadni mlini. Na razstavi se bo nahajalo grozdje, sadni izdelki: vktihano in sušeno sadje, sadjevec, iz sadja napravljen šampanjec ter druge brezalkoholne pijače. Ob priliki sadne razstave priredi Brezalkoholna zadruga tečaj za brezalkoholno Letnik XL1II. K M E T O V A L E G Stran .155: gospodarsko uporabo sadja in grozdja. Prijave za ta tečaj sprejema odbor razstave. Na razstavi bo posredovalnica za nakup iti prodajo sadja, ki ga imajo sadjarji ali na drevesih ali že spravljenega v sadnih shrambah. Tudi na razstavi sami se nahajajoče sadje bo prodano po licitaciji. V ptujskem okraju je dobiti zelo mnogo sadja vseh vrst in v velikih množinah, na kar opozarjamo sadne trgovce, ki se naj te razstave sigurno udeležijo. Vsak posetnik razstave ima po železnici polovično vožnjo. Pretežna večina hmelja v Savinjski dolini prodana. (Poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo v Žalcu z dne 23. t. m.) Zaradi živahne kupčije na tukajšnjem trgu so že 3 četrtine do 4 petine letošnjega pridelka prešle v drugo roko, in sicer srednjerani hmelj (golding) po cenah do 120 Din, pozni hmelj pa do 78 Din za 1 kg. Tudi se je povpraševalo po pridelku iz leta 1924. in 1925., in sicer se je plačevalo za prvega do 50, za drugega do 75 Din za 1 kg. KMETIJSKE NOVICE. Razstava bohinjske živine v Srednjivasi in slovesna otvoritev no,ve sirarne. V nedeljo dne 17. oktobra ti. priredijo ob 2. popoldne kmetijske podružnice bohinjske razstavo goveje živine v zvezi s premovanjem bikov, krav in telic.Ob 3. po-poludne pa se vrši po mlekarski zadrugi slovesna otvoritev novo zgrajene sirarne v Srednjivasi. Vabimo vso zavedno bohinjsko dolino, da se udeleži te važne prireditve, ki naj postane nov mejnik v razvoju in napredku naše živinoreje in našega sirarstva. Sejm za plemensko perutnino. Društvo za varstvo in rejo živali v Mariboru priredi v soboto in nedeljo dne 9. in 10. oktobra t. 1'. zraven gostilniškega vrta g. Birtiča v Mariboru ob brodu, razstavo v obliki sejma za plemensko perutnino (peteline in kokoši štajersko-zagorskega plemena), ob kateri priliki bo mogoče ogledati si zbirko sulmdolk, prav lepih domačih rac, gosi in puranov. Ministrstvo je naprošeno, da dovoli polovično vožnjo po železnici za vnatije obiskovalce prireditve. V nedeljo, dne 10. oktobra t. 1. se vrši nad razstavnem prostoru ob 10. uri dopoldne podučilo predavanje o perutninarstvu. Jesenski tečaji se bodo vršili od 11. do 14. oktobra 1926 v državnih trtnih nasadih oziroma drevesnicah: 1. v Pekrah, pošta Limbuš pri Mariboru, 2. v Kapeli, pošta Slatina Radenci in 3. v Ptuju; v Pekrah in kapeli za vinarstvo in sadjarstvo, v Ptuju pa samo za sadjarstvo. Delovni program za tečaje je ta-le: a) pripravljanje in čiščenje posode za trgatev; b) merjenje sladkorja in kisline v moštu; c) o trgatvi, pecljanju in maščenju grozdja: č) o zboljšanju vinskega mošta v slabih vinskih letinah v mejah zakona; d) 0 pogojih pravilnega vrenja; e) o napravi belega in črnega vina in uporabi žveplovega dvo-kisa ob pripravljanju vina, uporaba metabisulfita in dr.; f) o pretakanju, umetnem čiščenju in filtriranju (precejanju) vina: g) o pogojih, ki jih morata izpolnjevati kurilnica in dobra klet; h) o važnejših boleznih vina: cik, vinski kan, vlečljivost, za-vrelica in dr., njih odvračanje in zdravljenje; i) konzerviranje svežega grozdja in sadja; j) sušenje sadja in grozdja; k) konzerviranje mošta (vino brez alkohola); 1) ravnanje s kletnimi pripravami in njih pravilno čuvanje in m) o kuhanju žganja iz tropin. — Vsak udeleženec tečaja dobi prosto prenočišče in dnevno 10.— Din kot prispevek za prehrano. Razen tega dobe ob koncu tečaja odlični tečajniki nagrade obstoječe v orodju. Tečaji so namenjeni v prvi vrsti kmetskim in viničar-skim mladeničem, pa tudi drugim, ki se hočejo udeležiti tečajev na lastne stroške. Kdor se želi katerega navedenih tečajev udeležiti, se mora čimprej, najpozneje pa do 4. oktobra 1926 ustmeno ali pismeno prijaviti pri upravniku trtnega nasada ali drevesnice, kjer želi tečaj obiskovati. Prijave za udeležbo sprejemajo tudi sreski kmetijski referenti in vinarski in sadjarski nadzornik v Mariboru. — V Mariboru, dne 16. septembra 1926. Veliki župan: Dr. Pirkmajer, s. r. DRUŽBENE VESTI. I * Nadzornik Fran Črnagoj. | V zemljo je 1'egel mož, ki je deloval dolga leta na polju naše stroke in ki si je stekel velike zasluge zlasti pri šolskem vrtnarstvu. Že kot mlad ljudski učitelj je posvetil svoje sile šolskemu sadjarstvu. V Šmartnem pod Šmarno goro je ustanovil prvo šolsko drevesnico, ki je krasno uspela, pozneje pa na Barju, kjer je deloval' kot nadučitelj in vodja celih 30 let in kjer je dajal s svojim marnim delom in svojimi uspelimi vrtnimi kulturami najlepši zgled vsej ondottii okolici. Nazadnje ko je stopil kot nadzornik za šolske vrtove 1. 1924 v zasluženi pokoj, se je lotil z mladeniško vnemo še velike trgovske drevesnice in vrta, kjer je pa po napornem detli podlegel težki zavratni bolezni. Ranjki Črnagoj je bil zelo vpoštevan tudi kot kmetijski govornik in predavatelj. V živem spominu so nam zadnja njegova predavanja v realčnem poslopju v Ljubljani, kjer je govoril z vso njemu lastno vnemo o obdelovanju in zboljšanju vrtne zemlje. Pokojnik se je rodil 1. 1865 v Črnivasi na Barju. Učite-Ijeval je od 1'. 1885 do 1. 1924. Do zadnjega je bil glavni odbornik Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo. Od 1. 1921 do koncem 1. 1923 je bil tudi glavni odbornik naše družbe, kjer se je živahno udeleževal razprav in kjer je večkrat obveljala njegova beseda. Član družbe pa je bil od 1. 1891. V zadnjem času se ga je lotila težka bolezen, kateri je podlegel dne 16. septembra ti. Bodi vnetemu delavcu na polju kmetijske prosvete hvaležen in časten spomin! Preostalim pa naše sočutje! Vestnik društva kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo. Osebne vesti. Inž. Srečko Šabec, dosedaj adjunkt na državnem veleposestvu v Belju, je imenovan upravnikom novo osnovane špecijalne mlekarske šole v Škofjiloki. Mlekarski inštruktor Anton Pevc je imenovan pa učiteljem te šole. Bivši strokovni učitelj šole na Grmu Fran Malasek je s 1. septembrom prevzel posle srezkega kmetijskega referenta v Novem-mestu, dosedanji referent Franjo Kafol pa je nastopil službo sadjarskega referenta pri kmetijskem oddelku v Ljubljani. Skupščina Društva kmetijskih strokovnjakov. Dne 18. in 19. septembra se je vršila v vinarski šoli v Mariboru skupščina Društva kmetijskih strokovnjakov za ljubljansko in mariborsko oblast, ki je bila zelo častno obiskana. Poleg društvenih in stanovskih zadev so se temeljito obravnavala najbolj pereča vprašanja kmetijske stroke. Razpravam je prisostvoval tudi minister Pucel'j, ki je sam referiral o glavnih smernicah agrarne politike naše države in pojasnjeval skupščini premnoga vprašanja svojega kmetijskega resora iz pestrega dnevnega reda. V spremstvu g. ministra kmetijstva je bil načelnik Djurič, hkrati kot predsednik Udruženja srpskih agronoma v Beogradu, g. oblastni kmetijski referent inž. Zo-ričič kot zastopnik Društva gospodarskih i šumarskih činov-nika v Osijeku. Skupščino pa je počastilo še mnogo drugih od-ličnjakov, predvsem veliki župan mariborske oblasti g., clr. Pirkmajer i. dr. Obširnejše poročilo prinesemo prihodnjič..; URADNE VESTI. ZAPISNIK seje glavnega odbora Kmetijske družbe za Slovenijo, dne 9. septembra 1926. Sejo je vodit predsednik g. S a n c i n , navzoči so bili gg.: Ažman, Bajuk, Brenčič, Hočevar, Hrastnik, Hrlbernik, Jan, dr. Jančlč, Košar, Meden, Pavlin, Remškar, Skalicky, Steblovnik, Supanlč in Urek. Sejni zapisnik je vodil družbeni tajnik Inž. Lah. Kmetijski oddelek mariborske oblasti je zastopal oblastni kmetijski referent inž. Zldanšek. Svojo odsotnost je opravičil odbornik g. Mencinger. G. predsednik Sancin je otvoril ob Kil uri sejo, pozdravil navzoče gospode, ugotovil sklepčnost in pozval tajnika, da prečita zapisnik zadnje odborove seje od 1. julija t. L Zapisnik se je odobril. Poročilo predsedništva. G. predsednik je poročal, da je Kmetijska družba od zadnje odborove seje prejela znesek 50.000 Din kot podporo za upravne stroške. Ta denar bo porabila predvsem za kritje primanjkljaja pri izdaji „Kmeto-valca". Tiskarna je namreč družbi zvišala tisk za družbeni list, sklicevaje se na splošno zvišanje mezd tiskarniškega osobja. — Kmetijska podružnica v Novem mestu je prejela podporo 40.000 Din, ki jih bo uporabila za nakup koruze in razdelitev med kmetovalce, ki so trpeli po toči. — Monopolna uprava je dovolila 25 vagonov živinske soli po znižani ceni od 1.50 Din za kg na mestu solišča v Kreki. Od te množine dobi Kmetijska družba 15 vagonov, ki jih bo delila podružnicam. Kmetijska razstava na ljubljanskem velesejmu, ki jo je organizirala Kmetijska družba, vzbuja obče občudovanje. Za njeno ureditev imata največ zaslug kmetijski svetnik Rohrman in' družbeni tajnik Lah. Glavni odbor jima izreka zahvalo za to delo. — Živinorejski odsek je obravnaval1 vprašanje o uporabi 100.000 Din, določenih od ministrstva za nabavo pleme-njakov in sklenil, da se del te svote porabi za nakup dobrih bikov v inozemstvu, večji del pa za nabavo domačih bikov. Po raznih pojasnilih od strani g. predsednika in tajnika in pripombah gg. odbornikov, se je poročilo predsednika odobrilo. Tajniško poročilo. V zadnji dobi je dala družbi obilo posla organizacija kmetijske razstave ria ljubljanskem velesejmu, ki se vrši od 4. do 13. septembra. — Družba je priredila par sestankov podružničnih funkcijonarjev v cerkniškem in logaškem okraju ter jih vspodbujala k živahnejšemu delovanju. Na-čelstva podružnic morajo večkrat sklicevati sestanke udov in jih pravočasno obvestiti glede nabave semenja, umetnih gnojil in drugih potrebščin. — Družba je bila tudi udeležena na kme-tijsko-obrtniški razstavi v Ormožu v dneh od 8. do 10. avgusta. — Generalna direkcija carin še dosedaj ni povrnila družbi polovico preveč vplačane uvozne carine za 15 vagonov modre gaiice v iznosu od 96.800 Din; tostvarna rešitev je šla šele na glavno kontrolo v Beograd. — Finančno ministrstvo je končno vendarle ugodilo Kmetijski družbi in jo oprostilo vplačanja taks za vloge na oblasti, za kar je že tolikokrat prosila. Oproščene bodo kolekov pri svojih vlogah tudi tiste podružnice, ki vlože svoje prošnje potom Kmetijske družbe na oblasti, kakor predpisujejo družbena pravila. — Po nekaterih pojasnilih se je tajniško poročilo odobrilo. Na to je glavni odbor sklenil, da naj družba že jeseni oddaja drevesca iz svoje drevesnice in določil jesenske cene za prvovrstno blago: za visokodebelnato drevje po 12.50 Din, za pritlično pa po 20 Din za kos. G. Steblovnik je nasvetoval, naj predsedništvo razmišlja o možnosti, kako in odkod bi se dala dobiti sredstva za dodelitev sadnih drevesc udom brezplačno ali po znižani ceni. (Konec prih.) VABILA k občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo. SPORED: 1. Točke I.—6. po § 31. družbenih pravil. 2. Slučajnosti. Opomba: Opozarjajo se načelništva, da pravočasno (t. J. vsaj 10 dn pred izidom onega „Kmetovalca", v katerem ima biti objavljena vrsitev občnega zbora) pošljejo vabila in spored podružničnih občnih zborov Kmetijski družbi, kajti za veljavnost teh je merodajen izpremenjeni § 30., po katerem morajo biti občni zbori podružnic vsaj 14 dni poprej razglašeni v družbenem glasilu z natančno navedbo kraja, prostora in časa. Laško, izredni občni zbor zaradi odhoda podružničnega odbornika in delegata Dr. Fr. Jerine v nedeljo, 17. oktobra 1926. po prvi sv. maši v nadžupnijski dvorani v Laškem. Tržne cene v Ljubljani In v Mariboru. Cene so na vedene v dinarjih. Ljubljana Konji (prigon v Lj. 144, v M. 9): 1 par dobrih konj.......... 2 000 do 10.001 Voli In krave (prigon v Lj. 114, v M. 646 glav): Maribor 1 kg žive teže 1. . I „ „ „ II. . I...... III. . 1...... krave Teleta (prigon 1 kg žive teže . . Prašiči (prigon v klobasarice . V Lj. 17, V M 751) do —'— 7* do —■■— 6 50 do -■-3 — do 4- 1 komad 6— 8 tednov stari 1 ,.3— 4 mesece „ 1 „ 5— 7 1 „ 8—10 1 „ enoletni . . . 1 kg žive teže. debeli . 1 „ mrtve teže, debeli Kože: 6 glav): ........ 9-— do io-eo Lj. 92, v M. 339 glav): . 250" - do 310- 8 - do 7 - do 4- do 3 50 do 10- do 8-50 7 5" 6-5T 4f 0 25'— do 250*— do 420"— do 525-— do 1C00-- do 1200 9 25 do 10 15*— i?o 17 150 300". 450 550 1 komad konjske kože 1 kg goveje kože . . 1 „ telečje kože . . 1 , praiieje kože . . I „ gornjega usnja . 1 „ podplatov . . . 75"- do II*— do 15"— do 5"- do 75'— do 50 - do I00-— 13'-16'-6-120' 65 Perutnina: 1 kctnad. piščanec..... 1 „ kokoš ...... Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka....... 1 , smetane...... 1 k£ čainea:a masla .... I .. surovega masla . . . 1 ,. bohinjskega sira . . . 1 ,, sirčka....... 1 jajce .......... Žito in drugo: i i i i l i i i i i q pšenice..... „ rži....... „ ječmena..... ,, ovsa...... , prosa ...... ,, koruze (nove, sušene) , ajde...... „ fižola, ribničan . . ,, tižola, prepeličar . . ,. krompirja .... Krma: 1 q sladkega sena 1 ,, kislega sena 1 ,, slame . . . Kurivo: 1 m3 trdih drv . 1 ,, mehkih drv Ljubljana 15- - do 25' -25 - do 35*- Maribor 15 - do 25'-25'- do 30'- 45 do 3"— 2'— do 3'— — 12-- do '4'- do 60 55" - do 65*- do —- •- do 40'- 9 do 10* 1 25 do 1 50 310-235*-225*-210- 220'-320' 320'-125 do 320--do 260-do 240'— do 250*— do -'-do 230'— do 350'- 3 - do 7 -—■75 d 1*50 275 - do 300' 173*- do 200-175'- do 225 200 do 225' 250* do 275' 250* - do 300-250 do ?00 2b0 do 300 do 1-50 100 — dc 200 100'- do —■-75'- -•- do 50'— 150'- do -•-75"— do -•- 80*- do 100 30— do 40 140'- do 180-105*- do 120 Tisk J. Blasnlka nasl. v Ljubljani. — Za tiskarne odgeveren MIh. Režanec. | KMETIJSKA DRUŽBA ZA SLOVENIJO g v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. S ima sledeče kmetijske knjige in gospodarska navodiia H proti predplačilu naprodaj: Splošno kmetijstvo. Din F. Štupar, Navodilo, kako je sestavljati poročila o letini ...............5.— B. Skalicky, Kmetijske razmere na Češkem (broš.) 10.— I. Majdič, Nasveti za hišo in dom (vez.) .... 30.— F. Pengov - Dr. Ratajec Poljudna kemija (broš.) 18.— F. Povše, Umni kmetovalec II. III. snopič po . . 12.— V. Rohrman, Poljedelstvo I. II. snopič po ... . 15.— Rohrman - Dular, Gospodarski nauki.....15.— Živinoreja in živinozdravstvo. Steuert - Jamnik, Soseda Razumnika „Konjereja" 15.— L. Tepina, Podkovstvo (broš.)........20.— F. Dular, Domači živinozdravnik (vez.) .... 44.— A. Slivnik, Perutninarstvo (vez.)......50.— Dr. Voszka, Reja domačih zajcev (broš.) .... 10.— F. Erjavec, Živali v podobah, II. zv. ptice (vez.) 26.— Travništvo. Weinzierl - Turk, O sestavljenju in setvi travnih mešanic (broš.)................15,— Inž. Turk, Navodilo o gnojenju travnikov . . . 5.— Inž. Turk, Travništvo I. snopič po......8.— Inž. Turk, Travništvo II. snopič po......13.— Sadjarstvo in vrtnarstvo M. Humek, Breskev in marelica (broš.) . . M. Humek, Praktični sadjar (vez.) . . . M. Humek, Sadje v gospodinjstvu (broš.) . M. Humek, Sadno vino ali sadjevec (broš.) 10,-80,-24,-10,- Din M. Humek, Pet slik od žlahtnih hrušk .... 10,— M. Humek, Domači vrt (vez.) .......40.— I. Priol, Ameriški način sortiranja in vkladanja sadja (broš.).............5.— Vinarstvo in kletarstvo. B. Skalicky, Pridelovanje in razpečavanje namiznega grozdja, ter vzgoja trt na špalirju (broš.) ...............10. - B. Skalicky, Kletarstvo (vez.) .......72,— A. Žmavc, Vinarstvo (vez.) ........66.— Čebelarstvo. A. Janša, Nauk o čebelarstvu (broš.).....24.— D. Beranič, Temelji uspešnega čebelarstva . . . 15,— F. Lakmayer, Umni čebelar (vez.)......38.— Razne gospodarske knjige. M. Kostanjevec, O užitnini 'vina in mesa (broš.) 5.— A. Šivic, Poljudno navodilo za merjenje lesa . . 15.— J. Kiinzle, Zdravilna zelišča (broš.)......8.— J. Kiinzle, Zel in plevel ,,Slovar naravnega zdravilstva" (vez.).............75,— L. Purgaj, Gospodinjstvo (broš.).......40.— Dr. Šavnik, Dohodnina (broš.)........8.— A. Beg, Naše gobe, navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob (vez.).......50.— Ob naročitvi knjig zahtevajte položnico! Po sprejemu denarja se odpošljejo knjige! „Gospodarska navodila" ponatisi iz „Kmetovalca". Vsako posamezno navodilo stane 2 Din. Denar ali znamke je treba ob naročitvi naprej poslati. (Zadostuje če imenujete samo tekoče štev. od navodil). 1. Počrnjenje vin« tU sadjevca. 2. Rjavenje vina. 5. Sestava in setev travnih !■ deteljnih zmesi. 7. Gnojenje vinogradov z no- vejšimi umetnimi gnojili. 8. Kako se iz gnilega grozd- ja napravi dobro vino. 9. tiste drože in njih rab« v kletarstvu. 13. Vzroki neplodnosti pri govedi. 15. Sluzavost ali vlačljivost vina. 18. Krmljenje z oljnimi tropinami. 20. Čiščenje In precejanje vina. 25. Resna beseda vinogradnikom ob trgatvi. 26. Naprava petijota ali domače pijače. 27. O bistvu alkoholnega vrenja (kipenja). 29. Vnetje vimena ali volčič na vimenu. 36. Nova naredba glede zvrše-vanja rezarstva. 37. Kislost (kisloba) in razki-sanje vina. 41. Močno krmilo ,,ribja moka" za rast in pitanje prašičev. 43. Dolžnost vzdrževanja ograj pred živino, ki se pase. 44. Napenjanje govedi. 46. Bradavice (gobe) pri živini. 50. Izdelovanje mil« za dom. 51. Zdravljenje kužnih bolezai s cepljenjem (Rdečica). 54. Nove zakonske določbe o sporih pri kupčiji z živino. 56. Kako živi žitni molj in kako se pokončuje. 59. Natrijev bisulfit kot nadomestno sredstvo za žveplo. 60. Kako se obnavljajo in popravljajo meje ? 62. Presojanje krmil po škrob-nih vrednotah. 63. Garje pri konjih. 64. Apneni dušik. 66. Duh in okus vina po žveplu. 68. Tobak. Pridelovanje In zakonski predpisi. 69. Sečni kamni pri živalih. 70. O prijavi sekanja v gozdih. 71. Kisanje in cikanje vina 72. Trošarina na vino. 73. Precejanje in filtriranje vina. 74. Glodanje lesa po goveji ži vini. 75. Dve nujni nalogi naše živinoreje. 76. Sredstva za pokončevanje škodljivih rastlin in živali. 77 Skoda, povzročena po lovcih in divjačini. 78. Moderno zatiranje živalskih kužnih in nalezljivih bolezni. 79. Preizkusi z umetnimi gnojili 1923. leta. 80. Pomen kmečkih gozdov. 81. Neplodnost, zvrženje in bolezni žrebet. 82. Salojidin kot sredstvo zoper trtno plesnobo. 83. Tekoče žveplo zoper ples-nohn na grozdju. 84. Moljavo žito. Spoštovane gospodinje! Pri nakupu zahtevajte vedno le našo Kollrisko cikorij in gotovo boste dobile izvrsten pridatek, ki daje dober okus, izdatnost in lepo barvo. kavi Najuspešnejše sredslvo za rejo domače živine je brezdvomno ,,MASTIN" ki pospešuje rast, odebelitev in omastitev domače, posebno te lavne živine-Jasen dokaz neprecenljive vrednosti .,MA-STINA" so brezštevilna zahvalna pisma. Cena; 5 škat. 46 Din, 10 škat. 80 Din. Lekarna TRNKOSZV Ljubljana, Mes-ni trg ( (Zraven Rolovža.) OIVOJNIČNE VOZOVE izdeluje 1 po naročilu eno in dvovprežne. Jekleni podstavek, na mestu P se obračujoč voz. 1 & A. TOMSIC, VERD pošta VRHNIKA LLIUBLUANA priznano sredstvo zouer ^saflne šMIliTce. najboljše sredstvo za raz-u 1 LJUBLJANA PREŠERNOVA ULICA Stanje vloženega denarja nad 720 milijonov kron. sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu o brest o vanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. Jamstvo za vse vloge in "bresti tudi tekočega računa je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnnga premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo sodišča denar neiioletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar. Naši roiaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hrani niči, ker je denar tu popolnoma varen. Hranilnica daje posoj la po nizki obrestni meri na posestva in menice. TRSNICE turdle CLOTAR BOUVIER veleposestvo vinogradov Gornja Radgona Da ugodimo vedno večjem vprašanju po trtah, smo naše trsnice zopet, povečali ter zamoremo oddati v pomladi 1927 večjo množino izključno prvovrstnega trsja. Dobavljamo samo čistovrsten, dobro okoreninjene in izvrstno zaraščene sadike; cepiči so vzeti od selekcioniranega in na dober prinos preizkušanega trsja. Seznam vrst, cenik In dobavni pogoji na zahtevo gratis In franko. Vse vrste poljodelskih strojev, kakor: gepeljne mlatilnice, čistilnice (trijeri),mline in preše za zadje in grozdje, slamoreznice i> t. d. dobite v priznani najboljši kakovosti vedno po najnižji ceni pri tvrdki: SCHNEIDER & VER0H§EK trgovina z železnino in poljedelskimi stroji LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 16, Vinogradniki! UNCINOL za uničevanje oidija. COCHINOt za uničevanje kiselja-ka in gosenic, sigurno učinkujeta. — Prepričajte se sami! „Z0 E A" IMPORT UMETNIH GNOJIL. Kajnit, Kalijeva sol, Tomaževa žlindra, Superfosfat, Apneni dušik. Zaloge: Ljubljana, - Maribor, ■ Ptuj, - Celje. štev. 18. Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, 30. septembra 1926. Leto XLIII. 5sol Slovenijo. tfitttcssrtjtt Inserati se računajo po KasEedajih cenah: '/t stran . '/s strani . '/s strani . l/4 strani . . Din 1200'— »/» strani . ... Din 200 — . Din tiOO'- Vb strani . . . . Din 150 — . Din 400' — '/,, strani . . . Din lilo-— . Din 800 — '/'24: strani . . . Din 50*-Priloga listu starie Din 1200'—. — Mala naznanila do 20 besed stane Din 10'—, vsaka nadaljna beseda 50 para. Kmetovalci — udje Kmetijske družbe! Naročajte vse kmetijske potrebščine edino-ie pri svoji strokovni organizaciji t. j. pri Kmetijski družbi za Slovenijo; edino-ie ona Vam more dati vsa potrebna jamstva giede izvirnosti in dobre kakovosti umetnih gnojil, krmil, semen in strojev. Bodite previdni pri nakupovanju potrebščin, ne nasedite raznim ..cenejšim" ponudbam. Kmetijska družba ima za svoje ucEe v zalogi naslednje kmetijske potrebščine. Vse cene so popolnoma aeobvezue. Članom Kmetijske dražbe iz Mariborske 1 okolice se naznanja | da so razne kmetijske potrebščine, kakor gnojila, galiea, K semena in stroji na zalogi tudi v Mnricoru n i Meljski cesti štev. 12, tik za kolodvorom, v laslni hiši Kmetijske družie. Žglasite se osebno ali pišite na naslov: Skladišče Kmetijske družbe « v Mariboru, Metjska c. 12 (na dvorišču). Opozorilo! Kmetijska družba oddaja vse potrebščine načelno le proti povzetju oziroma gotovemu plačilu, ker jih mora sama tudi naprej plačati. Podružnice naj zato po možnosti nakažejo že ob naročanju potom poštnih položnic na čekovni urad št. 10.712, če se jim je pa blago izjemoma proti računu poslalo, naj skrbijo za takojšnjo poravnavo. Semena. Pšenica, Dioseška ozinuia 1926, drugi pridelek, po Din 4 za 1 kg, vreče se računijo posebej. Ozimna semenska rž po Din 3.25, vreče se računijo posebej. Ozimni ječmen po Din 3__v vrečah po približno 80 kg, bruto za neto. Ker je zaloga ozimnega semenskega žita le majhna, zato sprejema družba naročitve le neobvezno. Ometna pojila u jesensku giojemje. Cene veljalo za nadrobne pošiljatve. Pri vagonskih naročilih naj se podružnice obrnejo preje pismeno na družbo, ki jim bo napravila po možnosti ugodnejše cene- Apneni dušik z 16 do 17% dušikom po Din 300.— za sto kg v vrečah po 100 kg, v pločevinastih posodah po Din 310 za sto kg. Za 1 ha 200 do 300 kg. Kalijeva sol, 42% po Din 160,— za 100 kg. Za 1 ha 200 do 300 kg, vreče po 50 kg stanejo 85.— Din z vrečo vred. Kajnit po 90,— Din za 100 kg. Kostni superfostat z t8>e v vodi raztopne fosforove kisline po Din 140,— za 100 kg z vrečami. Za 1 ha 300 kg. Mavec (gips) za gnojenje. Cena po 45 Din za 100 kg z vrečami vred. Mešano umetno gnojilo K. A. S. za polje, travnike in vinograde, ki vsebuje kalij, dušik in superfosfat v primerni sestavi po Din 170.— 100 kg. Vreče in dovoz na kolodvor se pri-računa po lastnih stroških. Za 1 ha 300 kg. To gnojilo bo jeseni dobavno in sprejema družba prijave že sedaj. Rožena moka, izborno dušičnato gnojilo po Din 380,— za 00 kg. Vreče po 100 kg. Za t ha 200 do 300 kg. Rudninski superfosfat 16—18% po Din 92.— za 100 kg, v vrečah po 100 kg, za 1 ha 500 kg. Pri celih vagonih po 90.— Din 100 kg franko na vsako postajo v Sloveniji. Razklejena kostna moka, 26% fosforove kisline, 2/4% du šika po Din 110,— za 100 kg. Vreče po 100 kg. Za 1 ha 250 do o00 kg. Surova kostna moka z 4% dušika in 16% skupne fosforove kisline po Din 110.— za 100 kg. Vreče po 80 kg. Za 1 ha J00^100 kg. Thomasova žlindra jamčeno 18% po Din 140.— sto kg. Na hektar se rabi i>00 Kg, prt uUjemu vsaj pui vagona po Dni 13a za 100 kg franko na vsako železniško postajo. Kmetijska družba bo za jesensko in zimsko gnojenje naročila le toliko vagonov žlindre (ki jih mora vsled poznejše prepovedi izvoza iz Francije takoj prevzeti), kolikor jih bo po podružnicah pri njej naročenih. Zato prosimo, da se prijave pošljejo družbi brez odloga, da se bo mogla pri nakupu po njih ravnati. Vsak odstotek fosforove kisline nad 18% podraži žlindro za Din 7.50 pri sto kg. Krmila: „Elcema" — sredstvo proti metuljavosti pri goveji živini ovcah, konjih in prašičih. Bolna odrastla živina dobi 10 gramov vsak dan, kot varstveno sredstvo 2—3 krat na teden po 10 gr, teleta, ovce, koze, žrebeta po 5 gramov na dan iti slavo, jagneta in pujski po 1—2 grama. 1 kg te bakrove soli stane 30 Din. ikostač, moka za pokladanje živini po Din 14 za I N Lanene tropine z 38/40% beljakovin in maščabo po Din 3.50 za 1 kg v vrečah po 50 kg. Poklajno apno v izvirnih vrečah, težkih 50 kilogramov po Din 4.— kilogram, na drobno Din 5.— za kg, najmanj 5 kg. Ribja moka v originalni vreči 100 kg po Din 9.50 za kg ua droono Din 10,— za kg, najmanj 5 kg. Vinogradniške in vrtne potrebščine: Arborin, drevesni kaibulinej, sredstvo za pokončevanje arevesnih škodljivcev v steklenicau po i ia pol kg po Diu 20.—. Po pošti se razpošiljajo samo v rotKan po J in pol Kg po Din 50.—. Poštnina posebej. Arsokol (glej spis v štev. 5 »Kmetovalca") svinčen preparat zoper razne drevesne škodljivce, osobito proti črvivosti jabolk v steklenicah po 1UU gr Din 20.—. Antiklor (salojidin) po Din o.— za 1 kg v sodih po približno 300 kg, po Din 5.2u za 1 kg v sodih po 100 kg, po Din 5.30 za i kg pri manjšem odjemu. Bakreno cedilo za vino, Patent Kovina, (tronožno) po Din 450.— za komad. Bosna pasta po Din 6 franko Maribor, franko Ljubljana Din 6.50. Dobi se v čebrih po 25, 50 in 100 kg. fcbuhoskope Vidai-Maligand pu ouu um /.a kompl. aparat. Eponit, vinski, po Din 55 za kg. tnokurbon tUenocarDonJ, prepar. ogljeti prah za čiščenje vina po Din 55.— za 1 kg. Fenolitaleinov papir po 11.— Din za dozo. Hora škropilnice, dvoliterske, ročne, za cvetice, po Din 370.—. uuoine vile s 4 roglji po 15,— Din za komad. Grozdni mlin ELA- po Din 1030. Grozdni mlin tvrdke Weiss Klosterneuburg, 65 kg teže po 1580,— Din. Grozdni rebljači „Ideal" štev. 8 Mayfarthov izdelek, št. 8, prenosljiv po 2550.— Din. Grozdni rebljač (Centrifugalni stroj tvrdke Weiss Klosterneuburg) 5450.— Din. Gumijeve plošče po 5 Din komad. Gumijeve cevi za škropilnice, iz dobrega rdečega gumija po 12.— Din meter. Gumijeve krogljice po 50 par komad. Hora aparate za zatiranje poljskih miši pn Din 400. iz Komad. liora patrone po 12.— Din komad. ..Jullien" sredstvo za čiščenje vina, za belo vino št. 2 in za rdeče vino št. 1 v zavitkih Vt kg Din 30, po /4 kg Uin oO, 1 kg Din 100. Kurtakol, bakren preparat, sredstvo proti peronospori po Din 6.— za 1 kg (l do 1 X> kg prahu na sto litrov vode, apna ni ireba). Merilo za sode, novost patent Matievič po 126 Din za i m zložljiv aparat. Modra galica jamčeno 98/99% po Din 7.— za 1 kg. Mostne mere (vage) za v žep, mali format po Din 95.— večji format s 'termometrom po Din 140.—. Natrijev biiuJiii v tabletah po 180 Din za 1 kg. Petrolienol, sredstvo zoper krvavo uš po Din 12.50 za kiž / posodi kupca. Ročni žveplalniki po Din 65.— komad. Salojidin (antiklor) po Din 5.— za 1 kg v sodih po približno 300 kg, po Din 5.20 za 1 kg v sodih po 100 kg, po Din 5.30 za 1 kg pri manjšem odjemu. Sadili mlin tvrdke VVeiss Klosterneuburg z mlinskimi i kamni po 4250.— Din. Sadna in vinska stiskalnica najnovejšega sistema, izum g. Antona Vidmarja, Begunje pri Cerknici, z dvema košoma I po Din 2500. „Stopp" nastavke sistem Fr. Nechvile, Dunaj za škropil- , niče (hipni zatvor iz medenine) po Din 165.—. „Srgo" aparati iz Mannesmanovc cevi rjavo pleskani po Din 200. „Srgo" patroni po Din 7.— za komad. Sulikol (koloidalno žveplo) proti oidiju v zavitkih po pol kg 65 Din, po 1 kg 120 Din orig. zavitek. Stiskalnica za grozdje in sadje EPD po Din 3400.—. Škarje za trte št. 37a ali št. 45 po Din 26.— ; št. 16 po Din 20.— za komad. Škropilnice razpršilke za cvetlice od td. Kunde, od 11.— do 205,— Din. Škropilnice, orig. Vermorel, trtne nahrbtne Torpille No. 1 po Din 620.—, Oranges po Din 590.—. Škropilnica franc. znamke „Automatique" Din 680.— Trtne škropilnice, bakrene, sistema Vermorel po Din 500, sistema Jessernik po Din 500, sistema Kmetijska družb; po Din 450.— za komad. Uspulun — najuspešnejše, že dobro znano sredstvo za razkuženje vseli vrst semenja — je zopet na zalogi. Uspulun je barvasti prah, ki se v vodi hitro razstopi in se dobiva pri Kmetijski družbi v škatljicah po 50 gramov za Din 12.50, 100 gi Din 22.—, 500 gr Din 92.—, 1 kg Din 170. Vinalkonieter za določanje alkohola od tvrdke Theo Seitz po Din 120 za kompletno garnituro v lesenem kartonu. Vinometri „Weinlaube" od tvrdke VVeiss po Din 60.— za garnituro v okrogli škatlji. W. L. B. Spezial Mousse Preparat, (zoper peronosporo) v zav. po 70dkg po 18.— Din. Vrtnarsko orodje orig. trvdke S. Kunde & sin: Cepilni noži za okulacijo in kopulacijo (glej spis v kmetovalcu" štev. 3) po Din 38.50, Din 58.75, Din 44.75, Din 36.25, Din 6(1.25. Din 84.— ; vrtni noži po Din 57.25, Din 67.75; vrtne in trtne škarje po Din 52.—, 76.—, 117.—, 146.—, 190.—. Žage za drevesa od td. Kunde, od 30— do 124,— Din. žveplo v rinčicah za žveplanje sodov po 15 Dni za 1 Kg. Ž\eplo dvojno ventilirano 85/95% Chancel po Din 4.— za 1 kg, z 3% galico po Din 4.25 za 1 kg. Žveplene trakove na azbestu po Din 16 za kg. Žveplalniki za sode po Din 60.— za komad. Žveplalnike, ročne po 65 Din za 1 komad. Žveplalniki nahrbtni po Din 400.— za komad. Žveplalniki nahrbtni, za trte Eclair 1, po Din 450.—, Eclair 3 (lance) po Din 500.—. Razne kmetijske potrebščine: Brzopariinike „Alfa" original B po 120 I po 1900,— Din, D po 200 1 po 2620,— Din. Brusne kamne Bergamo "/24cm po 6— Din, francoske po cm po 7.— Din, karborundum po 9.— Din komad, umetne domače osle (Svatyn) po 4.— Din komad. Grablje železne, 10 zobne po Din 9.— ; 12 zobne po Din 11.—; 16 zobne po Din 15.— za komad. Gumijevi seski z premerom 20 mm po Din 20 komad, seski št. S181 a iz rdečega patent gumija 40 mm prečnikom in 135 mm dolgost po 30 Din komad. Higosan živo srebro, sredstvo za močenje semena proti snežne plesni rži, progavosti ječmena in pegavosti fižola in graha, v zaklopnicah po 200 gr po 40 Din. Heidovi (izvirni] trijerji (čistilniki) znamka 11., razred I', po Din 3600.—. Kose prvovrstne 65 cm, 70 cm, 75 cm, SO cm po Din 28 - 28 - 29"— 29 — Kultivatorje (ročne) po 18, 20 in 25 Din komad. Mlečne cevi št. 3561 po Din 7.—. Mlečne cevi št. 3562 po Din 6.—. Orodje vrtrarskega društva: male plošnate škropilnice po 10 1 po 90 Din, klini za vrvico po 3.— Din, lopate za šti-hanje po 23 Din komad. Pasti za voluharje po 10 Din komad. Porzol preiskušeno suho sredstvo za prašenje semena proti snetnjavosti v zav. po 200 gr Din 10.—. Peresa k vrtnim škarjem po 1 Din komad. Piisaemalniit „Titaa" od danske tvrdke ..Aktieselkate Titan" Kobenhavn L za 150 1 po Din 2500.—. Na željo nekaterih mlekarn si je Kmetijska družba naba-.l!a tudi zelo priljubljene ročne posnemalnike znane švedsk® inamke ..Baltic", ki jih oddaja po sledečih tvorniških cenah: na uro 35 1 posnemajoč „BaItic" posnemalnik H : F za gospodinjstva Din 620. M : O za 60 1 Din 1260, za 100 1 K : 1 po 1700 Din, za 130 1 K : za kmetije 4—7 krav Din 1900 ali isti stroj s podstavkom Din 2950. Požiralnikove cevi za teleta Din 160, za goved po ; 'in 350.—. „Ptičjl strah" strašilo proti vranam, škorcem, vrabcem dr. škodljivcem v vinogradih, koruznjakih in na polju. Vsa-isuje 20 strelov, ki enkrat užgani počijo vsake pol ure. Koma® Din 20.— Reporezni stroj E. W. A. po Din 700.—. Robkalni stroji za koruzo EMR po Din 950.—. KuCuo »eialsc« po Din 210,— komad, Sirišče. Mlekarnam priporočamo namesto telečjih želod cev ali drugih sredstev za napravo sira sirišče po navodiiir farmac. tvornice „Kastel". Dobi se v pločevinastih puščicah po po 25 gr po Din 10, 50 gr po Din 20, 100 gr po Din 40, 250 gi po Din 110, 500 gr po Din 180. Sesalke za gnojnico (gnojne pumpe) 360 cm po 970.- Din 20 cm po 1025. - Din 29H/420 po 1120— Din (Nadaljevanje na predzadnji ovojni strani.) Slainoreznice 10 col, reg. od 6 mm do 48 mm, komad Dir Slamoreznica T. S. 8, po Din 1200.—. Slamoreznica, velika F. V. S. 12, po Din 2190.—. Telečji napajalniki po Din 100.— Tobačni izvleček v sodih po približno 100 kg po 10 Din kilogram nadrobno v pločevinastih kantah po 4 in pol kg vsebine po 70 Din in v steklenicah po dva kg po 30.— Din z ambalažo vred. Po pošti se razpošiljajo le pločevinaste kante. Trijerii (orig. Heidovi) po 3600 Din. Trokarji za goved po Din 100.—. Trokarji za teleta in ovce po Din 70.—. Žitni čistilniki z 10 sitami po Din 1600.—. Poljedelski stroji. Družba je pravkar prejela vagon orig. Sackovih izdelkov, ki jih bo oddala udom in podružnicam po nastopnih nizkih cenah: Plug D7 MN SACK z široko ploščo po Din 1050.—. Univerzalni plug D6 MN s kratko desko po Din 851», Univerzalni plug ESB5 po Din 920 Univerzalni plug D5 MNR po Din 780. Obračalni plug UW5 po Din 1040. Podzemeljski plug po Din 400. Plužni trupi (glave) URB4 z rez. nožem po Din 17S. Okopalnik H4 po Din 315. Okopalnik XXV SACK (kopačice) po Din 440.—. « Znižanje mlečnosti in prepojatev so posledice nalezljivega sramnične-ga vnetja pri kravah. Rabite „Bissulin". Nad 300 krav je bilo z Bissulinom s popolnim uspehom ozdravljenih. Bissulin je pomagal tudi več kot v 1000 slučajih. Le na živinozdravniško odredbo H. Trommsdorff, Chem. Fabrik, Aachen (Nemčija). V zalogi pri: „Lykos",Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjevska 8. Okopalnik „Planet" štev. 8 Din 750. Okopalnik „Planet" štev. 18 Din 220. Osipalnik kompletni po Din 780.—. Usipamik Hbb po Um 31U. Osipalnik HZL po Din 700. manjši po Din 3?(J. Osipalnik M za 7" plug (Sack) po Din 390.—. NjivsKa orana /3 po uin /Uu. Njivska brana SE2 po Uin 700. Travniška brana A3 po Din 700.—, A4 po Din 710.— Travniški skarifikator „Darlus" 14 pu l>u 4iou. Sejalni stroj ..isar.a širok 1.25, vrst 11, Din 5«jui,. Kultivator FZBVR SACK z sedmimi noži po Din 1780.—. Kultivator z devetimi (peresnimi) noži po Din;1980.—. Izruvač za krompir SACK z sedmimi deli za 7" plug po Din 420.—. „Planet junior" kultivatorji. Na mnogostranske želje nabavila si je družba večje število dobro znanih orig. Hofherr-Schrantz-Člayton-Shuttleworth-ovih tzv. Planet junior oko-palnikov (kopačic). Ta kultivator štev. 8 za konjsko vprego, teža pribl. 42 kg, stane s prestavljalnim kompletnim okvirjem Din 750.—. Mali Planet junior št. 18 s kopačem za eno kolo, teža pribl. 9 kg Din 220,— Planet kultivator je nesporno najboljše orodje za kulturo krompirja, koruze, krmske pese, hmelja, tobaka, za vinograde itd. mr Naročila na sadno drevje, um Iz drevesnico Kmetijske družbe se bo za jesensko saditev oddajalo in razpošiljalo sledeče prvovrstno sadno drevje: 1. Visoke jablane: Bobovec, Jakob Lebl, Landsberška reneta, Dol. voščenka, Damason, Kaselska reneta, Bellefleur, Beli ananas, Zlata parmena, Baumanova reneta in Mošančgar po Din 12.50. 2. Visoke hruške: (žlahtne): Hardisovka in Avranška; moštnice: Ozimka, Vajlarca in Koroška po Din 12.50. 3. Pritlične jablane: Landsberška reneta, Bismark, Celini, Bellefleur, Deanov Kodlin, Cesar Viljem, Lord Sulfield in rdeči Astrahan po Din 20. 4. Pritlične hruške: Pastorovka, Avranška, Vojvod. Elza, Dietovka, Klapovka, Abreška krasotica, Viljamovka in Aman-liška po Din 20. Naročila, ki se morajo zaarati, sprejema Kmetijska družba že sedaj, oddaja se bo vršila koncem oktobra. Drevesnica si pridružuje pravico, poslati ev. kako drugo pripravno vrsto, če bi naročena vrsta pošla. Pri vsaki naročitvi je navesti železniško postajo. Manj kot 10 dreves se ne bo pošiljalo. Stroški ekpedicije za vsak ovoj po 20 Din. Račun poštne hranilnice štev. 14.257 reg. zadr. z nt* o m. zav. Brzojavke; „Kmetski dom". Telefon štev. 247 v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ul. št. I, pritličje Daje: Posojila na vknjižbo, proti poroštvu ter zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji- Pooblaščeni prodajalec srečk državne Obrestuje vSoge na jfcO/_ brei orf-knjižice /O povedi čistih Večje stalne vloge in vioge v tekočem računu po dogovoru. Preskrbuje: Kavcije inkase, srečke in vrednostne papirje ter čeke in nakaznice na druga mesta. Uradne ure: vsak delavnik od 8.-12.'/» in od 3,— 4.'/2. razredne loterije. ne morete k&kmti have. Dober in krepak okus dobite šele.ako upolrebite Auni piridalfe. "PiTača s Pravim R-anckorn Vas zamore stolno za dovoljevan. K zrnal-i kavi na vsak način spada Pravi Franck. JVIala naznanila. Le proti predplačilu, do 20 besed stane Din 10— vsaka nadaljna beseda po 50 para. Vsake--. 10. in 25. v mesecu se zaključi spre-ietr: i .je oglasov za prihodnjo številko. Upr.i\, Ivo ne prevzame posredovanja. Krasno tele, bikec, simodolec, od dobre mlekarice, ie za pleme, ima na prodaj Franc Vrtačnik, Vič štev. 4-1 pri Ljub-Ijani. 3,)2 Miatilnice, čistilnice in trijerji za žito, slamoreznice, mlini in stiskalnice za sadje, posnemalniki za mleko, kotli za krmo in žganjekuho najceneje pri Fr. Stupica v Ljubljani, Gosposvetska cesta 1. 281 Velika glinasta peč pripravna za veliko dvorano, ali za dve kmečke peči, radi prezidave ugodno na prodaj: K.-netski hranilni in posojilni dom v Liubljani, Sodna ulica št. I. 314 iKmetevsIci! ffl gP^^iaaaK 'jiiMiTifft IHMin m LIBBETTUMMMBoBfilffl Vsled dežja in poplave bo nastopila letos smrdljiva snetja-vost pri pšenici v veliki meri. Proti nastopu snetjavosti za-more Vas sigurno zaščititi edine suho sredstvo u prašenji pšenice, katero pospešuje kaljivost semena, ter zasigura večji in boljši pridelek. „Porzol" je preizkušeno sredstvo! Uporaba zelo enostavna ! Cena Por-zola: 1 zavitek 200 gramov Din 10'—, 1 zavitek 1 kg Din 44"—. Za 100 kg pšenice zadostuje 200 gramov „Por-zola". Zahtevajte „Porzol", dobiva se povsod. Trgovci, ki želijo imeti „Porzol" naprodaj dobijo popust. Vsa navodila daje brezplačno tvornica: V KASTEL" D. D. Zagrebačka poslovnica ZAGREB, Poštni predal 104. Uradni prostori: Nikoličeva ulica št. 8/1. nadstr. Sadno drevje Kmetijske družbe za jesensko saditev. (Glej posebni oglas na predzadnji strani!) MM——M M ~T Mi ........... | | MM1III Sode vseh velikosti ima vedno v zalogi, ter isto tam se sm ujemajo vsa popravila po najnižjili cenah, t-rau m-pic. sodarsko podjetje, Ljubljana (trnovo.) 241 Kupujemo zlato, srebro platin, vsake vrste sieorni a, ziati denar, metalne oopadke po najvišjih cenafi. (Večje množine prevzamemo osebno). Tovarna za ločenjc dragih kovin Ljubljana, bpod. Šiška (jernejeva c. 8.) 251 Pšenica za seme čista ,,Sierban hrotitic," in najzgodnejši ozimni ječmen, več vagonov, ima naprodaj: rakultetsko Dobro v lnaksimiru pri Zagrebu. 273 Krojači in krojačice! Kroje (siiiie.) pu pu>jubnern mouem iz žurnala, ter za vsakovrstna zgornja in spounja ob.učila izdeluje in razpeti.ja za dame, gospode in otroke Kuafelj Alojzij, .s.iokovni uči.elj za krojaštvo, Ljubljana, Križevniska ulica 2, I. nadstr. 3U0 Sadna drevesa 1 Za jesensko saditev so na prodaj: več sto divjih kostanjev, jabOik, hrušk, češpelj, češenj in orehov, kakor tudi vse najboljše vrste od pritiikov-cev. Cena po dogovoru pismeno ali tistmeno. Naslov: jakob t*inL.i/, sadjerejec, bv. 1 omaž pri bkoi.i Loki. 3U1 Kupim mrjasca starega 8—10 mesecev, plcineujaka. Jože Habič, javor 0, pošta spod. ttrušica pri Ljubljani. 295 Sadno drevje Več tisoč jabolčnih visokodebelnili dreves za jesensko saditev imam na prodaj, samo boljše preizkušene vrste, kakor tudi jabolčno in hrušovo pritlično drevje. Gene zmerne, po dogovoru, pri večjem številu znaten popust. Vse franko postaja Skotja Loka. Andrej Hafner, Dorfarje št. 14, posla Skofja Loka. 293 Viničarja z več pridnimi delavnimi ljudmi išče: Ussar, Verhovec, pošta Zavrč pri Ptuju. 3U9 Sode v razni velikosti izdeluje Jožef Čižman, Taceni št. 74, pouta St. Vid nad Ljubljano. 310 Motor na surovo olje patent KIimax, 14 K. s. in mali attto, ter en močan železni voz, ima na prodaj: Jureš, mlin, Kri-ževci pri Ljutomeru. 311 3 plemenske merjaščke stare 5 in pol mesecev, ima na prodaj: J. Šegula, vzrejevališče v Hlaponci 16, p. Juršinci pri Ptuju. 312 Za Jesensko saditev sadno drevje od prvovrstnih jabolk in hrušek v raznih drevesnih oblikah nudi po zmerni ceni: Drevesnica v Novem Šaleku pri Velenju. Sadno drevje iz čim višje in mrzle lege naročeno, tem bolj je ono zdravo in utrjeno. Hočete zdravo in dobro vkoreninjeno drevje, potem napravite poskus iz moje drevesnice! Franjo Horvat, vrtnar, Šalek pri Velenju. 313 Pet voz črne detelje dobro spravljene, ima na prodaj: Frančiška Hlad-nik, Petkovec p. Rovte nad Logatcem. 307 800 kg žebljev (žičnikov) od 45 do 70 min dolgih, po Din 2.50 za 1 kg ima na prodaj: Mihael Kavčič, Zgor. Šiška 125 pri Ljubljani. 315 Sackov obračalni plug malo rabljen, ima na prodaj: Valentin Babnik, Zgor. Šiška 32 pri Ljubljani. 316 Kozolec v zelo dobrem stanju, 12 m dolg, 6 111 širok, 10 m visok, se takoj proda! in gepelj železni, firme Melihar-Umrath, Praga (Bitbna) še nerabljen, se proda! Uprava posestva Herberstein, Velenje. 276 Opravnik ali šafar samski in zanesljiv, v vseh panogah kmetijstva dobro izurjen, se sprejme na posestvo Brandhof pri Mariboru. Ponudbe poslati na: Tvrdko Scher-baum in sinovi v Mariboru. 321 Priporočamo sledeča zdravila: Hočevarjeva aromatlčna železnata tinktura. Zoper slabokrvnost, slabo prebavo in oslabelost vsake vrste. Vir moči za odrastle in otroke. Pol litrska stekl. 20 Din. PorabUi je 3 steklenice po vrsti! Lecithln krogljice z železom. Za živčno bolne, nervozne ter od duševnega in telesnega dela izmučene. Škatljica 24 Din. Protinski cvet. Preizkušeno mazilo zoper revmatizem in trganje. Steklenica 14 Din. Hočevarjev želodčni prašek. Proti želodčnemu katarju, oziroma bolečinam in tiščanju v želodcu, želodčnemu krču, kislem iz-pahovauju in bljuvanju. Škatlja 20 Din. Za živino. Sadnlkarjev zdravilni prašek zoper obolenje prašičev. Je izborno zdravilo pri boleznih na prebavilih in zaprtju ter pravočasno uporabljen za-brani Izbruh rdečice. Umen prašičerejec naj ne bo nikoli brez njega! Zavoj 12 Din, 10 zavojev 100 Din. Bosulin svečlce. Edino uspešno zdravilo zoper sramnično vnetje pri govedi ter jalovost krav in telic. Škatlja z 12 svečicarui 30 Din. Sadnikar-iev protikatar.iličen prah za konje. Preizkušen zoper prehlajenje in kašelj pri konjih. Škatlja 20 Din. Za vsa zdravila številne zalivale na razpolago! Zdravila za živino se izdelujejo po navodilih nad-živinozdravnika Sadnikarja. Vsakemu zdravilu jt pridejan-j točno navodilo! V zalogi tudi vsa drusu. zdravila! Izdeitije in razpošilja samo: Lekarna HOČEVAR Vrhnika. „Krosna" tkalnica v Ljubljani, Zrinjskega c. 6, sprejema v tkanje laneno in konopljino prejo, ter tke najceneje kmečko platno! V zalogi ima pa platno za rjuhe, namizne prte, zavese, brisače in platno za perilo po najnižjih cenah. Zahtevajte vzorce iu cenike! 260 „juilienovo" čistilo za hitro lil uspešno čiščenje vina. Vporabljajte tu sredstvo vestno in ob vsaki potrebi, ker kalno ali nečisto vino nima prave cene ter ga vsakdo zavrže! Vporaba je enostavna. Preprodajalci zahtevajte špecijeine ponudbe. Glavna zaloga: Droge-riia „SANITAS", Celje in Ljubljana. 248 Motna vina čistiti In trpka, ter prekisia omiliti je zelo enostavno 1 Na zalogi imamo špecijelno francosko želatino ,,Lainč" tvrdke Clerment & Ouigaard. Pariš. K vsaki pošiljki pridenemo točno navodilo. Zahtevajte cene! Glavna zaloga: Drogerija ,,Sanltas'\ Celje in Ljubljana. 249 Enodružinsko hišo išče v najem ali stanovanje. Ponudbe in zahteve najemnine poslati na ' naslov: Simončič Kari. Ljubljana, Komenskega nI. št. 12. 317 Sadno drevje naročujemo v popolno zadovoljnost od I. slov. drevesnice I. Dolinšek, Št. Pavel v Savinjski dolini. Zahtevajte cenik! 31N Na prodaj: Zganiarski kotel, ki drži 69 litrov, z trikrat okoli kadi ovito cevjo, skoraj nov, in več dobro ohranjenih vinskih sodov, vse prav po nizki ceni, kakor tudi večjo količino dobrega vina. Na ogled vsaki dan pri: Ivan Poljšak, hotel Pošta na Jesenicah (Gorenjsko). 319 Čreva vsakovrstna po najugodnejši ceni, kakor vsako leto vedno v zalogi. Kupim tudi surovi in stopljeni loj in ga plačam po najvišji dnevni ceni. Jos. Berg-man, Ljubljana, Poljanska cesta 85. 3211 Vabilo. Ker redni občni zbor, sklican za 19. septembra 1926 z objavo v štev. 16. ,,Kmetovalca" radi pre-inale udeležbe ni bil sklepčen, sklicujemo za nedeljo 17. oktobra 1926 ob 15. uri pri g. Vodetu drugi redni občni zbor Mlekarske zadruge na Skaručnl, r. z. z o. z., z istim dnevnim redom. Predstojništvo. 323 Posebne vrste stiskalnice za sadje in grozdje ter 1 slamoreznico proda po nizki ceni: Jurij Jenko, trgovec, Škofja Loka 26. Špinačo letošnjega pridelka, hijacinte, tulpe, narcize in krokuse smo pravkar prejeli. Sever & Komp., Ljubljana. 3IJS