1 2 Slovenska zveza na Švedskem Slovensko GLASILO Slovenska BLADET ZIMA/ VINTER 2016 ISSN-2000-2173 Št./Nr 57 Letnik/Argang 15 Slovenska riksförbundet i Sverige Slovensko GLASILO / Slovenska BLADET December 2016, Št./Nr 57, Letnik/Argang 15 Izdajatelj/Utgivare: Slovenska zveza na Švedskem / Slovenska riksförbundet i Sverige, PG:72 18 77-9 Finančna podpora: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu; Članarina SZ Slovensko GLASILO (2002) izhaja 4x letno v 530 izvodih Naslovna fotografija/omslagsfoto. Trbojsko jezero, avtor Brane Mohorič Fotografija na zadnji strani/sista sidan: Grad Strmol, avtor Brane Mohorič Za vsebino objavljenjih člankov so odgovorni avtorji. Pisma društev, ki niso člani Slovenske zveze, in oglase posameznikov objavljamo le, če je v glasilu dovolj prostora. VSEBINA - INNEHALL UVODNA BESEDA - INLEDNINGSORD_______________________________________3 PREDSEDNIK IMA BESEDO _________________________________________________4 SLOVENSKI DOM GÖTEBORG.......................................................................7 SLOVENSKO DRUŠTVO SIMON GREGORČIČ KÖPING.....................................10 SLOVENSKO DRUŠTVO FRANCE PREŠEREN GÖTEBORG.................................15 ORFEUM - LANDSKRONA............................................................................19 PLANIKA MALMÖ........................................................................................21 SLOVENSKO DRUŠTVO STOCKHOLM............................................................24 KULTURA - KULTUR....................................................................................31 NEKAJ ZA OTROKE - NAGOT FÖR VARA MINSTA..........................................32 RECEPTI - RECEPT.......................................................................................33 ETT GOTT SKRATT FÖRLÄNGER LIVET........................................................36 OBVESTILA- MEDDELANDEN.......................................................................37 V SPOMIN - IN MEMORIAM..........................................................................38 PISMA BRALCEV - LÄSARNAS BREV.............................................................39 Glavni in odgovorni urednici/ huvudredaktörer: Danni Strazar, Suzana Macuh Častna članica uredništva/hedersmedlem: Augustina Budja Bencek Oblikovalka & slov. lektura / Teknisk redaktör: Danni Strazar Distribucija & lektura šved. besedil / Distribution: Suzana Macuh Naslov uredništva / Redaktionsadress: Slovenska riksförbundet i Sverige Box 145 731 23 Köping E-naslov/E-post: slovenskoglasilo@gmail.com Svoje prispevke pošljite na zgornji naslov do 1. marca 2017! Skicka era bidrag till Slovenska BLADET senast den 1 mars 2017, adressen ovan! UVODNA BESEDA - INLEDNINGSORD Hvala, leto 2016, pozdravljeno 2017! Poslavljamo se še od enega leta. Zgodilo se je marsikaj, na Švedskem se je rodil še en princ, potekalo je evropsko prvenstvo v nogometu, naši skakalci so zmagovali v svetovnem po­kalu, prišlo je do napada v Nici, do izstopa Velike Britanije iz EU, potekale so volitve v ZDA in še česa drugega. Na vašem seznamu je zagotovo še vrsta drugih dogodkov iz društvih in iz vašega življenja. Leto ima 365 dni (včasih 366), ki jih zapolnjujemo z delom, šolo, do­pusti in prostimi dnevi, z odgovornostjo in dolžnostmi, a vseeno včasih človek čuti, da časa preprosto ni dovolj, kljub temu, da imamo na razpolago toliko dni. Za hip postojte, se zleknite na kavč in uživajte v skodelici odličnega čaja ter razmislite, kakšno je bilo vaše leto 2016, še bolj pa, kakšno bo leto 2017! Vesel božič in srečno novo leto vam želiva urednici Slovenskega glasila Hej da 2016! Da var det tid att aterigen ta farväl av ännu ett ar … ett ar som innehallit bland annat ännu en prinsfödsel, fotbollsEM, attacken i Nice, sommar-OS, önskvärda EU-avhopp, valet i USA, och säkerligen kan du fylla pa denna lista med ännu mer händelser fran bade din förening och fran vardagen. Aret har 365 dagar (ibland 366) som fylls med jobb, skola, semestrar och ledighet, ansvar och förpliktelser och ända sa känner man ibland att man inte far tiden att räcka till, trots att man har alla dessa dagar till förfogande. Stanna upp lite, kura ihop dig i soffan och njut av en kopp härligt thé och fundera pa hur ditt 2016 varit men framförallt hur du vill att 2017 ska bli! God jul och gott nytt ar önskar redaktionen PREDSEDNIK IMA BESEDO Leto nas zopet počasi zapušča in med nas prihajajo lepi prazniki. Sprejmimo jih z radostjo in zadovoljno, kajti vse prevečkrat vidimo in slišimo, kako hudo je na tem svetu. Večkrat me zaboli pri srcu, ko vidim vse te hitre spremembe, hude dogodke in konec koncev tudi nezadovoljne ljudi, ki hrepenijo po boljšem življenju. Delo Slovenske zveze v letošnjem letu je bilo uspešno na vseh področjih in uspeli smo izpeljati vse zastavljene načrte: • 14. maja: Binkoštno srečanje v Vadsteni • 40. obletnico pevskega društva Planika • 25. obletnico delovanja Slovenske zveze na Švedskem • 25. obletnico slovenskega srečanja • Srečanje vseh generacij letos je bilo v Västmanlandu v Köpingu, in sicer 27. avgusta 2016, vzporedno je potekalo tudi srečanje vseh generacij v Barnakälla pri Olofströmu. Prav tako je vsako društvo pripravilo različno praznovanje ob 25. obletnici samostojne Slovenije. Četrt stoletja delovanja samostojne države smo obeležili ob različnih dogodkih in ob različnih mnenjih o tem obdobju samostojne Slovenije. Število članov smo obdržali nad tisoč, kar je zelo lepo in moram izreči besedo zahvale vsem, ki ste poskrbeli in se včlanili v društva. Bili smo priča dobremu in uspešnemu sode­lovanju med vsemi člani upravnega odbora ter tudi s predstavniki in predsedniki sloven­skih društev na Švedskem. Leto se poslavlja. Še malo in si bomo znova stisnili roke ter si zaželeli srečno novo leto v upanju, da bi bilo novo leto še boljše. Ob prihajajočih praznikih in novem letu vam iskreno želim veliko zdravja, sreče, miru in vsega lepega! Jesenske prireditve v društvih in v SZ November: 12. 11. je potekala jesenska konferenca Slov. zveze. December: Miklavževanje in Silvestrovanje po društvih. Predsednik Slovenske zveze na Švedskem, Alojz Macuh Novoletno voščilo Čas beži in vedno se sprašujemo, kam se mu tako mudi. Navdajajo nas občutki, ki so ne­kako vedno polni napetosti, je pa vsak dan poln novih doživetij, skrbi, ki nas obdajajo, vnedar imajo velik vpliv na vsakdanje veselje in življenje. Leto nas zapušča, zato ohranimo v spominu vse, kar je bilo lepega in veselega, in skušajmo pozabiti na trenutke, ki nas niso vedno spravili v dobro voljo. Raje se večkrat ozrimo nazaj in se spomnimo na prijetne stva­ri v življenju, ki nam naj bodo v oporo za prihodnje leto. Le nekaj decembrskih dni je še do božiča in novega leta. V tem času si vsak želi vse naj­lepše in najboljše, drug drugemu pa bomo voščili vse dobro. Naj vam božični dan prinese veliko sreče in lepih sanj. Novo leto 2017 naj zaživi brez solza in skrbi, vse, na kar upate, naj se vam izpolni, vse, kar iščete, naj se vam razkrije, in vse, kar čutite v srcu, naj se vam v srečo izlije. Naj bo božič vesel in skrivnosten in naj se v nas naseli mir, da bomo živeli kot prijatelji, saj šteje le prijateljstvo, ki zares nikoli nima ne cene ne meja. Vesele praznike želim vsem društvom, vsem bralcem Glasila, slovenskemu veleposlaništvu v Kopenhagnu in dušnemu pastirju Zvonetu v Göteborgu, prav tako vsem prijateljem in znancem, vsem, s katerimi imamo kakršnekoli stike in povezave tukaj v deželi, kjer živimo, in pa doma v Sloveniji. Imejmo v mislih tudi vse bolnike in vse tiste, ki trpijo ali pa so v kakšnih hudih stiskih, želim si, da božično voščilo tudi njim prinese upanje, radost in tolažbo. Spoštovani, naj vas ob­dajajo sreča, radost in veselje ob tem lepem božičnem pričakovanju. Želim vam res vesel božič in srečno novo leto 2017. Predsednik Slovenske zveze na Švedskem, Alojz Macuh Sestanek upravnega odbora slovenske zveze Delo Slovenske zveze je potekalo v dobrem in uspešnem sodelovanju med vsemi člani upravnega odbora prav tako tudi s predstavniki in predsedniki slovenskih društev na Švedskem. Sestanki, konference in seminarji • Občni zbor Slovenske zveze je bil 16. aprila 2016 v SKD Planika v Malmöju • Sestanek upravnega odbora Slovenske zveze je bil v Jönköpingu 12. 11. 2016 Kulturna srečanja in obletnice v letošnjem letu • 14. maja: Binkoštno srečanje v Vadsteni • Aprila: 40. obletnica pevskega društva Planika, hkrati je tudi bilo dvojno slavje in pra­znovanje obletnic, 25. obletnica delovanja Slovenske zveze in 25. obletnica srečanja Slo­vencev na Švedskem. To smo zabeležili z različnimi govori in čestitkami ob 25. obletnici samostojne Slovenije. • Srečanje vseh generacij letos je bilo v Västmanlandu v Köpingu 27. avgusta 2016 Članstvo • V letu 2015 je bilo v Slovenski zvezi včlanjenih 1032 članov Krožki in sekcije po društvih • Pevski zbori so v SKD Planika v Malmöju, v slovenskem društvu Stockholm in v pevskem društvu Orfeum v Landskroni. Več krožkov imajo tudi v SD Planika, SD Simon Gregorčič v Köpingu, KD Slovenija Olofstöm, prav tako se po drugih društvih odvijajo različni krožki. Alojz Macuh Predsednik Slovenske zveze SLOVENSKI DOM GÖTEBORG Novice iz Göteborga Zadnji meseci leta so bili jesensko obarvani, kmetje so po poljih hiteli s pospravljanjem zadnjih pridelkov, oranjem in setvijo za naslednjo žetev drugo leto. Zdaj se vse nekako mudi, dnevi so krajši, tudi ura se je premaknila nazaj. Za Dan mrtvih (vseh svetih) smo prižgali sveče pri naših rajnih. V Sloveniji so imeli kar nekaj prostih dni, ker je praznik padel ravno na ponedeljek. Doma še vedno nekako tekmujejo, kdo bo prižgal več sveč in kdo bo prinesel najlepše cvetje in ikebane. Ponoči gori toliko sveč, da je kar svetlo. A tudi ta dan mine in potem nekateri kar pozabijo obiskat grob čez leto. Žalosti in spomina ne nosimo v svečah in rožah, temveč v srcu, in če smo imeli nekoga radi, ga pač obiščemo tudi na pokopališču. In tam jih je na žalost vsako leto več. Tukaj je bil praznik na soboto in nobenega pretiravanja pri svečah in cvetju, kar je po mojem tudi prav. Z možem sva prižgala sveče na grobovih znancev in prijateljev. Že nekaj dni prej pa smo bile babice in Vinko na grobu Ivana in Rože Tomažič, jima prižgale svečo, položile venček s smrekovimi vejicami in zraven tudi zmolile. Še danes ne moremo dojeti, da te dobre žene, none in prijateljice ni več. Pa še nekaj veselega. Teden ali dva pred 28. septembrom nas je poklicala Gabriella To­mažič in nas povabila na očetov 75. rojstni dan. To naj bi bilo presenečenje. Seveda smo ji obljubili, da pridemo in tudi pomagamo, če bo potrebno. Tisti dan je Vinko seveda moral pomagati na vikendu pri Ann-Christini. Tudi vnuka nista ničesar izdala. Zbrali smo se pri njem doma, vse je bilo lepo pripravljeno in pogrnjeno ter iz kuhinje je dišalo. Hčerki, svakinja Ana in nečakinje ter Marko so pridno delali. Jože, muzi­kant, je kar hitro zaigral slovenske viže. Blizu doma je Vinko v avtu dejal »tukaj nekje bo pa veselica« in ko je pripeljal na dvorišče je videl, da bo veselo pri njem doma. Zapeli smo mu in nazdravili. Bil je presenečen in zadovoljen, da se je nas toliko zbralo. Pogovor pri mizi ob dobri kapljici in kosilu je bil prijeten, poln smeha in dobre volje. Ure kar hitro tečejo, kadar je prijetno, okrog polnoči se je bilo treba posloviti. Vedeli smo, da ga bo v nedeljo obiskala sestrična iz Kanade, ostala nekaj dni na obisku in mu tako polepšala praznik. Vinko, hvala Ti za vso pomoč v društvu, za prijetno počutje v Tvojem domu in zahvala vsem, ki so vse tako lepo pripravili, da smo se dobro počutili. Kar nekoliko sem zavistna, ker smo slišali, da je bil slovenski predsednik Borut Pahor na obisku pri Slovencih v Argentini. Seveda je razumljivo, ker jih je tam okrog 30.000. Imajo društva s številnimi dejavnostni in držijo skupaj, saj so pač daleč od domovine in ne gredo domov vsako leto. Nas tukaj na Švedskem ni veliko in edino srečanje je po maši in še tam nas ni veliko. Če nismo več aktivni po društvih s petjem ali podobnimi aktivnostmi, so potem takšna srečanja zgolj prijateljske narave. Razumem, da imajo mlade družine veliko obveznosti, otroke vozijo na razne športne dejavnosti, zraven pa imajo še službo, zato ne ostane veliko časa. Kadar se pa srečamo in smo skupaj, je veselo in družabno. Kot sem že nekajkrat omenila, je vsak drug torek ob 15.00 uri v Astridsalen srečanje upo­kojencev. Tukaj so prisotne vse narodnosti. Pripravljamo predavanja tako o zgodovinskih kot aktualnih dogodkih ter potem o tem razpravljamo. Sendvič in sok, pecivo in kava sta­nejo 40 kron. Septembra smo bili na izletu. Maša v cerkvi Vallda in po tem kava s sendvičem. Zatem smo šli naprej na ogled gradu Tjolöholms slott, ki je bil med drugim že oskrbljen s tekočo vodo na stranišču, prho in prvim sušilcem za lase. Veliko je lesenih okrasnih sten (kičast arhitek­turni slog) in v skoraj vsaki sobi kamin. Po končanem ogledu smo šli na kosilo v Varberg. Sledil je ogled Radiopostaje Grimeton. Leta 1921 je švedski parlament odobril gradnjo radijske postaje, brezžičnega telegrafa čez Atlantik. Vzrok naj bi bil, je Švedska želela posati neodvisna od telekomunikacijskih kablov drugih držav. Gospodarstvo v ZDA in tudi švedski izseljenci so zahtevali, da mora biti omo­gočeno. Radijska postaja je spadala v svetovno mrežo dolgovalovnih postaj z glavno se­dežem v New York. Američan švedskega porekla, Ernst Alexanderson, je izumil alternator, radijski oddajnik, ki je bil za tiste čase izredno napreden, z njim pa so bile opremljene vse postaje. Od Grimetona so radijski valovi neovirano tekli preko morja do Severne Amerike in zato so prav tukaj zgradili radiopostajo s 127 m visokimi antenskimi stolpi. Radijsko po­stajo so odprli leta 1925 in še danes lahko v posebnih primerih prejme sporočila in klicni signal SAQ (v Morfejevi abecedi) na frekvenci 17,2 kHz. Radijska postaja Grimeton je enkraten in izjemen spomenik zgodovine, ki predstavlja ra­zvoj v okviru komunikacijske tehnologije v obdobju po prvi svetovni vojni. Od leta 2004 je radijska postaja v Grimetonu na seznamu UNESCO-ve svetovne dediščine. Radijska postaja je vse leto na ogled posameznim skupinam in šolam. Ogledi so odvisni od sezone. Res je vredno ogleda, saj lahko tako primerjamo tehniko v tistih časih in danes. Z avtobusom smo se odpeljali domov, saj smo imeli lep sončen dan, veliko smo videli in izvedeli. Do naslednjega izleta je še nekaj časa. Naslednje srečanje smo imeli v novembru in drugo bo »julbord«, božična večerja, 12. de­cembra. Običajno si razdelimo, kar vsak kupi, in potem vse skupaj pripravimo v kuhinji v Astridsalen. Prijavite se lahko pri Olgi. Cena za decembrsko srečanje je dražje in takrat imamo tudi srečelov. Kot vidite, smo tudi kot upokojenci še vedno aktivni, če nam zdravje to seveda dopušča. Pridružite se nam in se prepričajte o tem! V društvu se ni zgodilo veliko, čakamo na sestanek, ko se vrnejo člani upravnega odbora. Obvestilo za občni zbor vam bomo poslali na dom. Babice gremo z avtobusom na Božični sejem v Nemčijo za tri dni. Nekaj naših jubilantov: November Ferdinanda Benigar, 60 let December Ivanka Čok, 70 let Jože Benigar, 70 let Ivan Cesar, 75 let Ivan Mlinarič, 75 let Mnogo lepih, srečnih let vas še v življenje čaka, naj Vaša pot bo varna, nebo brez oblaka. Naj se Vam izpolnijo vse želje, vsak nov dan prinese naj veselje. Ko boste prejeli to zadnje letošnje »Slovensko glasilo«, bosta mesto in okolica že lepo okrašena z lučkami vseh barv. Ko boste še zadnje dneve porabili za nakupe daril, si vzemite tudi čas zase ob dobri kavi ali čaju s prijatelji. Božični dnevi naj Vam prinesejo duševnega in družinskega miru in novoletni prazniki upanja za boljše in lepo leto. Blagoslovljen Božič in zdravo, srečno leto 2017. Za Slovenski dom Marija Kolar SLOVENSKO DRUŠTVO SIMON GREGORČIČ KÖPING Delovanje društva v decembrskih dneh! Decembrski čas je mesec obdarovanja in druženja v krogu družine svojcev in prijateljev. Je čas lepih misli in dejanj ter voščil drug drugemu. Imejmo v mislih vse, s katerimi se srečuje­mo v vsakdanjem življenju, spomnimo se tudi naših najdražjih ter prijateljev, do katerih ne moremo priti. Ob misli nanje tudi njim namenimo lepe želje ter jim zaželimo vse najboljše v prihodnjem letu. Takšnega mnenja smo člani upravnega odbora Simon Gregorčič sedaj v decembrskem času. Na zadnjem sestanku društva smo si zadali, kaj vse bomo uredili in kaj vse bomo doživeli v tem lepem decembrskem času. V društvu Simon Gregorčič Köping organiziramo srečanje vseh, še posebej najmlajših, v prostorih društva dne 10. 12. 2016 že zgodaj popoldne. Poskrbeli bomo za božično jelko in jo okrasili predvsem s pomočjo naših najmlajših, in tako pripravili društvene prostore za božično in novoletno vzdušje. Ob tej priliki in ob prihajajočih praznikih iskreno želim veliko zdravja, sreče ter zadovoljstva vsem nam, sam pa se obenem želim iskreno zahvaliti uprav­nemu odboru društva za dobro opravljeno delo, pomoč in skrb, ki ste ga vložili v naše društvo v tem delovnem letu. Prav tako hvala vsem ostalim članom za ves trud, podporo in sodelovanje pri vseh aktivnostih in prireditvah v društvu. Vsem skupaj res srečno in uspešno v leto 2017. Želim si le to, da se vsak dan prebudimo z nasmeškom na obrazu. Če nam bo le zdravje bo služilo, se bo vse drugo že nekako bo uredilo. Naj bo zdravo, srečno in veselo, pa nam bo uspelo! Predsednik društva Alojz Macuh Obvestilo vsem članom društva Simon Gregorčič Köping Dragi otroci in vsi drugi, v mesecu decembru imamo božično veselje, še posebej pa je ve­selo za naše najmlajše. Vsi lepo vabljeni 10. 12. 2016 na okrasitev jelke v prostore društva od 15. ure naprej. Letos imamo ravno na božični dan slovensko mašo tukaj v Köpingu, po maši pa ste kot po navadi vabljeni v društvene prostore na zaključek in v zahvalo za delovno leto, ki bo počasi za nami. December manad är för barn och den allra finaste manaden pa aret, medlemmar i före­ningen Simon Gregorčič planerar att pynta granen i föreningens lokaler, välkomna alla barn med föräldrar och alla andra medlemmar den 10 December. Kl 15.00 Den 25 december har vi slovensk mässa och efter mässan samlas vi i föreningens lokaler för att avsluta det gangna aret med fika. Tradicionalno povabilo tudi vsem, ki se dobivamo na prvi dan v novem letu po maši. Oh­ranimo to tradicijo, zato ste vabljeni na kozarček penine v prostore društva. Pridite, da si sežemo v roke in si nazdravimo ter zaželimo vse najboljše v letu, ki je pred nami. Upravni odbor društva / Alojz Macuh Voščila Voščilo vsem, ki ste praznovali v tem času letošnjega leta. Posebna čestitka pa slavljencu Karlu Zorjan za minuli praznik, ki je dopolnil 90 let. Želimo mu še vrsto zdravih let! Dragi slavljenci Naj rojstni dan prinese mnogo zdravja, smeha, sonca sreče, povezane naj bodo vse zadeve v zvezi z vašim zdravjem, veseljem in družino ter s prostim časom in toplino, naj sreča zdravje in zadovoljstvo vsak dan vam cvete, dragi slavljenci, takšne so naše želje. Dragi slavljenci, vse najboljše vam za praznične dni v imenu vseh predsednik društva Alojz zaželi Čestitke ob rojstvu IRIS Življenje vama je polepšala ta lepa deklica, njen prihod na ta naš svet pa naj vama bo v ponos, veselje in čast, da sta ji izbrana kot starša, zato rada jo imejta vse dni ter polepšajta ji tudi vidva te zemeljske dneve in noči! ISKRENE ČESTITKE OB ROJSTVU HČERKICE IRIS! Draga Suzana, za mamina ušesa najlepši je zvok, ko prvič po rojstvu zajoka otrok, srce materinsko ji sreča prevzame, ko prvikrat hčerkico svojo objame. Očka Boštjan, rodila se je deklica zala, vidva znova starša sta pos­tala, imejta jo rada vsak dan, saj čudoviti zaklad vama je poslan. Iskrene čestitke ob tem čudovitem dogodku, bratcu THEODORJU pa veliko lepih otroških dni s sestrico IRIS. Vsem skupaj v vaši družini želimo veliko prisrčnih otroških nasmehov, zdravja, sreče in veselja obilo, takšno je naše voščilo, mali Iris pa lepo dobrodošlico med nas v društvo ”SIMON GREGORČIČ” ******* Vsem članom želim prijetno praznovanje bližnjih božičnih praznikov. Drage članice in člani društva Simon Gregorčič v Köpingu, naj vam voščila sežejo globko v srce, vzamimo si vsaj malo časa drug za drugega, malo postojmo in si srečno ter uspešno v novo leto 2017 zaželimo! ******* SLOVENSKO DRUŠTVO FRANCE PREŠEREN GÖTEBORG Pregled dela v letu 2016, ki že hiti proti koncu Ker smo se tako poredko oglašali, želim v nekaj vrsticah in s slikami prikazati tudi skromno aktivnost našega dela oziroma druženja. Občni zbor dne je bil 5. marca 2016 v prostorih Pärlan, kjer smo postali člani in že nekaj let uporabljamo njihove lokale. Udeležba sicer ni bila velika, a zadovoljiva. V teh lokalih se je nekaj naših članov tudi pridružilo krožku risanja, ki ga prirejajo za vse stopnje. Mogoče je tudi igrati šah, peti v zboru, plesati itd. In vse to je na programu oglasne deske v Pärli. Podrobnejše informacije lahko dobite na tel. številki 031 21 18 86. Program za leto 2017 je že v pripravi. Lokal je odprt vsak dan, kavico s pecivom ali sendvič je prav tako mogoče dobiti po naročilu, pa tudi družba je vedno prijetna. Vabljeni! Fotografija z občnega zbora. Piknik v Skatasu smo letos priredili 4. junija Lep sončni popoldan je privabil v naravo tudi lepo število naših članov. Na zelenici smo pripravili mize z zares okusno hrano, ki jo je kot vedno pripravil naš Matjaž, brez katerega ne bi bilo piknika. Po obilni pogostitvi smo se razvedrili ob zvokih Tonetove harmonike. Nevenka nas je zaposlila z igrami na zelenici. Prijetno je bilo videti mlade, kako so poska­kovali s papirjem med nogami, še lepše pa je bilo videti starejše, ki so papir izgubili. Pestro pripravljeno popoldne je precej hitro minilo, saj v prijetni družbi čas hitro mine. Hvala vsem vam, ki ste tako lepo pripravili piknik, in tudi vam, ki ste prišli, saj je to plačilo za naše delo. Oktober mesec, ”vinotok”, nas je počastil z vinsko trgatvijo 15 /10 Zopet smo stopili skupaj, da priredimo lep tradicionalni večer za vse, ki so ga bili priprav­ljeni deliti z nami. Za hrano je poskrbela Erika, za popestritev večera se je potrudil Tone s harmoniko in za postrežbo z žlahtno pijačo Tomo, seveda pa ne smemo pozabiti Sigrid, ki je posladila duše. Imeli pa smo tudi častnega gosta g. Ota Turnška, ki je pravkar dopolnil svojih 90 let. Ob njegovem visokem prazniku mu voščimo še na mnoga leta. Sigrid Lomšek 50 let Proslavljanje 50-letnice ni tako preprosto, kot bi si kdo mislil, in to je Sigrid pokazala vsem navzočim v družini in v svoji okolici. Njene hčere, mož in prijatelji so priskočili na pomoč pri delu ter pokazali spoštovanje slavljenki. Ob veseli glasbi in zanimivih igrah, ki so navdu­ševale vse navzoče, je čas do ranih jutranjih ur hitro minil. Druženje – srečanje naših članic še vedno poteka vsak zadnji petek v me­secu, in nam prinaša prijetno druženje in veselo razpoloženje, pogovor v slo­venskem jeziku, nove ideje in novice o raznih doživetjih. Vidimo, kako hitro mineva čas, ko izgubljamo prijatelje in znance in se sami bližamo starosti. Ta sprememba spremlja vse nas po vseh društvih, zato vse skupaj čim bolj po­zitivno izkoristimo to, da se še vedno družimo. Vsem našim slavljencem v letu 2016 želimo še na mnoga zdrava leta med nami. Breda Arsenič 75 let Oton Turnšek 90 let Marija-Ana Bavdaž 75 let Stanislav Andlovič 60 let Sabina Vuk 50 let Sigrid Lomšek 50 let Danica Slak 70 let Nevenka Peters 60 let Ker pa leto hiti h kraju, vsem Vam, ki berete glasilo, želim: VESELE IN BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE & ZDRAVO IN SREČNO NOVO LETO 2017. Erika Jacobson ORFEUM - LANDSKRONA Jesenski meseci v Landskroni Dopusti so že davno mimo. Zdaj bi ponovno potrebovali še nekaj prostega časa za oddih in motivacijo. Mnogi si privoščijo jesenski odmor, največkrat kar nekje na daljnem jugu. Dnevi tekó kot hudourniki, naglo, brez povratka. In že je tu advent, kar pomeni, da je v tem hipu, ko to pišem, le še 4 tedne do božiča. Potem mu bo čez dober teden sledilo že novo leto. Pisali bomo 2017! Jeseni smo slavili kar nekaj osebnih praznikov. Tokrat ni bilo veliko okroglih obletnic, zato smo slavili bolj neopazno in vsak zase. Na slikah je obeleženo slavje rojstnega dne ter moji pravnuki, mamini prapravnuki. Le naša Jelka je napolnila okroglo obletnico in smo jo počastili s skupnim kosilom skupaj z Zvonkom, ki je slavil ta dan. Zbrali smo se v Klubski hiši (Clubhouse), kjer smo že večkrat slavili osebne praznike, tudi mamino 100-letnico. Mamika Angela Budja je zdaj stara 100 let in 7 mesecev. V novembru sva se z Zvonkom udeležila jesenskega sestanka Slovenske zveze, ki je pote­kal v Jönköpingu. Lepo je bilo srečati naš marljiv, požrtvovalni upravni odbor in urednici Slovenskega glasila. V oktobru sva se z Zvonkom udeležila srečanja s književnikom Dragom Jančarjem, kar je bilo čudovito doživetje. Nadvse zanimivo ga je bilo poslušati. Na žalost je bilo malo poslu­šalcev, vendar mogoče ljudje niso vedeli za dogodek. V društvo smo sprejeli dva nova člana, ki smo ju zelo veseli. Nekoč vam morda zaupata svojo slovensko zgodbo, za zdaj naj ostane še skrivnost. Na sliki sta nova člana v društvu Orfeum, mati in sin, Signe in Karl Engelsberg. Posnetka sta s srečanja z Dragom Jančarjem v Lundu. Za slovensko pevsko društvo Orfeum v Landskroni, Augustina Budja Bencek PLANIKA MALMÖ Planika – december, 2016 V jesenski številki smo zapisali: še piknik, nato premor. Res je bil premor, ki ga je upravni odbor dobro izkoristil. Prenovili so društvene prostore, tako da je bilo ob otvoritvi vse nared. V petek, 30. septembra, je bila vinska trgatev, v soboto, 12. novembra pa smo praznovali sv. Martina. V soboto 10. decembra, torej že v adventu, pa bomo v društveni dvorani zaokrožili leto 2016 z Miklavžem in Lucijo. Na občnem zboru v januarju (datum še ni določen) bomo izvedeli, kako so poslovali. Slika zgoraj: Praznik sv. Martina v Planiki, 12. novembra, 2016 Haloze so pokrajina v severovzhodni Sloveniji, ki se razteza ob hrvaški meji od Makol do Zavrča. Haloški svet je zelo razgiban sestavljajo ga hribi visoki pretežno ad 200 do 400 metrov. Najvišji grič se imenuje Jelovice in meri v višino 623 metrov. Polovico površine pokrivajo listnati gozdovi bukev, hrast in kostanj, najbolj pa so znane po vinogradih prete­žno belih vin – pinot, laški in renski rizling, traminec itd. V Halozah živi okrog 19.000 ljudi, število pa se nenehno zmanjšuje. Lokalno gospodarstvo zagotavlja le 1.000 delovnih mest, drugi se vozijo na Ptuj, v Slovensko Bistrico in Celje. Izredno veliko pa jih dela drugod v Evropi in po svetu. Eden od njih njih je Jože Myndel, Planikin član od ustanovitve, ki ga je pred več kot petde­setimi pot zanesla na Švedsko. Letos septembra je bil skupaj s svojo družico Miro Dekanič na trgatvi na svoji domačiji in tam naredil nekaj slik, ki si jih lahko tudi ogledate. Trgatev v Halozah je nekaj posebnega. To je praznik, ki ga lahko brez pretiravanja postavimo ob bok Božiču, novemu letu in sv. Martinu. Grozdje se ne trga, temveč reže s škarjami (levo) Trgatev je naporno delo (slika na desni) Tu in tam se je treba tudi odpočiti, pravi Jože Myndel - z vedrom med koleni. Leta 2013 sem bil po dolgih letih tamkaj na trgatvi tudi jaz. Da boste dobili pravo predstavo kaj to pomeni, vam bom opisal ta dan. Bilo je lepo jesensko jutro. Ob osmih smo se zbrali pri gospodarjevi domačiji. Bili smo dokaj pisana druščina, skupaj 16 oseb obeh spolov. Na dvorišče so se že širile omamne vonjave prazničnih jedi. Kuharice so bile namreč na delu že od štirih zjutraj. Dobili smo kavo, različno pecivo in seveda tudi »šnops«, kar je domači izraz za žganje. Počakali smo, da se je polegla rosa, nato pa horuk v gorico. Že ob desetih so nas klicali na južino, in to kakšno južino! Le-ta nam je vzela debelo uro, nakar smo trgali grozdje do enih popoldne, ko je bil čas za obed, tako pravijo tamkaj kosilu, ki je trajalo do pol treh. Tistim, ki hujšajo, ga ne priporočam, skušnjava je prehuda. Tam ni manjkalo ničesar, zares ničesar, predstavljajte si najboljši švedski julbord, božično pogostitev. Ker vinograd ni bil pretirano velik, smo bili ob pol petih popoldne s trgatvijo gotovi. Medtem so k hiši prišli tudi glasbeniki. Mize so se ponovno šibile od vsega, kar je ostalo od prejšnjih pojedin, vsi smo že skoraj omagali, malo tudi zato, ker smo dobrote izdatno zalivali z naj­boljšim vinom. Tega dne smo nabrali za 1.600 litrov vina za katero je gospodar iztržil ok­roglih 3.000 evrov. Ko sva pozneje računala, sva ugotovila da ima 600 evrov izgube, kar pa ga ni posebej prizadelo, saj ima vinograd le za obi. Tudi to je Slovenija... /Jožef Ficko SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO OLOFSTRÖM Oktobrska veselica 22/10 22. oktobra smo imeli oktobrsko veselico (vinsko trgatev). Zabavo smo pripravili v društvenih prostorih. Člani so se zbrali eden za drugim, tako da se je lokal kar hitro napolnil. Pred večerjo in zabavo smo imeli minuto molka za našega dolgoletnega člana Anton Žigona, ki je preminil pred kratkim. Sledila je okusna večerja, da smo si vsi nasitili. Po večerji je harmoniko raztegnil naš Viktor Semprimožnik, ki nas vedno spravi v čudovito razpoloženje. Smehu, pesmim, polkam in valčkom ter veselju na splošno kar ni bilo konec. Kdo bi šel domov v takem vzdušju? Ja, Slovenci se znamo res zabavati, nekdo pa mora voditi in poskrbeti za smeh in dobro počutje. Zadnjo nedeljo v novembru nas je obiskal gospod Zvone Podvinski. V katoliški cerkvi je bila najprej sveta maša, nato pa smo se zbrali v društvenih prostorih na kosilu, ki so ga pripravile Silvana, Ivanka in Magda. Popoldne nam je minevalo med pogovorom in gospod Zvone je že moral naprej proti Nybroju, kjer so ga pričakovali, da bo imel slovensko mašo. V nedeljo, 20. novembra smo se spet zbrali v društvu in spekli jabolčni štrudelj pod vod­stvom naše društvene babice Ivanke Hrabar. Žalostna novica Sporočamo, da je v 88. letu umrl naš dolgoletni član Anton Žigon iz Nässuma. Ženi Nadi, hčerki, sinu in vnukom izrekamo iskreno sožalje. Pogreb je bil 22/9 v Nässumu. Žena Nada se zahvaljuje vsem, ki ste se spomnili na Antona. SLOVENSKO DRUŠTVO STOCKHOLM Kulturni prireditvi v Stockholmu Novembra je Slovensko društvo v Stockholmu organiziralo dvodnevno prireditev v Span­ga Folkets hus. Prvi dan, v petek 18. novembra, je stoglavo švedsko občinstvo navdušila Andreja Zakonjšek Krt, sopranistka in prvakinja mariborske Opere, ob spremljavi soproga Primoža Krta. Na sporedu so bile priljubljene arije znanih tujih skladateljev, kot so Puccini, Verdi, Bernstein, Bizet, Lehar, Gounod in drugi, seveda pa sta predstavila tudi glasbo slo­venskega skladatelja Radovana Gobca z arijami iz operete Hmeljska princesa. Na koncert, ki je bil organiziran v počastitev 25. obletnice slovenske državnosti, je prišel tudi častni konzul Republike Slovenije na Švedskem, Tomas Öhman s soprogo. Po koncertu smo širši švedski javnosti predstavili Slovenijo z gostoljubno postrežbo slo­venskih dobrot vključno z domačo potico, ki so jih spekle članice društva. Za predstavi­tev turistične ponudbe Slovenije je bilo tudi dobro poskrbljeno, in sicer s promocijskimi tiskovinami, oglasnima panojema ter s slikovno predstavitvijo na platnu. Odziv švedskega občinstva je bil nadvse pozitiven in obljubili smo si, da se prihodnjič srečamo v Sloveniji! Naslednji dan, v soboto, je bil na sporedu tradicionalni slovenski kulturni večer za čla­ne društva. Ta je bil letos v znamenju praznovanja 25. obletnice slovenske državnosti in martinovanja. Prišlo je lepo število ljudi, okrog sto, med njimi tudi veliko otrok. Večer je s pozdravnim govorom odprla predsednica društva Viki Lindblad, potem pa smo odpeli slovensko in švedsko himno. S svojim obiskom in nagovorom sta nas počastila Natalija Raišp, namestnica slovenskega veleposlanika v Kopenhagnu, ter Alojz Macuh, predsednik Slovenske zveze na Švedskem. Njune udeležbe smo bili še posebej veseli in se obema ob tej priložnosti še enkrat javno zahvaljujemo. V prvem delu kulturnega večera sta nastopala Primož in Andreja Zakonjšek Krt, v drugem delu, po tradicionalni martinovi večerji, pa nas je Andreja Klavžar popeljala po slovenskih pokrajinah in običajih na Martinovo. Predstavitev pokrajin je popestril pevski zbor društva ter Aleš Jurca in Brane Kalčevič, ki sta s svojim igranjem Avsenikove glasbe na plesišče privabila zagrete plesalce. Sledil je bogat srečelov, druženje in igra otrok. Letošnji kulturni večer nam bo ostal v posebnem spominu tudi po 90. rojstnem dnevu na­šega člana Lojzeta Hribarja, ki smo mu ob tej priložnosti čestitali. Še na mnoga leta Lojze! Hvala vsem, ki ste kakor koli prispevali k dvema čudovitima dnevoma slovenske kulture in druženja. V imenu upravnega odbora, Brane Kalčevič Lojze Hribar 90 let Iskrene čestitke ob visokem jubileju Slovensko društvo Stockholm SKM NA ŠVEDSKEM Pastoralni obisk papeža Frančiška na Švedskem, velik ekumenski dogodek: 1. del Oči vsega sveta so bile 31. oktobra 2016, na Dan reformacije in 1. novembra, na slovesni praznik Vsi sveti obrnjene na južno Švedsko, v Lund in v Malmö, kjer so se dogajali pomeb­ni dogodki v prizadevanju za tisto, kar nas katoličane in luterane povezuje, ne pa kar nas ločuje. Svetovna luteranska zveza (VLF), ki je bila pred 50. leti ustanovljena v Lundu na Švedskem, je pred 500 letnico protestantizma, ki jo bodo obhajali leta 2017, povabila papeža Fran­čiška na pomembno ekumensko srečanje v Lund. Najprej je bil mišljen samo enodnevni obisk v Lundu in v areni v Malmö. Ko pa smo katoličani zvedeli, da papež prihaja na Šved­sko, smo seveda takoj vprašali drug drugega in škofa Andersa: »Kaj pa mi, ali ne bomo ime­li priložnosti srečanja s sv. očetom in seveda smo spraševali po sv. maši.« Dolgo smo čakali na odgovor in se veselili ter se začeli pripravljati na tako velik dogodek, kot je sv. maša s papežem Frančiškom. Z zanimanjem smo potem sledili vse, kar se je govorilo in pisalo glede priprave tega tako velikega dogodka, ki je zaznamoval ekumensko gibanje in seveda tudi nas katoličane na Švedskem. Tako duhovniki v župnijah (samo 43 katoliških župnij je na terenu 22-tih Slovenij), kakor tudi narodni dušni pastirji, smo vabili božje ljudstvo, da z molitvijo podprejo zgodovinsko srečanje. V veliko veselje mi je kot narodnemu dušnemu pastirju, da so se tudi Slovenci vse od Malmöja do Stockholma in Göteborga ter še iz drugih krajev udeležili papeževe sv. maše. Tako prijetno mi je bilo pri srcu, ker smo se tam srečali in skupaj slavili sv. evharistijo v zahvalo za vse milosti, ki so se pretakale na ekumensko srečanje s papežem Frančiškom v Lundu ob 500 letnici protestantizma ter ob 50 letnici Svetovne luteranske zveze, ki je bila ustanovljena v Lundu in si skupaj s katoliško Cerkvijo prizadeva za iskanje vsega tistega, kar nas povezuje in zedinjuje, ne pa kar nas je v preteklosti ločevalo. Molitveno srečanje v Lundu in v areni v Malmö je zgodovinskega pomena. Bog daj, da bi v luči medsebojnega spoštovanja in sodelovanja, predvsem pa molitve in iskanja vsega tistega, kar nas katoliča­ne in luterane povezuje, to sodelovanje obrodilo bogate sadove za nadaljnjo pot k enosti, za katero je molil Jezus v dvorani zadnje večerje. ------------------- Škofje nordijskih držav o katoliško-luteranskem dialogu Kljub vsem upravičenim razlagam je reformacija ustvarila ločitev v krščanstvu, ki je zaradi tega trpelo in še vedno zelo trpi. Zaradi te ločitve je katoliška Cerkev v nordijskih državah uspela ponovno zaživeti šele po več stoletjih. In zato se 500. obletnice začetka reforma­cije ne sme praznovati, ampak bi se jo moralo spomniti v duhu kesanja. Tako beremo v pastoralnem pismu škofovske konference nordijskih držav, v katero je povezana katoliška Cerkev na Švedskem, Danskem, Norveškem, Islandiji in Finskem. Dokument z naslovom Od konflikta k občestvu zastavlja vprašanje, kako skupaj naprej, da bi skupaj rasli v veri, upanju in ljubezni. Katoliški škofje odločno izražajo svojo pripravlje­nost za »skupno nadaljevanje poti sprave z brati in sestrami luterani«, da bi dosegli enost. Predstavijo katoliški pogled na nekatere glavne točke verskega nauka in za Severno Evro­po ponudijo »pet imperativov«, ki jih vsebuje skupni katoliško-luteranski dokument iz leta 2013. Škofje vse katoličane povabijo, naj z molitvijo spremljajo priprave na papežev obisk Švedske, ki bo 31. oktobra in 1. novem­bra. Kljub razlikam, ki ostajajo, smo prepričani, da je po Božji milosti mogo­če najti pot enosti, še zapišejo škofje. Ko je papež Frančišek pozdravil no­vinarje na letalu med letom iz Rima v Malmö na Švedskem, je poudaril po­men obiska z besedami: »To potova­nje je zelo pomembno, saj je cerkveno potovanje, zelo cerkveno na področju ekumenizma. Vaše delo bo prispevek pri razumevanju tega, da bodo ljudje to prav razumeli. Hvala.« ------------------- Intervju jezuita Ulfa Jonssona s pape­žem Frančiškom pred potovanjem na Švedsko »Sveti oče, 31. oktobra boste obiskali Lund in Malmö, kjer se boste udeležili ekumenske komemoracije 500 let Reformacije, ki jo pripravlja Svetovna luteranska zveza in Papeški svet za pospeševanje enosti med kristjani. Kakšno upanje in kakšna pričakovanja imate ob tem zgodovinskem dogodku?« Rekel bi samo eno besedo: približati se. Moje upanje ter moje pričakovanje je, bolj se pribli­žati svojim bratom in svojim sestram. Bližina bo dobro dela vsem. Zaradi oddaljenosti pa se zboli. Ko se oddaljimo, se zapremo sami vase in postanemo nesposobne srečati se. Porajati se začnejo strahovi. Potrebno se je učiti iti onkraj, da srečamo druge. Če tega ne bomo storili, bomo tudi mi kristjani zboleli za razkolom. Moje pričakovanje je torej, da mi bo uspelo napraviti korak k tej bližini, da bom bliže svojim bratom in svojim sestram, ki živijo na Švedskem. NA SLIKI LEVO: Papež blagoslavlja Terezijo Pucko iz Malmöja Med ekumenskim dialogom naj bi se drugačni skupnosti skušali obojestransko obogatiti s tistim boljšim iz njihovih tradicij. Kaj bi se lahko katoliška Cerkev naučila iz luteranske tradicije? Na misel mi prihajata dve besedi: 'reforma' in 'Sveto pismo'. Bom pojasnil. Najprej besedo 'reforma'. Na začetku je bilo to Lutrovo dejanje reforma v tistem tako težkem trenutku za Cerkev. V tem tako zapletenem stanju je Luter želel le pomagati. Zatem se je to dejanje, tudi zaradi po­litične situacije, pomislimo na cu­ius regio eius re­ligio, v sprevrglo v 'stanje' razkola in ne v proces prenove vse Cerkve, kar je za­njo bistveno, saj je Cerkev sem­per reformanda (vedno v preno­vi). Druga beseda je 'Sveto pismo', Božja Beseda. Luter je storil velik korak naprej, da je Božjo Besedo dal v roke ljudem. Reforma in Sveto pismo sta dve temeljni stvari, ki ju glede na luteransko tradicijo lahko poglobimo. Ob tem mi prihajajo na misel generalna zasedanja pred konklavom, na katerih je bila med našimi razpravami zelo živa in navzoča zahteva po reformi. Vaš obisk na Švedskem se bo dotaknil ene najbolj sekulariziranih držav na svetu. Velik del prebivalcev ne verjame v Boga, vera igra precej skromno vlogo v javnem življenju in druž­bi. Kaj, po Vašem mnenju, izgubi oseba, ki ne veruje v Boga? Ne gre za to, da bi kaj izgubili. Gre za to, da se sposobnost za presežno ne razvije na pri­meren način. Pot presežnosti odpira prostor Bogu, in pri tem so pomembni tudi majhni koraki, celo ta, da je nekdo ateist in agnostik. Zame je problem takrat, ko se nekdo zapre in ima svoje življenje za popolno samo v sebi, torej zaprto vase, brez potrebe po radikalni presežnosti. Vendar pa za to, da bi druge odprli za presežno, ni potrebno veliko besed in govorov. Pri tistem, ki živi presežnost, je le-ta vidna: gre za živo pričevanje. Med kosilom z mladimi v Krakovu me je eden izmed njih vprašal: »Kaj moram reči prijatelju, ki ne veruje v Boga? Kako naj ga spreobrnem?« Jaz sem mu odgovoril: »Zadnja stvar, ki jo moraš nare­diti, je kaj reči. Deluj! Živi! Potem te bo zaradi tvojega življenja, drugi morda vprašal, zakaj živiš tako.« Prepričan sem, da tisti, ki ne veruje ali ne išče Boga, morda ni začutil nemira ob pričevanju nekoga. In to je zelo povezano z blaginjo. Nemir težko najdemo v blaginji. Zato menim, da imata proti ateizmu, t.j. proti zaprtosti za presežnost, resnično moč le molitev in pričevanje. Katoličani na Švedskem so v veliki manjšini, večinoma gre za priseljence iz različnih naro­dov sveta. Z nekaterimi izmed njih se boste srečali med obhajanjem maše v Malmöju 1. novembra. Kako vidite vlogo katoličanov v kulturi, kakršna je švedska? Vidim zdravo sobivanje, kjer vsakdo lahko živi svojo vero in izrazi svoje pričevanje tako, da živi z odprtim in ekumenskim duhom. Ne moremo biti katoličani in sektaši. Potrebno je težiti k temu, da bi bili skupaj z drugimi. 'Katoličan' in 'sektaš' sta besedi, ki sta si naspro­tujoči. Zato med tem potovanjem najprej nisem nameraval maševati za katoličane: želel sem vztrajati na ekumenskem pričevanju. Op. moram reči, da smo najprej bili katoličani na Švedskem nad papežem Frančiškom kar precej razočarani. Seveda nismo vedeli, kakšen je bil prvotni namen njegove prisotnosti v Lundu na svetovni Dan reformacije. Ob spodnjem razmišljanju sv. očeta pa nam je postalo jasno, zakaj prihaja na sever Evrope prav ta dan. V nas je klila želja in prošnja k Materi Božji, Sv. Brigiti Švedski, kakor tudi Sv. Elisabeth Hesselblad, da nam izprosijo eno katoliško sv. mašo, česar smo se kasneje še kako razveselili, ko smo zvedeli, da si bo sv. oče vzel čas tudi za obhajanje Sv. evharistije. Takole je razmišljal: Potem sem dobro premislil o svoji vlogi pastirja katoliške črede, ki bo prišla tudi iz drugih bližnjih držav, kot sta Norveška in Danska, op. celo Islandija, Finska, Nemčija in Poljska ter še katera drugih držav, so bile prisotne pri sv. maši na Swedbank stadionu na Vse svete. Poleg teh držav pa so bili prisotni tudi mnogi priseljenci, lahko bi rekli da z vseh kontinen­tov tega sveta. Zato sem se kot odgovor na gorečo željo katoliške skupnosti odločil, da bom daroval eno mašo ter potovanje podaljšal za en dan. Želel sem, da maše ne bi obhajali isti dan in v istem kraju, kjer bo potekalo ekumensko srečanje, da se stvari ne bi pomešale. Ekumensko srečanje naj bi ohranilo svoj globok pomen v duhu enosti, ki je tudi meni las­ten. Zavedam se, da je to povzročilo organizacijske težave, ker bom na Švedskem tudi na dan vseh svetih, ki je tukaj, v Rimu, pomemben. Vendar pa sem želel, da bi bilo tako, da bi se izognili nesporazumom.« Sveti oče, še zaključna beseda o potovanju na Švedsko... »To, kar mi spontano pride, da bi zdaj dodal, je preprosto: iti, hoditi skupaj! Ne ostati zaprti v toge perspektive, saj v njih ni možnosti za reformo.« ------------------- Vir: sl.radiovatican.va /Prispevek posredoval: Zvone Podvinski za SKM KULTURA - KULTUR TEDEUM Musik: Olga Budja Text: Augustina Budja ARR.: Olga Budja Körsang: familjesangkören ORFEUM Skaparens lysande havor För oss mot tidernas mynning; Juletids heliga gavor Källan till tidernas gryning! Vi hör om Betlehems stjärna Som visar vägen till stallet; Där födde Jungfru Maria Frälsaren Gud, Jesusbarnet. Trettio ar efter detta Golgata blev Jesu öde. Bibelns ord även berättar Att Han förlatit sin bödel. Kärlekens bud ger oss styrka Som genom dopet förenar; Vi finner tröst i var Kyrka, Grundad pa klippiga stenar! Jesus, du kärlekens källa, Lär oss uthärda i tiden! Frälsningens lagar bör gälla Da när var tid är förliden. Jesus, vi sjunger Din ära! Krubban här samlar Din skara; Genom förfädernas lära Höjer vi stämmor sa klara! Helgonens fromma förböner, Öppna nu himmelska portar! Hoppas, vi far en belöning, När sankte Per oss emottar! Den kristna läran förenar Världens folk; alla nationer! Tron pa att juletid helar, Skapar de ljuvaste toner! Jesus, var människobroder; Kärlekens gava Du blivit! Gud ske lov! Dessa klenoder Varje jul Du oss har givit! TEDEUM! *Posnetek pesmi, ki nam jo je poslala Augustina Budja Bencek, bo objavljen na spletni strani Slovenske zveze NEKAJ ZA OTROKE - NAGOT FÖR VARA MINSTA Tokrat objavljamo skladbo Dominika Krta, glasbenika, ki je poznan tudi kot skladatelj otro­ških skladb. Njegove skladbe za otroke med drugim lahko najdete v reviji Zmajček, za ka­tero je do zdaj posnel 10 zgoščenk z otroškimi skladbami. Posnetek pesmice je na spletni strani Slovenske zveze: http://www.slovenskazvezanasvedskem.com RECEPTI - RECEPT Sadni kruh ali pa po domače ”klecnprot” Sestavine: 200 g suhih marelic 200 g suhih sliv 200 g suhih fig 200 g rozin 200 g datljev 200 g mletih orehov Sestavine za namakanje suhega sadja: 1 dl ruma sok 2 pomaranč naribana lupina 1 limone 1 vanilin sladkor 100 g sladkorja pol čajne žličke cimeta pol čajne žličke mletih nageljnovih žbic pol čajne žličke mletega janeža Testo: 500 g moke 40 g kvasa 100 g sladkorja 60 g margarine 2 rumenjaka 2,5 dl mleka (v primeru bele moke) oz. 3,5 dl mleka (v primeru moke za domači kruh-mešanica ržene in bele moke) pol žlice soli Postopek: Suho sadje narežemo na majhne koščke. Dodamo mu vse sestavine za namakanje suhega sadja, premešamo in pustimo pokrito najmanj 5 ur. Priprava kvašenega testa: Kvas (sobne temperature) raztopimo v malo mlačnega mleka, kateremu smo primešali 1 žličko sladkorja. Po površini posujemo 1 žličko tople moke, pokrijemo in pustimo na toplem, da kvas vzhaja. V skledo damo toplo moko; v sredini naredimo jamico, v katero vlijemo vzhajan kvas. Ob mešanju z električnim mešalnikom dodamo preostalo mlačno mleko, rumenjaka, sladkor, sol in nazadnje stopljen, a ne vročo margarino. Pazimo, da maščoba in sol ne prideta v neposreden stik s kvasom (zato te sestavine dodamo k masi bolj proti koncu mešanja). Nazadnje testo dobro pregnetemo z roko. Nastati mora mehko, voljno testo, ki se ne prijemlje rok, kar uravnavamo s količino dodane moke oz. mleka-gle­de na vrsto moke, ki jo uporabimo, je lahko potrebno več ali pa manj moke. Dobljeno testo pustimo pokrito na toplem, da vzhaja na dvojno velikost (cca 1 uro). Nato z roko vmešamo namočeno suho sadje, ki ne sme biti hladno. Oblikujemo v štruco in prestavimo v pekač ter pokrito pustimo, da vzhaja 2 uri. Tik preden damo v pečico, po površini namažemo z mlačno stopljeno margarino ali pa s stepenim jajcem. Nato pečemo prvih 20 minut v pred­hodno ogreti pečici na 170 C, potem pokrijemo z aluminijasto folijo, nakar temperaturo nekoliko znižamo in pečemo še cca 20 minut. Lahko pa testu, preden mu vgnetemo sadje, odvzamemo 1/3 testa; sadje vgnetemo v 2/3 testa, oblikujemo štruco, ki jo zavijemo v razvaljano preostalo tretjino testa. Prestavimo v model, po površini namažemo z jajcem ali maščobo in spečemo. Še ena možnost: vzhajano testo tanko razvaljamo-tanjše kot za potico; nanj položimo na­močeno suho sadje in ga tesno zavijemo ter spečemo. Kruh dobi sijočo skorjo, če ga še vročega premažemo s sladkorno raztopino: v 4 žlicah vode raztopimo 2 žlici sladkorja, pustimo, da prevre, ohladimo in uporabimo za premaz. Pečen sadni kruh ohladimo in hladnega zavijemo v aluminijasto folijo ter ga pustimo nekaj dni počivati. Zanj je značilno, da postaja iz dneva v dan boljši. Na hladnem lahko počaka tudi do 10 dni. *** Novoletna sarma Sestavine (8 oseb): 40 g olja 1 čebula 120 g dolgozrnatega riža 600 g mletega mešanega mesa 2 jajci 3 stroki česna 1 žlička soli 0,5 žličke mletega popra 1 glava kislega zelja 500 g narezanega kislega zelja 1,5 dl mesne jušne osnove Omaka: 30 g olja 1 žlica moke 1 žlica paradižnikove mezge 1 žlica mlete rdeče paprike Priprava: 1. Čebulo in česen olupimo in drobno nasekljamo. Zeljno glavo previdno razdelimo na posamezne liste, ki jim z ostrim nožem izrežemo debela stebla. Pazimo, da ostanejo listi čim bolj celi. 2. Na olju prepražimo čebulo, da postekleni, nato pa dodamo riž, premešamo in še malo popražimo, da riž postekleni. Zalijemo z 1,5 dl vode, posolimo in na nizki temperaturi po­časi kuhamo toliko časa, da vas voda povre. Odstavimo in pustimo, da se riž ohladi. 3. Kislo naribano zelje stresemo v lonec in ga zalijemo z vodo. Zelje po okusu solimo in lo­nec pristavimo na kuhalnik. Počakamo, da zavre, nato pa ga pustimo še nekaj minut vreti. Zelje odstavimo in odcedimo. 4. Ohlajen riž poskusimo, da lahko predvidimo, ali bomo morali nadev še soliti. Riž strese­mo v skledo skupaj z mesom, jajcema in česnom. Dodamo poper in po potrebi dosolimo. Dobro premešamo (pregnetemo), da dobimo enotno maso. 5. Po delovni površini razporedimo zeljne liste, na katere razporedimo nadev. Liste zvije­mo v rolice, nato pa konce zavihamo navznoter. 6. V velik širok lonec na dno naložimo najprej plast narezanega kislega zelja, na to naloži­mo sarme, nanje pa spet plast narezanega kislega zelja. Postopek ponavljamo, dokler nam ne zmanjka surovin. Prelijemo z vročo osoljeno vodo in kuhamo na nizki temperaturi v pokritem loncu približno 2 uri. 7. Pripravimo omako: v kozici segrejemo olje, nato pa vanj zamešamo moko. Med meša­njem jo na hitro popražimo. Med mešanjem dodamo še paradižnikovo mezgo, papriko in 1,5 dl mesne jušne osnove. Kuhamo še toliko časa, da se omaka zgosti. 8. 20 minut pred koncem kuhanja v lonec s sarmami dodamo omako in počakamo, da prevre. Pripravljene sarme razporedimo na krožnike in ponudimo s kruhom. Sarmo lahko pripravimo tudi brez riža. SMEH JE POL ZDRAVJA - ETT GOTT SKRATT FÖRLÄNGER LIVET Se srečata dve ribi in reče prva ”blub”, druga pa ”blub, blub” in ji odvrne prva: ”No, zdaj pa že kompliciraš!” *** »Jag svalde en glödlampa igar.« »Sa hemskt! Vad hände?« »Lös i magen.« *** Kupuje mož modrc za ženo. Ker ne ve številke, ga prodajalka vpraša: ”Kako velike prsi pa ima? Take kot lubenica?” ”Ne, ne” odgovori mož Prodajalka spet: ”Ima take kot pomaran­ča?” Mož spet odkimava, prodajalka pa vztraja: ”Ima takšne kot marelica?” Mož odkima in reče ” Gospa, ali vi veste kakšna ušesa ima kokeršpanjel?” *** Vad är det för skillnad mellan Donald Trump och Gud? - Gud tror inte han är Donald Trump. *** Policisti rešujejo kviz, kateri avto je najhitrejši. Prvi napiše Jaguar. Drugi ne ve odgovora in za hip poškili k prvemu. Ker ne vidi dobro, napiše februar. Tudi naslednji ni prepričan in rato nadaljuje zaporednje mesecev z marcem. Podobno storijo še ostali in tako predzadnji napiše december, zadnji pa srečno novo leto. *** »Vilken artist var kung redan fran födseln?« »BB King!« *** Pokoplje mož ženo in uredi vse potrebno na pokopališču. Ko pride domov, se vlije, utrga se oblak, grmi, strele švigajo povsod. Pogleda mož v nebo in reče: ”Prispela je.” *** Srečata se Edo in Jože. Edo: »Sem slišal, da ti je tašča umrla. Kaj pa je imela?« Jože: »Eh, skromno hranilno knjižico, pa nič drugega.« Edo: »Ne, mislim, kaj ji je manjkalo?« Jože: »Aja, solidna penzija in lastno stanovanje.« Edo: »Ma ne, človek, mislim, zakaj je umrla?« Jože: »Ah to.. Rekel sem ji, naj gre v klet po krompir, da ga bomo imeli za kosilo, pa je padla po stopnicah in si zlomila vrat.« Edo: »O, groza! In kaj ste potem naredili?« Jože: »Makarone.« *** Sedita mož in žena na terasi, pijeta vsak svojo pijačo. Mož pije pivo in žena sok. Pa reče mož: »Ljubim te.« Žena ironično nazaj: »A to govoriš ti ali govori pivo iz tebe?« Mož: »To govorim jaz. Pivu.« OBVESTILA- MEDDELANDEN Pozdravljeni! Pred naslednjim letom bomo s pomočjo seznamov članov slovenskih društev pregledali evidentirane naslove, kamor pošiljamo Slovensko glasilo. Naslovi, ki niso na aktualnih se­znamih posameznih društev, bodo odstranjeni. Obrnite se na svoje najbližje društvo, če veste, da ste pozabili plačati članarino, da boste lahko še naprej dobivali Slovensko glasilo na dom! Lep pozdrav iz uredništva Hej! Inför nästa ar kommer vi, med hjälp av slovenska föreningarnas medlemslistor, att ga ige­nom alla registrerade adresser dit vi skickar Slovenska Bladet. Adresser som inte finns med pa respektive förenings aktuella medlemslista kommer att plockas bort. Kontakta din närmaste slovenska förening om du vet att du missat betala medlemsavgif­ten och för att fortsätta fa hem Slovenska Bladet! Vänliga hälsningar Redaktionen *** Objavljamo podatke o sodni prevajalki, ki med drugim prevaja iz slovenščine v švedščino. Katrin Sundius Nordin, auktoriserad translator: Fran bosniska, kroatiska, serbiska till svenska Fran makedonska till svenska Fran norska till svenska Fran slovenska till svenska Fran danska till svenska Adress: C/O Nyckelordet Fagelgatan 48 149 50 Nynäshamn Telefon: 08-520 208 48 (talpost) E-post: info@nyckelordet.se V SPOMIN - IN MEMORIAM Ljerka se je poslovila Pred tedni smo se poslovili od Ljerke Kos, nekdanje radijske novinarke in članice našega društva. V sedemdesetih letih je bila nepogrešljiva kot aktivna sodelavka pri Našem glasu in pri raznih kulturnih društvenih dejavnostih. Znala je navezati stike in se vključiti v naše aktivnosti. Še letos je sodelovala pri štirih debatnih popoldnevih v stockholmski knjižnici, kjer smo analizirali slovensko književnost. Znala je spontano navezati mednarodne stike in s tem približati kulturne bisere. Zadnja leta so potekala le ob občasnih srečanjih, vendar se je bomo mi, bližnji, bomo spo­minjali kot enkratno osebo. Tone s prijatelji *** Tack * Zahvala Sorodnikom in prijateljem, ki so s krasnim cvetjem in izrazi sožalja počastili spomin na ljubljenega soproga, očeta in starega očeta Mirka Frica Prevolnika Soproga Katarina, hčerke Majda, Nada in Irena z družinami Till släkt och vänner som med vackra blommor och ert deltagande hedrat minnet av var käre make ,far, morfar och farfar Mirko Fric Prevolnik Katarina Majda, Nada, Irena med familjer PISMA BRALCEV - LÄSARNAS BREV Naši kulturniki, nekdanji zavedni slovenski delavci na Švedskem Mnogi se spominjamo naših začetnih aktivistov, ki so ustanovili in potem nadaljevali z aktivnostmi v slovenskih zelenicah. Tokrat imam v mislih predvsem Štefana Zrinskega ter Milana Starca. Oba rojaka je žal zadela kruta usoda; Milan je imel usodno nesrečo, ki mu je povzročila možgansko krvavitev in ga je ohromila za dlje časa, Štefana pa je zadela možganska kap z usodni­mi posledicami, večkratnimi poškodbami zaradi nes­rečnih padcev. Ker je pred dvema letoma zadelo tudi mene, se še prav posebej v mislih velikokrat ukvarjam s prizadetima rojakoma. Nekoč smo, predvsem v an­samblu Lastovke, veliko sodelovali z društvom v Olof­strömu, kjer sta bila rojaka aktivna. Oba sta še vedno včlanjena v slovenska društva na Švedskem. Da bi ne zapadla v popolno pozabo, si bom dovolila napisati ne­kaj besed o njiju. Zahvaljujoč internetu smo pred nekaj leti vzpostavili stik. Štefan se mi je oglasil z naslednjimi vrsticami, ko je odgovoril na moje vprašanje, ali je naročnik na Slovensko GLASILO: Kar se tiče naročnine ne vem nič drugega kot to, da sem bil naročnik od samega začetka, ko je časopis začel izhajati. In bil sem tudi naročnik časopisa „Svobodna misel“, katere pobudnik, izdajatelj ter urednik je bil Marjan Kramaršič; dobro za ohranjanje slovenske kulture na Švedskem, ohranjanje slovenske identitete in informacije Švedom o Sloveniji pa je tudi dvojezično GLASILO, ki je neprecenljive vrednosti tako vsi tvoji prevodi, knjige in pesmi ter izdaja plošč kakor prve s strani LASTOVK, tako tudi poznejše, ki ste jih posneli n okviru skupine ORFEUM. Moram reči, da ste sestre Budja s teboj na čelu, Zvonko in cela družina BUDJA najpomembnejši Slovenci na Švedskem, ki so naredili največ za obstoj slo­venske kulture na Švedskem. Največ zato, ker ste vse to delali z ljubeznijo do domovine in brez koristoljubja, delali ste za vse nas, Slovence na Švedskem, in za naše potomce ter za vse Slovence nasploh. Vi si zaslužite, da bi Vaše ime bilo zapisano z zlatimi črkami v zgodo­vino Slovencev na Švedskem in v zgodovino slovenskih izseljencev. Vaša pomembnost bi se morala priznati na način, da Vam slovenska država izroči priznanje za vašo domoljub­nost. Zato bom jaz predlagal komisiji za dodelitev Prešernove nagrade, če ne prej pa vsaj ob 50. obletnici vašega delovanja na Švedskem, kar bo leta 2018. Bilo bi lepo, če bi skupno s priznanjem in nagrado tudi izdali knjigo zgodovine Slovencev in naslove društev na Šved­skem s fotografijami, z nekaj pesmimi slovenskih pesnikov tukaj in, zakaj pa ne, zgoščenko vaših pesmi. Osebno bom to predlagal ministrstvu za kulturo pri vladi rep. Slovenije in upam, da boš želela sodelovati v tem projektu. Z veseljem in s hvaležnostjo sprejemam tudi ta izziv. Čeprav sem prepričana, da so drugi še bolj zaslužni, ampak jih ne vidimo, morda se pa zdaj pokažejo. Posredovala: Augustina Budja Bencek Pismo Anice Maras Da že nekaj let redno prejemam GLASILO se moram zahvaliti gospe Gustiki. Je že veliko let, kar 36, odkar sva se z možem Ernestom vrnila iz Göteborga v Lenart v Slovenskih goricah! Skoraj ne mine leto, da se ne bi s kom srečali pri nas ! Marija in Zenon Perovč , njuni otroci, Marija Kolar z možem. Vedno si imamo veliko za povedati. Pred štirimi leti sem tudi sama obiskala Švedsko. Od takrat se je veliko spremenilo. Tudi Gustika z možem Zvonkom, Olga z njihovo mamo so bili pri nas. Letos septembra sem se odločila za obisk Vinariuma v Lendavskih goricah in doživela pre­senečenje. Ko smo se s prijateljico Tinko ki je pripotovala iz Kanade, in najinim šoferjem Gregom, ki je moj sorodnik, vrnili iz stolpa, me je nagovorila prijetna gospa in dejala: »Vas pa poznam! Nista vi in vaš mož Ernest živela na Švedskem?« Bila je Marica Kacjan z druži­no. Nazadnje smo se videli pred 34 leti pri njih v Pesnici. Zares sproščeno smo se nasmejali. Zame je bil kar velik kompliment, da še kar obvladam švedščino, namreč vsaj pogovorno. Prav tako sem letos ta stolp obiskala s Perovičevima. Upam,da se še bomo večkrat tako našli in obujali spomine. Vsem, ki bodo kjer koli po svetu brali te vrstice, z možem pošiljava lepe pozdrave. Zame pa še vedno velja rek:!POVSOD JE LEPO, A DOMA JE NAJLEPŠE! Anica Maras Pismo Ludvika Krambergerja: Bučno olje/pumpolja Velikokrat smo številni poskušali najti primerno trgovino na Švedskem, ki bi potrošnikom ponudila bučno olje. Pa se grosisti izgovarjajo, da je dobava iz Slovenije predraga, zato se potrošniki bučnega olja znajdemo tako, da si ob obisku v Sloveniji nakupimo večje količine in jih pripeljemo s seboj na Švedsko. Nas dolgoletni zvesti dopisnik, prijatelj in novinar v pokoju, g. Ludvik Kramberger iz Gornje Radgone, se nam tokrat za Slovensko GLASILO oglaša s fotografijami, da si bom bralci lažje predstavljali, kako se pridobiva med Slovenci zelo cenjeno bučno olje. Hvala, Ludvik! Det krävs manga händer och olika moment i processen innan pumpafröna är klara till att pressas till olja. Var gode vän, Ludvik Kramberger fran Slovenien skickade nagra intressan­ta fotografier, sa att vi lättare kan föreställa oss ursprunget till den, pumpolja, som är sa uppskattad av manga. Tack Ludvik! Gusti Budja Bencek Pismo Danice Dyllong Op. ured.: zaradi prostorske stiske v glasilu tokrat pisma ne objavljamo v celoti, ker pa je festival zborov morda zanimiv tudi za slovenske (ali švedske) zbore, smo vseeno želeli objaviti vsaj del pisma: Prijetni dogodki v domovini 10. junija se je v Šentrupertu na Dolenjskem, kjer je na prostem velik muzej slovenskih kozolcev, odvijal festival ljudskih pesmi in godcev. Prav v tistih dneh se je mudil na eno­tedenskem izletu po Sloveniji moški zbor »Les voix de l`est« (Glas iz vzhoda) iz Aumetza v Franciji. Mesto je pobrateno z Idrijo, zato prihaja zbor skoraj vsako leto v to mesto gosto­vat. Letos pa so zapeli tudi v Trbovljah in v Šentrupertu na Dolenjskem. Večina teh pevcev je dolga leta pela v zboru A.T.S.O. Aumetz, najstarejšem slovenskem društvu v Franciji, katerega so ustanovili slovenski rudarji 1926, ki so v tistih letih masovno odhajali v rudni­ke železa v pokrajino Lorene. Vodja sedanjega pevskega zbora, Andrej Kogovšek, je mož slovenskih korenin, ki še vedno razume in tudi govori slovensko. Ostali pevci so potomci drugih narodnosti, katerih predniki so prav tako prišli s trebuhom za kruhom v francoske rudnike. Ker so na potovanju po Sloveniji želeli približati njihovo petje čim večjemu krogu slovenskih poslušalcev, so bili zelo veseli povabila v Šentrupert. Njihov repertoar še vedno vključuje veliko slovenskih pesmi, kar je zelo navdušilo poslušalce. Nagradili so jih z buč­nim ploskanjem in izrazili željo, naj pridejo še kdaj v goste. Tudi zbor »Les voix de l`est« prireja vsako leto v aprilu pevski festival, na katerega vabi zbore iz Evrope. Na njem je gostovalo že nekaj slovenskih zborov. Na spletni strani »Mines en Choeurs« je opisan potek prijave na festival. Slovenski zbori na Švedskem in tudi šved­ski zbori ste torej dobrodošli. Več o festivalu najdete tukaj: http://www.minesenchoeurs.fr/home/the-festival/ Dragi rojaki na Švedskem! Velikokrat me sprejmete v vaše vrste in druženja, za kar sem vam neizmerno hvaležna. V prihajajočem letu vam želim vsem skupaj in vsakemu posebej obilo zdravja, miru, sreče in ljubezni ter vas prisrčno pozdravljam. Danica Dyllong NAJ VAM LETO 2017 PRINESE VELIKO ISKRENIH LJUDI, ČLOVEŠKE TOPLINE IN MEDSEBOJNEGA SPOŠTOVANJA. NAJ BO POLNO LJUBEZNI IN PREDVSEM SREČNO! 2017 VI HOPPAS ATT DET NYA ARET FÖR MED SIG ÄRLIGHET, ÖDMJUKHET OCH ÖMSESIDIG RESPEKT SAMT GOTT OM KÄRLEK, HÄLSA OCH LYCKA! Slovensko GLASILO - Slovenska BLADET Izdajatelj / Utgivare: Slovenska zveza / Slovenska riksförbundet i Sverige Box 145, 731 23 Köping Predsednik / Ordförande: Alojz Macuh; slovenska.riksforbundet@gmail.com NASLOVI - ADRESSER KLUB KULTURE SLOVENIJA Preds: Karli Zunko c/o Karli Zunko, Norra Torggatan 17, 640 30 Hälleforsnäs slovensko.drustvo@gmail.com IVAN CANKAR Preds. Ivan Zbasnik, 035- 21 12 94 Meteorvägen 17, 302 35 Halmstad il.zbasnik@bahnhof.se SD SIMON GREGORČIC Preds. Alojz Macuh, 0221-185 44 Scheelegatan 7, 731 32 Köping aa.macuh@gmail.com KD SLOVENIJA Preds. Janez Rampre, 073-344 95 27 Vall­movägen 10, 293 34 Olofström janez.rampre@oktv.se SLOVENSKI DOM Preds. Jože Zupančič, 031-98 19 37 Parkgatan 14, 411 38 Göteborg marianne.ratajc@byggnads.se SLOVENSKO VELEPOSLANIŠTVO Amaliegade 6, 2. Floor 1256 Köpenhamn, Danmark Tel: 0045 33 73 01 20, 0045 33 73 01 22 Faks: 0045 33 15 06 07 vkh@gov.si SKD FRANCE PREŠEREN Preds. Lado Lomšek, 031-46 26 87 c/o Lomšek Stora björn 33, 415 16 Göteborg ladolomsek2@gmail.com SD PLANIKA Preds. Rudolf Belec, 040-21 80 48 Mobilni telefon: 0709-535401 V:a Hindbyvägen 18, 214 58 Malmö kontakt@planika.se SD STOCKHOLM Preds. Vika Lindblad, 08-89 74 96 C/O Kisovec Rosendalsslinga 3, 186 33 Vallentuna vikilindblad@gmail.com PEVSKO DRUŠTVO ORFEUM Preds. Avguština. Budja C/O Bencek-Budja Hantverkarg. 50, 261 52 Landskrona budja@bredband.net SLOVENSKA KATOLIŠKA MISIJA Parkgatan 14, 411 38 Göteborg Zvone Podvinski, 031-711 54 21 zvone.podvinski@rkc.si Tisk/tryck: Grafika Gracer d.o.o., Celje, Slovenija/Slovenien