mstorll Lewndale An. postane tj ■♦4.1) ^ucd daflf 4sy» aet 7&TT GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE o—yeak tVH. VUBr g^tcararg trTA^v^r."?.^ c««,«. nt, p«na.ij^ 2». (d*. »), iaa«. stev.—number sob. j _____ JE DOUMVE? ilNK TAKODULU, AKO NE BODO ZNIŽA** OBMMITI. V kupitaliititaem gospodarsksm siatemu m more biti drugade. Washington, D. O. — Francija Be bo plačala svojega dolga Zdru-; ienim državam preje ket v 60 do 7". letih, ako se ne Bližajo obresti glavnice $4,500,000,000, ki jih i-m a zck j plačati, na dve od sto ali pa še manj. v Tak je j>oložaj, ki ga imata re-iiti poslanik Jnsserand in ameri .I n komisija ta povračilo dolga. Fokt je namreč ta, da je Fran cija danes toliko dolžna, kolikor je znašalo njeno narodno premoženje, preden je pri&ela svetovna vojna. Njen dolg je bil velik ie lircd izbruhom svetovne vojne, v ojmra času sV je pa lzposojevala denar, kakor človek, ki je že nad vsem obupal. Izpoeojevala ai je densr v Ameriki, Britaniji, aploh povsod, kjer ga je dobila. Ko je nehala vojna m je bilo aklenje-110 premirje, si je Francija ie na dalje izposojevala, njeni politi čarji so pa prikrivali fraueoekemu ljudstvu, da se Francija nehajo v ban liro t nem položaju. Trdili m govorančili so ljudstvu, da je vse krito z nemiko odškodnino. La k__jost po breskonšnem odpleče vanju od-Ljdnin od strapi Nemči-.i je vodila do drage oktipacije nemškega ozemlja in končno do J>M\vcsovega na&ta, ki pripozna iir jat ve vseh aliiranih in pridru /enih sil. Juss. rami vprašuje, da se da r.jji-ju obresti od deset ali iivsnsjst M. Ok iH^ll rmmvff Pregled dnevi godkov. Kidder, Peabody Co. obsojena na $10,584,109 odškodnine. Kanadski bankirji se branijo odgovornosti. Kdsj Francija plača svoj dolg Ameriki f Ostra sima, kakršne nc pomnijo pol stoletja. Jugoslavija. Cankov sprejet v Belgradu s sovražnimi demonstracijami; lan darjl 90 ga branili. Ninčič izjavil, da je Jugoslavija nevtralna flede Albanije. Po svetu. Sovjeti obtožili angleško torij-sko vlado, da snuje alijanee in lige proti Rusiji. Francoski vojni minister dejsl, da je Francija pripravljena na vojno. Zavezniki "odkrili" veliko za-logo orožja v Nemčiji. Podržavljene industrije v Avstraliji se izplačujejo. KANADSKI BAN- Francija je priprl* KIRJI SE BRANIJO ODGOVORNOSTI. KMdir,PtibriyCo.ob-eojena na odškodnino. OBRAVNAVA POKAZUJK U-KAZAHK KAPITALISTIČNI METODI V konkurenčnem boj« je kapitalistom ritko sredstvo dobrodošlo. IJona na vojno. POBLUŽIJO BI ŽILO BEDA 0TU IZOOVOROV. Garantirana odgovornost unttujs po njih mnenja finančno bistroumnosti ■ so našli v MsmOiji skrito zalogo 100,000 oevi ta stojnice - »daj ko js treba to-prasniti kolinsko obmoetj«. Pari«, 27. dee. - "Kcho de Pariš** je isvedel is "abaolutno za m itljivcga vira,** da zaključek aa-veznikov, da ae izpraznitev Kolina (Cologne) odgodi sa nedoločen čas, temelji na odkritju velike, sa-Vancouvsr, B. 0. — Bankirji >oge puškinih in atrojničinih eevi in finančniki v Kanadi se ne po- v Nemčiji. Omenjeni list poroča čutijo prsv dobro, odksr ljudstvo 'pod debelim naslovom, da je med-vedno glasno zahteva, da mora »vozniška vojaška kontrolna kov/teka banka pološiti poroštvo za [misija v Nemčiji zavohala skrbno vsakega vlagatelja do 13,000. fkamoflažirauo zalogo blizu Berli-Bankirji In finančniki so se obr* nu; v zalogi je 75,000 do 100,000 nilj do nauzdanega časopisja, dsfc<-« \> sa puške in strojniee. To je odvrnejo od sebe to nevarnost V Ikršcnjc versaljake pogodb«, pravi interesu finančnikov piše članke flist, in zato je ententa odgodila sir John Willisou, ultra torijcev. Ta piutokrat argumentira v sv*1 jih člankih, da bi garantirano po* roštvo uničilo finsnčno bistroumnost. On trdi, ds vlsgstelji, ki nalagajo denar v bankah proti nizkim interesom, ki so prejele pise, cisnae mi, in zaio je cnicma ougoaiii glavni lakaj jovakuaoijo obmostja pri Kolinu O Um odkritju so včeraj deba-rali tudi v francoski zbornici. /Desničarji so grmeli o pripravlja mj/f* Nemčije na novo vojno, Francija pa da ni niti male pri prsvljcna kakor ni bila leta 1114. Tedaj je vojni minister, general p9clovnieo od Ksnade, nimajefKcliet, isjavil: "NoV vrhovni napravice zahtevati drugega poro* itva, kot jo v navadi pri najbolj rudni obrambni svet, katerega Je _______. ___________ /istanovila llerriotova vlada, dela navadnih 'in preprostih kupčijah, noč iu dan v sporasumu s vsemi Willison seveda ne pove v aro-' prizadetimi industrijami na pri jih člankih, kaj jc delala takrat pravah sa popolno mobilizacijo finančna bistroumnost, kadar eo banke bankrotirale. Najbrš je finančna bistroumnost spala, ako* vseh industrij sa alučaJ sove vojne." Drugi govorniki so po-jssnili, da bo Francija kmalu 'amfMtlflT m> diha, po katerem iHorna: et i tiral predlog UumuiiK «prejsse Poljaka v mslo sn Ttato m do se a tem močneje sa sa aloiaj primanja sevjtt- > sk^H se seotaaek ministrov . ' zarodi" rrUtre tega le sa 84 odstotkov, število bank ae je pa nižalo od štlridsset na štirinajst. Tekoše premoženje bauk, ki;|majo kanadsko poslovnteo, jo aa 47 mUjettPv dolarjc\ ni*, kot je bflo pred pet in dtajset leti. -O Ko je bankrotirala Home ban ka, ji izgubilo na stotine malih vlagateljev svoje prihranke. V Fernieju, B. C., so rudarji isgu-bili v tej bsiiki tri četrt miljons dolarjev. Zdaj je sima tukaj in siromaki so brez sredstev. Baični interesi so sistematično dajali podporo ali subvencijo časnikom v Kanadi s oglssi In poso-jili. Nekaj mesecev prej«, preden jc banka bankrotirala, so vsi daevnllii priobčili rsčnn bsnke. ki jo iskazoval $232,639.17 dobička. In seveds pod rsčunom so prinesli komentar i "Delničarji se n*j zahvalijo glavnemu ravnatelju, njegovemu pomočniku in drugim bančnim uradnikom, ker so tako uspešno vršili svoje dolžnosti.. 'Nekaj mesecev kasneje ni bilo nikjer te rsserve, dva miljons nje-nege kspitale> izginilo in obvez-nosti banke so bile zs $0.600,000 višje, kot njens glsvnies. Bsvns-telja banke, ki sla največ zakri-\ils, da je banka bankrotirale, sta prejela od šest do osemnajst mesecev ječe s isglrdom, ds bodeta kmalu pomiloščrns. -- Tudi tuksj veljs izrek, ds msle tatovs obešajo, velikim pa odpu Ščajo, Na stotine revežev je bilo oei-ganjenih za njih prihranke. Kriv* ci Jte niso bili toliko kazoovani. kot sestradan delavec, ki nkrade hleb kruha, da cfteši glad sebi in svoji društni. I Ps prsvijo, da je juetiea sUpa I ravno niso banke dale svojim vla-Umela dovolj svojega bombeša v jr a tel je m poroštva za zaupani de- ieverni Afriki sa eksplosi+s in nar. novoisnajdeno-kurivo ta motorje Od leta 1900 so se bančne kup- osvobodi Francijo od ttvašanja čije v Kanadi pomnožile sa 1,100 pgtomnih količin gasollna la odstotkov, Ravnico -je pa naraela vojne potrebe. — Tvrdka Kidder, Peabodjr Co. spada med vodilne bančne interese v Novi Angliji. OpA kontrolira kar celo vrsto industrijiltffc .i podjetij. Ta tvrdka jc zdaj vlofcla priziv proti ramodbi aa $10,634,109. katere mora podškodnino . , . ker so Izgubili kontrolo nad A _______Felt kompanijo in drugo lastnino iaradl rtrotniškega početja obtožencev. Tako visoke odškodnine le ni bilo priznane v Novi Angliji, Obravnava jo trajala trinajst mesecev in je vzbudila veliko zanlms-nje. Bančna skupina, obetoječs ls tvrdk Kidder, Peabodjr Co., F. S. lfoseley Co, in Rogert F. Fer-rick, je uničile Willette In njego-ve tovariše na prav enostaven na-čin. Hotela jim ni'dati peeojila na dobre vrednostne pepirje. In Ker je imela stike z bankami ? New Torku, se jc s njimi dogovorila. 4a niso dobili posojila tudi drugje. V skupini American Fslt kom penije spads tudi Rostmrjr Cer-pet kompanija, proti kateri je or genizacija United Testile Work-en vodila etavko skozi vsč mesecev, ker je bila znihna,0|MU Znižanje mesde je nevedna reč, kjer Kidder. Peabody kompanija dobi kontrolo nad ^odjotjem. To se je sgodilo tudi pri Walthem Weteh kompsniji, kjer so tudi za-stavkali delavci zaradi zniHnjk meede. Bivši državni pravdnik Frede-rick Kstzmsn, ki je vodil tožbo proti delavcema Haecu in Vanset-tiju, je eden ismed trideset odvetnikov, ki jib j« imele Kidder, Pes hod? kompanija na plačilni Usti ob času dolgotrajna obravnave. 6udva 00 pota jtotiob. Washtagton, D. O. — *odnik Beiley. član višjega sodiščs Dis trikta Kolumbije, js podučil poroto, ds ne postoji najmaajša pravna opravičbe sa aretacijo 21 komunistov i« simpstičsrjev. katere je entirala policija na Ro bert Minorjevem »hoda dne 9. e-priU 1123. Ampak porota ni ne eno spoznala krivim polietjekega lejtnenta Lawrenec ODayja, da js odgovoren se enteeijo Clenn-ee Boeesbergerja. ODay je bil tožen sa pet ia d ve jest tlno* do-Urjev odAtodnine. Porota ga jf o* proeula na podlafi tefcnlčoega _ ODe/ je tfdil, da je afe-veUko drugih oeeb. ni pa a-rotiral Roeeobergerja. uh. r ger pe al Uael drogik prMf kot ee-be. Vse druge osebe pa M morejo tožiti pelleijskegs Ujtnenta, akeravno je pritnal, da jih je tiral ker je sedevs ie zasta Hrlig Brez. Boeenbergerjev id* ---- rokatj« takoj vldti obneiilo ai|beHW ^ noro obnraevt * ri I Te isjave so nekoliko petolsli nacionaliste v zborni oi. Drlavna podjetja r AvstraMji to* i kasujejo ..... KSUiKI BAJfDITJI MAPADU VLAK. Ubtlt Demonstracija proti Cankovu v Belgradu. Silne množic« ljudstva sprejele bolgarskega diktator}* • klki "Doli • krvnikom, doli s morilcem delavcev 1» kmetovi" m kolodvoru. Policija je morala čuvati Cankova. Jtigoelovanaka vlada iajavlja, da )o nevtralna glede Albanije. Cankov, ki j« priiel včeraj v Bel jO p0flp.ll0Vail]a. grad, je bil eprojet na kolodvoru tako sovražnimi demonstracija- .... . . . londonska, ml, da je morala policija rasgnati * ljudske množico in antinti več tnbaltlške ali je število os«>bt Ko je sunanjl mi* ' " . ^fj: nister Ninčič, ki je osebno spnjet ,tnot ** Cankova, prosil demonatrente, naj mirujejo, je bil še on islviš- 0NI*s' ! 'i'; Vledi naklonjeui listi srdite oltevajo demonstrante, doČim listi epeaieije kritizirajo Cankova. Oeosor je uplenil •/Novosti" radi Člnnka a Jtaslovom "Krvnik je mod nami'*. Članek ae med drugim glasi, da reakeijonarne balkanske vlado delajo svsao s Mussolinijsm. ' Ko JM je Cenkov pokassl ns kolodvoru, ga je veš tisoč oseb spnjolo s klici: "Deli s krvnikom. doli s morilcem kmetov in delavcev Ih Cankov se jc komaj zmusnil v kola močnega pollejj skega kordona skosi m no tise* Vlada je ainoči objavila komunike, v katerem pravi, da so de-janske teškoče na Ualkaau lahko poravnane, Še se Jugeelavije in Mgariji sedlnlta v boju proti boljšeriški n«vernosti, ; : , ' 7- /zunanji minister Ninšič je všs-raj poročal o albanski sltuseijl. Jugo*iayjs **ma vivemrta iimii imeijui1 w poročilo. Jugoslavija hošs biti aerUralna kakor je Italijo, šsprav ■J ism m Melboune, Avstralija, - (Fed. Press.) — Uradna statistična poročila pokasujsjo, da so sledeče državne industrije v Vietoriji na redile dobiček v letu, ki jc kon> čelo 1. junija l9Ut Tovarna aladkorja is peae $95,080, drže vel ss varoval ninskI department soper telesne aesgode $60,470, državni premegevuik mehkega premoga v Wontheggijn $17,7W, drževni premogovnik rjevege premoge v MonveOu r2S,17ft, državne parne lege $10,190 in drževne lesne tovarne mo. Italija pri je tel jsk Hi odnošajib — In Jn-goslevije sledita premisseju Pa-Mšn, ki Šell svobodno in neodvie- »O Albanijo". BOJ OLBDS KUSOLB OtOAt* IA II m KOMOAN Uprava ie ZAKADI OABiKBOA P11-ITOLA grada se je raaoepilo aarsdi rashč Heh - Petdceet obo-rešenih bendltov je pri W Cobra, ki se nakaja južno od HeUilla. napadlo potniški vlek Nejprvo eo •jfrs v ili lokomotivo s Ura, aa tb so nepedll vojaško str sto, obetu ječo Iz šest mož, ki so jo pobili do eadnjegs mole Ubili so tadi peko trusko Več potnikov je bMo ra* njenih v V.ja, v ketarem ee ee ve-jakl irksssli kot dobri branbovei. rnveš jc bilo bendltov Is BaltiUs ee oblasti takoj odposlale oddelek vojekov, do sledi bood.to^ ki so prad svojim e Ko je Wraegieve vojska dešive Is neuspeh proti sovjetom, je oi s 40,000 Kosov nešel pribešališče v Jugoslaviji. Častniki so udaj u steeoviii društvo za isvajenje svoje gs dela. Kendidetara n izprasnjeni ruski prestol vslikega knesa Ntkole Nikolsjevičs na eni, in velikega knese Cirils Mihajlovičs na dru gl strani je iuvsia raskol v šest nlškem društvu Predsednik polkovnik Komsnov in 39 članov I je ločilo le eo eeaoveli nove dru-št vo sa delo v prid Cirila. Ta ake-pina je vesla pešata, knjige in društveno premoženje v seeeku SI tieoš dinarjev. Druge skupine je vloMle tožbo pri nadležnih oblasiMi. ta sedaj se pričakuje odločitev, komu pripe-de deeer in pečsti. POČITKA DA« ZA _D. 0. — ▼ glav stanu strokovne orgenisoei Pire Pigktars Uteree nstioo ee prejeli 1 jsvko, ki aasoeeja, da se je ee* čina ljudetva v kanadski pn 'ai Alberta larekle ae ee dae čitka T teden u igajm—i N veek meetik je Mla IjoMui vell-as ss pefttet Izjemo iveri le M* f$ oppiir' nsjbrl iflgubtla 87,; dee, — Htoklon urednik moskovskih "Isvestij1** je v Članku s dne 88, deeetnbra mm Bjnij da je aašela or* ganlslratl protiboljševiške lige in ulijsnce med reakcionarnimi državami ob Baltiškem la Črnem morju. Angleška konaervatlvna vlad« agltira proti aovjctakl vladi vsod, kjerkoli more.1 lov. "Angliji je uspelo, »dr vlade Rumunijs, liolgarlje ia Jugoslavije v balkanski bluk proti sovjetski Uniji I »daj poskuša IMl Finsko, Kstonijo in Lat* vQo v baltiško ligo, katara b# podpirala Švedske, Anglija jI tudi aprijaanlla Cehoelovakljo, Itumunijo in Poličko, li tega Je lahko videti, da Anglija priprav. Ija obširno ofensive proti sovjst* tki vladi." PRAHOM U VINM01M rr^juD! UTAJA. A Im ■ 1 tflsbington, D. 0. — Čeprav ^CTlT^SsEmFeSaK * /raueoska vlada raiburja gle-e Albanija ^^^ ^ govori«, da ia kmalu uetanovl [talija — avkaicro smo v doi.rlti___TV., ^ irit-i« M • D, 0, — Ko prlš* ae rasprava po bošišnili prasnlkih v senatu, bo senator Norrie vodil končni nsskok na Coolidgs-Undcr-iroodovo predlogo sa oddajo Musels Hhoslss v najem, o kateri govon, da jo Coolidge več ne podpira. Uaderwood bo porašen in sile upravs ae pridružijo nazadnjaškim demokratom, da bo *prej«ta Jone* sovs predloga, pe kateri bo odda* ls v osjem podjetje komisija po tik članov, kater« imenuje predsednik ako kongree potrdi ooge-stijo komisije, Ako ta našrt po nssrečl in bo prsdloga sprejeta, tedaj bodo Norrie In drugI j«>d porniki vladnega obratovsnjs pričeli i bojem proti poeemeenim do ločbam v pogodbi. Oni so prepri is rt I, ds Ishke porazijo veak načrt zs obrate vs nje Muce te Hhosl po privatnih intareeih. Po Norrisovem načrtu bi ae skosi leta dobilo pri Muscle Hhosl su in višje gori v raki Tenaeeeee en mIIJon koejskik sil mesto eta tisoč koejskik sil. ki bi se dala dobiti po Undenvoodovem načrta. OOlTOMOULSC spoua* UMOBOUr« * BMM Okieage 01. — tft-letei Oeorge Hhew, bi je s sabljo prebodel svojega očeta, je Ml spesesn umobol eim. Is celic« ee ga prepeljaU v Jetniškc bdnišaieo. Pred tremi tedni je v neki ob-ecotai krčmi napadel ia pretepel tri goste Sfceer edaj trdi, da n ee epoml-n K da bi bU i sablje sabodel sva* jega očeta In okolica. — V torek ee toliko mraz b eoeg, teerni ve travi t jege Temperatura sad njih U ari najvišje b. najeišja -U ftolaee i^de ob Tif, ralde «JT »o v Jo tik l rešim v Kltsju, so V Wsahingtonu nsprsm tsm gevo* rissm selo hlednokrvni, odkar ae Kitaj« vtisnili snašaj krišavosli. Nsksj ameriških trgovcev bo mo* goše bojkot Ircu ih od strani narodnih cehov, nekaj mlsjonarjcv bo imelo eitnosti s brigantl, am* pek v splošn«m poro^sjo, da k pološaj v Kitaju miren In pop4» noma brezbrižen aa zunanji evei. V državnem d«partmsntu sau* pajo v ameriške benklrjc kot Šo» vaje ameriških intarecov v Kita* Ju. Voditelji Kitaja so Isbko tako nazadnjaški kot CangUolin a* II pa tako radikala! kot Huujat* sen. Naj b«d», keberšnl hočejo, is-posoditi ei bodo morali dener, kadar ga bodo polrebovsli. lil pe po.oj.lo pojdejo v f ell Utraet, ker drugje ga as dobe Ako m aa bodo ravnali po pogojih, ki »o jib narskovsli bankirji, n« dobe po* eoJIU. Ako ae bedo plačevali ob-resti, kadar sepadejo, tedaj,*e do-be nadeljnlb posojil, ako ae ne bo« do lavcsell, da plačajo še višje ob* rasti In sestavijo dobrih obveseie. Poleg bodo dobili še Izredno tat* ke pogoje V Weshingtonu si torsj prav alš ne belijo svojih glev zaradi notrenjege položaja v Kitaju. A* meriški bankirji, ki Imejo svoj sa* del v Wsll Htreetu, Imsjo Kitajce v kleššeh plečeti bodo morali, ka* kor jim bodo ti benkirji piskali. ISUDVA MALOMABVOtT. Tlak je peljal šeaoaa Hvfišarkl U mU j daleč — lir so vlek jš udaril ob avtomobil ne šeles« nlškem križišču ia raall tri cecbe. 1» letne mn, K. Clsrk je pa e-etala ae šivmolovkl le vlek jo je prijel dveeojet milj daleč, dokler ni podle v Jerak ob fteletniški pra* gi bUsc Oeklaoda, led. ftena je bila v o-seveeU, ko jO js kscaeje aeAel neki fermer. M* U ai selo poškodovana, ampak tr. - u mmJI dlaMfi ossaa. t Drtjmim ee ai aišesar sgedlle, V velikem loku I tele le evta. PROSVETA PONDEUEK, M. DECEMBRA. 1924. PROSVETA •TROSVETA' "THE EHLICHTEMMENT" Ti ~i~Tr— AdvertHrn ntm m mrtu****- (eacee* Ohfeagc) mi Osnade W pm fonlfK (MltflM M M f* kSnn tL fojkMblkm* - tmm v •fcfarej« m pr. <*~. M44) 4. i. . PfMrtto jo pfift* IZ 21VUENJ IN POHABLJENIH DELAVSKIH UDOV RASTEJO PR0FIT1. Delavci so pri delu izpostavljeni sto in sto različnim nevarnostim, ki ugroiajo njih zdravje in njih zdrave ude. Nevarnost seveda ni jfovsod enaka in tudi povsod niso .Izpostavljeni enakim nevarnostim. Na pr. delavci v tovarnah so veliko bolj izpostavljeni strokovnim boleznim, kot delavci, ki delafr v prostem in svežem zraku. V tovarnah, v katerih ni nevarnih strojev, niso v nevarnosti delavski udje toliko kot na pr. na železnicah, v rudnikih in v fiumah. Splošna sodba pošto ji, da je zdravje Sumskih delavcev v manjši nevarnosti kot rudarjev ali pa tovarniških delavcev. Sumsld delavec ni v nevarnosti, da dob! rudarsko jetiko (naduho) ali da se zastrupi s svincem ali katero drugo tvarino, kot se to vrši pri tovarniških delavcih, ampak podvržen je pa toliko bolj nesrečam posebno tam, kjer se šumski delavci priganjajo k delu. Pred nami je Statistika kanadskega delavskega de-partmenta, ki nam pove jasno kot beli dan, da največ delavcev ponesreči pri dehi v šumah. Statistika sega na-zaj v leto 1922. Pripoveduje nam, da ponesreči smrtno na vsakih 176 šumskih delavcev po eden smrtno. i/1 • • jtf s ' i' , i To je nekaj skoraj neverjetnega. Ampak štatistika ne laže, ona govori resnico. Pripoveduje nam o strašnem izkoriščanju šumskih delavcev in da gospodje, ki ople-njujejo krasne ameriške širine, množe svoje bogastvo na račun delavskih udov in življenj. Kanadski delavski department poroča, da je v tem letu ponesrečilo smrtno 168 šumskih delavcev. V tej industriji pa dela okrog 27,000 delavcev. Največ delavcev utone na rekah, ali jih pobi je padajoče drevje ali pa ponesrečijo pri skladanju in nakladanju hlodov. Delo je nevarno ne glede na to, kakšno delo opravlja šumski delavec. ' Navadno se nesreče agode daleč od krajev, v katerih bi bilo mogoče dobiti zdravniško pomoč« Zdravniki niso .naseljeni po šumah. In tako marsikateri delavec umrje, ker ne dobi zdravniške pomoči o pravem času. Statistika, ki jo je priobčil kanadski delavski department za leto 1922 nam pove, da so težke nesreče po industrijah razdeljene takole: ftUTilo »«•« 1M1 uslulbeneev. : Delo v lumah.................. 26,950 : V kovinskih rudnikih............ 1S,1S8 J V premogovnikih .............. 81,888 r Na železnicah ................165.686 5 V papirnicah in lasnih tovarnah.. 118.462 | V jaklaraki In ftalasnt Industriji.. 75.884 T V komični industriji............ 14,085 | V ribiški industriji............. 57.880 Nesreče. V odstotkih. 158 87 97 148 74 42 58 20 0.667 .281 .804 .086 .062 .055 .056 .084 Največja razlika se takoj opazi med šamskimi de-j- lavci in ribiči. Zadnji iivrše veliko dela na morju, vendar | je med njimi zelo malo nesreč. Tudi v šumah bi lahko bilo veliko manj nesreč, kot | jih je. Ampak samogoltnost po večjem profitu učinkuje I na šumske podjetnike, da se ne brigajo sa varnost šum-§ skih delavcev. In to je lastnost industrijskega kapitalizma. Sumaki delavci so izrecno slabo plačani. Zaslužijo trideset ali nekaj več dolarjev na mesec, poleg pa dobe ^.hrano In stanovanje v napol podrti leseni šupi. Pri trdem rjdelu ostanejo ubožnl, njih gospodarji pa bogata. Srečni Usti delavci, ki zaslužijo na mesec od štirideset do pet ; in štiridesst dolarjev. In za U denar, slabo hrano in šs ^ slabejše prenočišča tvegajo vsaki dan svoje zdrave ude f>a svoje gospodarje. Tak je sedanji gospodarski sistem. • iakoriščanje človeška delovne sile do skraj- r nostl, ns drugi strani se ps reda oni, sa katere garajo mezdni sužnji. . JAVKA GOVORNICA. 4 .t Glasovi članov S. fV. P. X in titaUlj«* Proevet«. Lands, Pa. — Kot večletna naročnica Prosvete, ss tudi jas postopim rnkrat nadlegovati njene čitatelje. Temu je kriv naj. več dopis is Jseksonvilla, N. Y , kjer dopisovalka vsbi airs. ftin-kovee, da ji razstavi kleti. Cemo toliko trnda s polnjenjem kleti s obilimi pridelki v dotičnem okraja. Zato, da se isprijeno spomladi pomeč* ven t Smelo trdim, da fs ni slablegs kraja sa prodajo poljskih pridelkov kot je ravno do-tični. To Vem Is lastne izkulnje, ker bHa.eSP tudi jaz nekoč obžalovanja vredna farmariea dotič-neta okraja. Bes, ds je po troda-polnem obdel vanju tamkajšnjega polja radi hribovitega in s kamenjem napolnjenega ozemlja, pridelek naravnost ogromen, a kaj koristi, ko ne moreš rasna mleka in morda par jajee obsolut-no ničesar prodati. Tudi jaz sem napolnila svojo klet s sadjem in krompirjem, pa ga nisem mčgla spraviti v denar, če bi tudi hotela po pat eentov bnielj. žalostno je gledsti tamkajinje vrtove pozimi obloiene s zmrznjenim sadjem. Čemu pa naj se ga izpostavlja, da gnije po kleteh. Meso se tamkaj tudi izplača jesti doma, ker prinese Uvo tele, ako ga prodal, ravno toliko, kakor njegova kola po smrti. Olevni dobitek imajo tamkaj Inji farmarji od za vrstnih agentov. S presladkimi besedami hodijo okoli kmetovalca in ga postavljajo v deveta nebesa, pride pa Islost in obup. Varajo farmarja samo sa to, da dobe petod-stotno ceno od kupčije. — Marjr Nagode - Miner « Milk, Pa. - Z delom gre po navadi. NI hvalevredno le Is rssloga, kar delamo za druge. Dokler delaveo ne bo prejemal polne vrednosti svojega dels, toliko čaaa ni hvaliti, pa če je le boljša. Nekdo drugi; ki ne dela, ti m le vzame več kakor da tebi «a tvoje delo. Da bo delavec prejemal polno vrednoat za svoje delo, ae bo sgodilo le v socialistitoi drulbi, katera sagotovo nasledi bresobsirni in suženjski kspitali sem. Kdaj se to zgodi, je odvisno od delavcev samih. titaro leto ide h koncu, nasproti pa novo 1925. Koliko obljub bo narejsnih in sopet porabijenih! Delsvei naredite si enkrst sa vselej obljubo, da ne bosts več slsdi-U savajaleem in rasnim sgagar-jem, katera vaa ne stane nič, pridobite ps lahko vse, sgubiti ns morate ničesar. Obrnite hrbet in ne podpirajte pripovedovaleev verskih bajk, kajti oni so pravi agentje kapitalizma. Oni vaa delijo v temi, da ne spregledate in kot take vaa kapitalisem lahko izkorišča. Je še več ssvajalcev, ki imajo vsi en namen. Otresite ss jih in ne pustita, da bi kdo drugi sa vaa mialll. Narava vam je dala molgane, da s njimi nihče ni tako učen, da vse sns. In nihče tako neuk, da nič ne zna; nala lo-la sploh traja od aibeli do groba. Poglejmo v največjo drlavo na svetu — Rusijo. Delavci in kmetje ee tam danee učijo čitati in pisati. Ni jih srsm, ker hočejo snanjs, kar jih napravi nepremagljive. Ves svet je bil proti njim. Nastopali so proti njim eelo s orožjem, s bili so skosi in skosl zmagoviti, čeprav je skosi vsa sadnja leta pisalo o njih kaoitalistično časopisje toliko lali. katere so ponavljali še aloveuski prodani listi Vss to nič ne pomaga: rusko ljudstvo stoji trdno zs sovjetsko vlado, katera bo obstala morda le sa dolgo dobo, dokler ne bo ruski narod popolnoma isobrslen, sa kar sedanja vlada tudi skrbi, ker ve, da le umeko povzpeli narodi imajo bodočnost Zato tudi mi stopimo ns tako pot, pripravimo se sa prihodnje volitve, ne pustimo se uspsvstl. Demoaetrirsjmo z glasovnico v roki. toda ne tako k nt 4. novembra 1924. Ca se ne bomo pobrigsli, se bo pesrl postopalki razred in njegovi raznobarvni agentje le toliko nemotene jI* na na! račun. Rojs-ki, ki le niste drlavljani, poekr-hite si te pravlee, saj ni tako talko. kot al neksteri mislijo, same msla volje je treba. Človek, ki nič ne «ta, ali po-vrlno, as bo vedno prej pnstil potegniti kakor tieti. ki velika lita. Ali ssialiti jo t odi treba zraven ne pa tako kot sem jas pisal pred ^■•ons pur dopiaav od ta. pa jih nekateri naroke razumeli. Prej je premisliti stvar, potem tete kri Utirati Jas ne ptlem dopisov, da bi jih samo t« čttaii. pni pa m spločnest. Komur ni vleč, pa n ne Mta nkerovati pa si m be dal od nikogar, kaj ne ssaem. Za me veljajo postave Združenih držav, cerkvene so saase lanski sneg. Leto 1924 ni bilo kaj prida za nas. Glejmo, da bo leto 1925 bolj-le, os. da bomo mi boljU Držimo malo bolj skupsj in ne prepiraj-mo se sa oslovo seneo. Vsi spadamo v delavski rasred, torej bi tudi morsli v delavsko stranko. Pustimo osebnoeti na stran. Vsakemu človeku je kaj plemenitega ali dobrega, nihče ni brez napak. Nadčlovek se bo iele rodil, ali ta-krat bodo ljudje bolj izobraženi kakor danee. Mi se nahajamo le da pragu barbarizma. Poglejmo po svetu, kaj se gobi in malo premislimo o tem, pa vidimo, da ja v danalnjem človeku le zver. Le tisti, ki je dovolj ali delno izobražen, jo lahko kontrolira. Če bi se delavci vzeli tako skupaj kakor ae nasprotniki, bi žc imeli davno to, kar nam gre. Ob novem letu si naredimo nekaklen načrt, zatisnimo nale žepe in pod-ptrajmo le tisto, kar koristi nam, nič verjeti hnmbugarjem in nič jim dati, pa naj bo kdorkoli. Nobena vera ali papel nam ne more dokasati, da so njih verake dogme feeniea in vere pa obstoje na samih dogmah; boga v osebi ni mogel le nihče pokazati. N<£aj let pred svetovno vojno je bil v Pragi na Čeikem kongres svobodomiselcev. Navzoč je bil tudi znani Perrer is Španije, ki je bil pozneje ustreljen od Ipan-ske jezuitske vlade, da ima Žrtev na vesti rimska aerkev kakor tisoče drugih. Ns dotiČni korfgres je poslala rimska cerkev jezuita Wasmana, ognjevitega svojega zagovornika. Konec debate je vselej napravil vladni komisar. Z vprašanji so ga tako spravili v zadrege, da le ni mogel drugega odgovarjati kakor da je to "božja vsemogočnost". Komisar pa je navadno qapravil konec mučne debate ss'jezuita na ta način, da Jo je a prepovedjo sakljnčiL 8pokorno je po kongresu pUal vatikanski ali papežev list "Os-servatore Romano" takole: "8vo-bodomiselci nam ne morete dokazati, da ni boga, čeravno vam mi ne moremo dokazati, da je." Toliko torej ve papel o bog« in njegovi Črni agentje, ki vlečejo ljudstva sa nos krilsm sveta. Ali n' to jaaen humbugf Noben duhovnik s pravilno ras-vitim razumom ne veruje v osebnega boga, sato pa toliko bolj verujejo v denar. Ampak kaj ja denar, Če delavčeve roke in možgani ne delajo. Največji bogatin bi moral umreti lakote, če mu delavci ne pripravimo hrane. Poklekni in moli, nič ne delaj, bol videl, kaj bol imel Če je kdo fcog-stvarnik je delavce, ker ustvari vse sa dobro človeike družbe. Ako on umakne roke proč od dela, so vsi bogovi takoj ničle. — Frank Lftpnr. Pariš, DL — Član sem 8. N. P. J. in imenovan sem bil v Prosveti, sato sem primoran odgovoriti do-tičnemu, ki mi toliko očita kot bratu po a a P. Z. in 8. N. P. J. Dopisnik mi očita, da sam proti j.Jnoti. Treba ja dokasati, da sem kdsj proti jed not i pisal. Morda misli, da sem jas a svojim pisanjem nalo 8. N. P. J. olkodoval. Mogoče celo misli, ds sem ikodo-val finančno in me ima kot isgub-Ijenegs sina pri slovensksm naro-du v Ameriki, ki bi se skrival ss uprtimi vrati t Povem reenieo, da ja bilo vsč delegatov, ki s« bili istotsko člani 8. N. P. J. kakor on, navsočih nt S. konvenciji 8. 8. P. Z. dne 23 ssptembra do 1. oktobra v Cle-velandu. Na! stalni poročevalec od Prosvste mords ni bil navzoč od začetka do konea konvencije T AJ dopisovalce misli, da on ni opravljal vestno svojega poela, in r. bi bil jas "streljal vse kosls", ds bi ne bil tega povedal poročevalce v Prosveti 1 Poaebno mene, ki sem imel i^leg f\. 8. P. Z. tudi znak 8. N. P. J. Ko gre delegat na konvencijo, ne more iti sa drugo kot sa to, kar je poslan, če oem poslsn sa Slovensko svobodomiselno podporno zvezo, moram tudi sa njo govoriti, kar sem storil, ker tudi pravila tako sahtevajo. Dne 10. oktobra 1920 sem 'pristopu k 8 N. P. 4. Od tskrst nisem bU nikak iskorilčevalee nobene jed note in svaas, U manj ps katere drage sa varovalne družbe. Nasprotno bU sem agitator sa obe organlsaeijL Radi draltva Združenje It 4S1 8. N. P. J. v ShirkvUlu, Ind. naj C na *L urad jednote in pegle | ako je bil astanovaik dnritva L Brit« ali Pranae Mahnil. To draltvo ja privedlo nali materi jednoti SO novih sinov ta Mera v odrasli oddelek te le IS aafch malčkov. Ia le aaa pripriža^js ter mieli. ako pridem v kraj. kjer M-.m a N. P. j. »n 8. Z , gledal da bo. Samo toliko mu po un, da bom ne na tajnik sejah, temveč v javnosti pridobil le sinove k 8. N. P. J. in 8. P Z. Ako ni dovolj prepričan, povem le to, da sem bil jaz tisti, ki sem oisal na gl. urad 8. N. P. J. po do-toljenje (eharter). Seveda upam, da je on tudi tako storil, kjer je imel priliko. Seveda saas bil tudi na polju sa 8. 8. P. S. dober agitator in sačasa mojega tajniike-ga dela je naraslo itevilo druitva t . IS članov na 40, v mladinskem oddelku pa od 2 na 13. Ali more dopisovalec pokazati vsaj tsko skromen rekord f Od 11. julija 1919 sam bil ves Čas ursdnik pri 8. 8. P. Z. in nisem je olkodoval ss cent, tako tudi ne S. N. P. J. od 10. oktobra 1920. kar sem član. O tem se do-pisovslec lahko prepriča. Zahrbtpe seje ni videlo članstvo, jaz sem jo. In dolžnost me veže po prsvilih, da jo odkrljem. Ni mi bilo, da nas kdo naziva "papeževe vojake", sato aem se oglssil. Tudi dopisovalec se je in prsv je storil, ssmo povedal naj bi o tajnem zasedsnju v stari dvorani, kjer je bil pričujoč vsaki večer. Dopisovalcu povem odkritoerč-no, da Frank Mahnič le ni videl do danes Chicaga, torej nisem hodil tja na Zap. 18. cesto. Kot tajnik pa sam pisal na glavni urad skozi itiri leta, poltene in s društvenim pečatom. Ravnotako sem ss jednoto, kakor sam prisegel pri vstopu in se hočem tako ravnati dalje. Kot mi je očitano, naj dopiso-valec gre do tajnika in blagajnika, da mu dasta samo eno pismo ali karto moje osebna stvari bras ali s pečatom, pa dobi nagrado, a članstvo zveze naj m* vrla ven td krivično delo. 1 Mislht, da sa dopisovsise le spomni, ko sem povedal v sborni-ei, ds "so t« republikanci in de-mokratje, ne pa svobodomislsci, sa katere ja čas volitev. Tiatih ni nikjer. Predlagan za predsednika sem vedel, da mojs ime ne bo obstalo, ker kot ubog premogar ta časti na dobim. Časti tudi iakat nisem žel na konvencijo. Dopisnik tolmači, 4a aem bil lačen predsed-niitvs. Kandidatura je bila odprta meni kot komu drugemu, kar naj ss le prepriča is pravil Dop' o valečhuduje, ko pilasS proti nalemu bratu Fr. Somraku. Storil sem kot polten član, a predsednik ps bi moral ^kot ga vale dolŽaoet odkriti, ako ve za tajne Sicer pa vss prepuičsm član* stvu 8. 8. P. Z., da samo sod{, koliko napako sem storil S svojim pisanjem, ki je bilo odkritosrčno. — Frank Is Zndisne. Ludlow, Oolo. - Mal6kdaj se ksj sliH is južnega Kolorada, le ko ss pripeti Isreden dogodek, se kdo oglasi. Tako tudi jas to pot nimam poročati nič veselegs, temveč nssprotno. Umrla je nala sestra Frančilka Sultariič, roj. Orekar. Bolehala je večkrat, a zadnjič samo nsksj dni. Umrla je sa vodenico v naj* lepU dobi, atara 33 let. BiU je članica druitva Pivka it. 201 S. N. P. J. v Ludlowu, Colo. Pogreb se je vrlil dne 17. dec. po katoliikem obredu v Trinidadu, Colo. Pogreb je bU lep in rasun druitva Pivka so položili vence n« grob itevilni njeni sorodniki, znanci in prijatelji. Pokojnica ss-pulča tu v Ludlowu soproga, ki je tudi člsn druitva Pivka, in brata v Snfieldu, Colo., dve eestri pa v državi Washingtonf obe o-moženi, tsr sastrično v Valdesu, Colo. Drultvo Pivka ss ja s malo is-j.mo Ikorsj polnoltevilno udeležilo nogreba s zastavo na čelu, kateri je bila pokojnica botra. Bilo je tudi precej drugih ljudi deloma članov od aoaednjih druitev. žalujoči soprog pokojniee brst Ludvik Suitsriič se lepo zahvaljuje vsem tistim, ki eo polotili vence na grob, vitevii drultvo Pivka. Naj bo lahka zemlja pokojni sestri! — Martin Koval. Sploien razvoj sovjetske Rusije in prehod v vedno boljie socisl-ne rssmere se opaža tudi v zdravstvenem svetu. Zdravstvena pro« svetns propaganda se vrli v polnem obsegu preko eele Rusije. K-notna organizacija se ne omejuje s sdravstvenim prosvetnim delom le na sanitetno in epidemično polje, temveč se udejstvuje s vso de-lavnoetjo tudi na polju materin* atva, pri varstvu diojenčkov, verstvu otrok, satiranju tuberkuloze (jetike) in spolnih belesni. Prirejajo se po tkej Ru-siji stalne in potujoče medicinske (sdssvstvene) rsmtsvj. ps dveh tretjinah lelesniikih prog se ns-hajajo vagonske rasB^ve, ustanavljajo ss sanitarne (sdravstve-ne) knjižnice, v vseh klju-raih knjižnicah je na razpolago sdrsv RAZNA NAZNANILA. J«wf Umi. Ark • Naznanjamo rojakom tu In bližnji okolici da bodo tnksjinjs skupna dru Itva priredila veeattaa ns Slhre etrov veler. Vabijo ae rojaki, da ae adelele v obilem Itevilu. Za vaa potrtaiK) DO tKrnf | Pa. — Vabila na veedieo, katero priredi drait«e Zdralitelj K. S43 8. N. P. J. v Sontk Parku dno 31 decembra Igral bo l Vstopnina ja SS TI Iz »•viatsks Rusije. Dohodki ia isdatki sov j nvnbli as lato 1994—26. | Po prors^unu ruske sovjeUk republike bodo dohodki v lx>d< čem letu sledeči: zemljižki davi 80,175,000 rubljev; obrtniški da^ ki 26,950,000 r.; progresivni del hodninski dsvki 25,500,000 r ; d«i hodki od gozdov 39,460,000 r. .prejšnje leto ssmo, 6 milijonov Vseh dohodkov bo 213,340.33 rubljev. Izdatki bodo znaiali 283,049 C38 rubljev. Glavni izdatki bod ili za sledeče zadeve: za ljudst proeveto 70,016,000 rubljev (lan ssmo 51 milijonov); zs zdravstJ 19.683,000 r.j sa poljedelstvo 3! milijonov 630,000 rubljev (lan ssmo 26 milijonov); za justie< 10,240,000 rubljev. ■ Razen tega pridejo le izredn izdatki za vzpostsvo poljedelstvi in sicer: 15 milijonov rubljev! kredit kmetom, 4,500,000 zs polje delske stroje itd., 7 milijonov u preskrbo Turkestana z vodo, ■ je potrebna za gojitev bombaža. Za kraje, kjer je bila sl|bs it tev, se bo dslo 21,800,000 rubljev sa zgradbo novih otroikih domov 7 milijonov itd. ■ Primanjkljaj se bo kril iz celokupnih sredstfev sovjetske unije Kakor vidimo, je v delavsko-kmeteki Busiji proračun popolno« ma drugače sestavljen kot v kapitalističnih državah. Zdravstveno prosvetno delo ? stvsna literatura, v teh kljubih m vrle itevilna predavanja, rasgo-vori itd. Ustanavljajo se "domo-vi ss sdrsvstveno proeveto", v katerih se nahajajo knjižnice, raz-stave, prirejajo predavanja in 1-majo stalen stik s tiskom. 8motreno delo se vrli tudi v rdeči armadi, kjer se poučuje vo-jaitvo o vsem, kar potrebuje u življenje, poučuje se ga o sdrsv-stvu, posečsti mora predavanj in druge prireditve in ne kot prt naa, kjer je edino delo vojska o-t -čanje puike in bajoneta. Veliki uspehi se doeezsjo potom nove metode zdrsvstvene in pro-pagandne agiUcijc: Živ časopi«, ki razpravlja o tekočih zdravstve-nih 4dnevnih vpralanjih', upriur-jajo se sodne rasprsve "prostitutk", "pijancev" in rarnih slo-činoev, v propagandne svrhe se »*• rahljajo tudi resnične sodne rtu prsve. Veliko zanimsnjs vibajsjo tudi gledslilki komadi (drsne), ki razpravljajo o zdravstvenih vpralanjih. Pri uprizoritvi tak dram ja vedno prisoten zdravnik. V propagandi sdrsvst /sne Posvete igrsjo veliko vlogo (ilf. ki prikezujejo posebro mslsn)o in socialne bolezni. V poljedelskem muzeju se vrli-jo dvakrat na tedovo arbitražno sodišče sa mezdne sužnje. lWr, N. II. — V legislatun drž«\ N>w Hamptihire se pri pravlja predloga zu ustanovitev •diira /a reševanje sporov med fclavoi in delodajalci po sgledu »iij te mrtvega indstrijskega sodi** v Kansitsu. Predloga določa, «1» morajo biti štrajki in izpor ^••povedani. VZOR SOPROGA JI IZGINIL. r- Sosedova lana tudi. „ - Ohioago, HI. — Juliue Witters-heim je kupil premog in živfjen-ake potreblčine, ksr ss dvs meseca. Žena je bila presenečena, da je napravil tako zalogo. Ali Wit-teraheiin ji je pojasnil, da to ni nič izrednega, kajti sima je pred durmi in za človeka je bolje, ako se dobro preskrbi zanjo. Poleg ji je dal še dvajset dolarjev. Ali pravo presenečenje je prišlo i lelo po enem teduu, ko je \Vitters-heim čez noč izginil, ki'jc veljal v soseščini za vzor soproga. Pustil je ženo in štiri otroke. Ns Božič je ps Wittersheimove žena šele izvedela, zakaj je njeni soprog izginil. James Meyer, njen sosed, jc prišel k nji in ji povedal, da je njegova 22-letna žena Uafel tudi izginila. Nekaj Časa |Ia ugibala, kam bi dvojica šla, končno sta pa zaključila, da sta nabrž odpotovala v solnČnato Florido, ker je preostra zima v Chicagu. Skupaj ata odžls na policijako postajo, da sta naznanila dogodek. U. A U f X LUNA ODDALJUJE OD SVOJBOAPOtAf Dva amriška zgodovinska dneva v decembru. Slomški Narodu Vesti iz Jugoslavija. . Brbsko-Oržka pogodba odpovedana. Ministrstvo zs zunsnje zsdeve v Beogrsdu je 19. novembre isds lo sledečo objsvo: "Ker je pogodba o zvezi, *klo« njena med Srbijo in Grlka 19. maja 1918 ns deset let, lsni potekla in se ne vjems več s lzpremonje-nimi rszmersmi, jo je vlsda kraljevine 8rbov, Hrvatov in Sloven cev odpovedsls. Po tekstu po godbe ims oststi v veljavi fte loto dni po dnevu odpovedi (člen 10). Sočasno i tem je nažs vlsda izjavila, da je priprsvljens vstopiti v pogajanja zs zsključitev nove pogodbe, ki se bo vjemala s novo situscijo. Ob enem se pristo-pi k reševsnju vseh drugih vpra šsnj, ksterih rešitev postsjs po-trebns vsled v teku zednjih let nsstslih razmer. Samo ob sebi * razume, ds ostsnejo naši odnols-ji napram Grški tudi nadalje x* lo prijateljski." New Ha ven, Oonn. — Ves sstro-nomični svet se bo trudil, da do-žene, ako mesec na svojem potu okoli zemlje sapulča svojo pot. To isjsvo je podal profesor Ernest W. Brown z yaleske univerze. Opazovanja ee bodo izvršila v Angliji, Franciji, Nemčiji, Rusiji, Avstra-liji. Južni Afriki in Ameriki. Opazovanja prično mesec dni pred solnčnim mrkom, ki je določen ns dne 24. jenusrja prihod-njegs lets, in se bodo nsdsljevels mesec dni po solnčnem mrku. Profss6r izjavlja, ako se lune ns svojem potu oddsljuje od svoje-gs poU, ds bodo jdognali vzroke zs to oddaljevanje. Mati NAŠLA SMRT V OONJU. Rešiti je hotela svoja otroka. Ifranklin Park, m. — Na farmi X I>očitku. Oba KI a tekla v hito in mati jc Jianiln vanjo. Zaman je klical |»rrr,*r: "Lisa, počakaj. Otroci poskakali ven skozi okno." I farmsr a po zna I, da so nje- grlici zsman, je le on akočll jo leno v hišo. Žena mu je izginila izpred oči. Dim je ff' i prfpodil zopet iz kile , rn so ps trije fsrmsrjovi o-1r* med katerimi ja najeUrejU M, počakali v naročje ao-M"v. ki m prihiteli gasK. Par *4r J -1 dobil težke opekline. "''"J je nejlirl nastal saradi M jene peči. h jtni dec1e je vbil sto 10-LSTVMA brata . D *on, m. — 3-lotni sin Oeorg* K*. Nab.t« » je ponesreči sprožil lovsko "ojrrs očeta. Strel ja ubil VA2ZN ODLOK ZA DELAVCE. St, paul, Mlnn. - N. L Nosgard je bU slep ns eno oko od detiuskih let. Ns to oko se je pri delu tsko poškodoval, da so mu gs morsli izressti. Plsčsti mu niso hoteli od-Ikodnine sa oko, čel, ds je bil nsnj slep izzs otrolkih let. Dele veo je vlolil priziv iu višjo sodi tče je odločilo, ds je delevec n-prsvičen do odlkodnine po $18 na teden skosi 102 tedne. LOV NA SEN* V OKRAJU TIO-OA SE JE OENESEL. Wslbsboro, Pa. — Lor na veli-ko divjačino v okraju Tioga je končan. Uetreljenih je bilo 27 medvedov in 102 srni. Poročils u vseh lovekli taborišč le nieo do apela. Delavci nimajo čeea ia sredstev, da pohajajo na take love. Sedanji lovski zakon je med ljudstvom po-znan kot lovska postava za gospo-do. Brantlng ja okmsl fttorkholm, 27. des. - Premijer 11 ja! mar Branting. ki je bil le zelo ns slsbem t#ko« svoje bolesni, je danee nekoliko okreval Revolta v Albaniji laSd sa 1<»-letnega brata E4- Rim, 27, doc. — Albanska vlada. kateri aačetujo škof JHn Noti. •e je začasno nastanila v Avlon« Noli je isjaril včeraj, da boj e fevdaiei. ki aa ee polastili Tirane, le ki končan. NoUjeve čete le drle albansko obrežje in sočna se reoknpiranje izgub Nala nerešena vprslanjs g Grško Ob priliki odpovedi srbsk^-grš ke pogodbi spominjs beogrsdska "Politiks" ns neksters vprsšs-nja, ki so doslej nerešene med o bems drlajems. Omenjeni Ust previ: "V Solunu ja okrog 400 obi-telji naših sonarodnjskov, ki so takoj po balkanski vojni prosto-pile v Grško. Držsvljsnski ststu« teh nsših sonsrodnjskov še do dsnes ni urejen, dssi so nsš«» vla de cela štiri leta pritisksls ns t^ v Ateni, de se vpralenj« uredi Trsnzit ns progi Solun-Djev djelije in priznsnje odkupa te proge Orientalnib železnic je tu di vpralanje, ki le do Jan«, n prišlo do rešitve. Nemožnoeti in zadržki v isvrle vanju lansko konvsncije o nsti prosti zoni v Solunu spsdsjo prsv tsko v vrsto vprslsnj, ki bi jih Grška roorals rszjssniti po po*.; l.ower" je eden ismed najbolj znanih dogodkov . amerilki zgodovini. Okoli leta 1620 so nekete-ri svobodni kmetovslci (jreomea) in rokodelci is okrsjs Vorkshire ns Anglelkem, ksteri so bil* poprej, redi vejrskegs zstirsnja, pobegnili na Holsndsko, ssčeli pri prsvljsti se us izselitev v Ameriko. V to svrho jim je kralj podelil nekaj semlje v novem evetu. Ti izseljenci, ki so si ssmi nadeli ime "pilgrims" (romarji), so ss vkr-osli v jadrnico "Mayflower". Dne 9. novembre sp prvič ssgls-dsli obal novega kohtlnenta; bila je to nizka, peščena obsl ob rti rod. na onem dolgem polotoku, ki je postsvljcn kot ksk dolg naraven pomol pred julnim Mssss-chusettaom. Njih namen je bil naseliti ae v domeni South Vlrginia kompanije, nekje med rekama Hudson in Delavare. Uaods pa je drugače obrnila. Kspitan ladije, ki je bil baje v službi Holsndeev, trnujočih ob Hudeonu, je Isjavll, ds ne more kreniti bolj proti jugu vsled protivnih vetrov. Dolgo so križsli sem in tjs med t rjo ln konnim in Iskali ugodno meato ss naselitev. Slednjič eo se odločili zs točko, kjsr se js potem rasvi-lo mesto Plymouth, in dne 22. decembre 1620 so se iskreali. 26. dsoembra. Bitka pri Tras-tonu. — Ta bitka je eden ismed nejslovitejlih dogodkov v ameriški sgodovini. Bilo je kaano ds-cembrs leta 1776. Po mnogem tru du se je Wsshlngtonova vojsks bila po**6ala na skoraj 0000 mol Anglsžl, zadovoljni s tem, da so izgnali revolucijonarcj .s Je.sejs niso niti poskueili prebroditi re ko Delswsrs, merveč eo se vtsbo-rili blisu Trentona. Angleški ge neral Howe je bil tako prepričan polomu revolucije, da je dovo-lil svojemu nameetniku Gprnwal lis, da ss povrne ns Anglslko, in se je ssm pripravljal odpotovati, ko ga je neki nepričakovani do-*od.k zadržal. Waskington js do snsl, ds v meetu Trentonu je bilo okolo 1500 Hesijsnskih plsftsnoev pod poveljem polkovnika Rslla, je v svojsm preziru napram re-volucijonereem izjavil r "Kaj ba okopov f Naj le pridejo rebelii rideriU bomo na nje s bajoneti." Ob mraku, na boličnl večsr, je Washington s 2000 možmi sals priprava sa prebroditev rek* De-lsware in nspsd na Trsnton. Hi 411 js, da bo lahko prsaenetiti He-s!jsnoe po običajnem bolilnem ve ^»Učenju. Led se je delal v reki, struja je bila deroča, noč Umna in proti polnoči je nastal vihsr in metel sodrs. Bilo js Itlri zjutraj ko je vss vojska prebrodila reko To je ona toliko sloviU Wsshing tonovs prebroditev reke Delata-rej slika "Washington Crossing the Delswsre" js vsskemu snana Ob sarji je doeegel Trenton. Bo vrsžnik js zspszil Wssbingtono. vo vojsko lele tedsj. ko js prills do predstrsl skorsj v ssmi vsa Ljuts bitka je trajala le Sft minut, zmage Amerikaneev je bila popolna in v kratki kampanji, k ji je sledils, js Wssklngton Is-snsl Angleže skorsj Is vsegs Nsw Jerss/s. — F. L. t S. " IriMHljM« t 1004. Podpsrsa Jedseta Brp. IT. tSOT. v dr lavi IIHmU. I slavni rtu n, tsir-se sa lawndalb avi.. chicaco, iu.inoi% f , Imltnlni odbori UPRAVNI ODSEK i VI.M.I CaleUv. »edsrsdasčeik Aadre« VMetek. R. f 101 J*kMU»«. Ps.. jt. ts)«* Meitbe« t mrk, U|«tk beloUkece m H.wmk, 9l kUf.i.iC Ukm Vesvtek, —4mik «lMiU Mm 7+™ •SMvlUlJ fU»U« FlUp Gmdimm. POROTNI ODSEK i Joka Uademed, prsdisdalk 9—7 »•• Uw«4.l. Ava,, Marti. laUaalkar, Ba. ST«, Barbari... Okla, Frad A. VU.r MN L Na lile Ava.. CUaafa, III., Jaka Tarlalj, Saa U. Itrakaaa, Pa., Joka Gariak. 414 W. Hay S»„ Sprtatl»al4, IU. . BOLNIŠKI OOtKKi OmtONJB OKBOSJti Blas Nevek, »rsčsaS.lh, HIT U to. Uw^ake A+. vzhodno okrotjk. Ja^.at*'A^braiM. Ba« »aa, mms, Sea. Pa. Jaba Črpali, 14411 Pa*pat Ara.. Claaolaad. 0> CAPAONO OKROftJBi Aala. lalar. Bas 104. Orar*. Kaaa.. ee Maa Mara, Ba> 104, BaM. " MIha ta«at, S4S3 ft, Wl^b Nodsorni odbori Pveak Salta, prsdselalk, MM W. Mib ti. aaaa.e, IIU I taairak, atlV Pra...r Ava.. 6avaU*< O. WlNlaai Sliiar, eso« 4u IU Cieaslaad, Okle. Zdruiitvoni odbori ii Prask AlaA, HM »a. Cra»far4 Ara., Cklea DKAVNIK. Dr. F. J. Kmtm, 41M ti. CUW Ara.. ClevO ............ • ilevaam VtS_________ a tliva t. H. P. in MIT-M DENARNI POIIUATVE IN JTVAIU. M oa t»če|e al __ee Ia MmU rab4a se aa^avai TaJaUlva I N. P. J, MtV dale Avon Ckleeae. UL VtS ZADEVE V SVS I S BLAGAJNIIKIMI POtLI ae »4H|aJe aaslevi Bla«a|aiilra t. N. P. J.. MtT4t ta. U«a4ala Ava., Ckwa«e. Vse erlla4ba slada aasleeaaia e ft. Isvrievalaesa adbara ae aaj Frank leilee. aradaadelke aa4saraaCa adbare. «l«a# aaslev |e s«er NABAVNI PLES ▼ DtUVI NSW TOBK. Dunktrk, M. T. - Ns Hherids novem polju eo odkrili največ plinski vrelec, kolikor jih je bi dosdaj odkritih. Vrelec daje veaki dan do 1,000,000 kubičnih Čevljev pline TAKO JB V KAPITALISTIČNI DEUtBI! Okioago, IU. — V revlčini ja n-mrl tO-letnl Frank P. Maferberg, nekdaj izredno boget stavbenik In isosjditelj proti ognju varnega sUvbinskegs meterijele Vee eve-je vvliko premoženje je Isgubll v Ipekulaeijah NB STBADAJTBI JMJTM MALINE I mjfmm VRHOVNI CDBAVNIRi ifr? t.\.wp. 1, TStf5fe »V CtaJia V*!cS£m?uF*'J91 ZADEVE BOLNIH I PODPORI ti NAtLOVS. Selallke laj. Uaradale Ava.. Ckleefa, III. [r-Mte. Vsi prleM aa «L paeelal odsek se aa| oeAlljaje aa aaslevi Joka Ua4ss» 40T W. Hay tU torte*"«* Vel deplel Ia deagl spleL aaeaaalla, oglasi, urili laala spleb trn 9 aeeel e tlasttam iadaala. aaj se poillje ae aaslevi »Pve*e«aN, M. Uvadale Avan Ckleaa«. IS* . Paztta, U kupujete ^real aatata"! Ogromns prevare sa vrta prt pro-dajanj« semljlll, sUvbilč, firm in Kil. Poštni oddelek Kedinjonih dr lav je pred kratkim poeUvtl m.-ko kompanijo na listo goljufivih družb, ker so isvidl dognali, da je prsvgrila najmanj« 19.000 Irtov za okroglih 15 milijonov dolarjev. m tej priliki izvrlCne studi »e M dogjMl«. Ivlhdlsrakil SI Louis, Me — (Ped Press) — prve maline sedanje eesone se prišle ns trg v St. Louien. Priilo je oeem kvoHov melia is Floride in cena kvorta je #2.25! .arze aim IpB di*JeMv« sa KrtsNjcBija js Oslo Krietijauija, 27. dae. - Krwtl js n i js. glavna bmnNo Nervelko. •fleljelno ifprenaept sioje Ipe L januarja ia ssnoprsj bo Osle. kakor jeskMI parlament prod ______da obstoja 60 do HO idlsrakih kompsnlj,' kt Vrl.-svoje posle v približno 60 vsčjih \ mrels v n menja St državah. Ceni se, do bila ssdnjs 4 lsU najmanje 100,-000 do 160,000 Ifctdl preverjenih i "resi sststom". Hvindlersks kom panije so ismolsls nsjmsnjn 100 milijonov dolarjsv ls lepov svo jik IrUv, Pomsnjkanjs sUnovanj in lelja večine ljudi, da bi Imeli svojo ki Ueo, selo pomsgs tem pijsvksm IInogo je načinov, katerih sa po-alulujejo brezvestni goljufi. Edeu je slede«! i V bilo pride agent, pogostoma Žensks, ln vam pove, da upriz^r ja U in U kompanije lourljo na eUvbilča. Najleple ja U, da stvar nič ne sUne. Treba je le, da podpileU par vrstic, s katerim potrjujete, da se lelite udelellii loterije Posneje pride drug agent in vem nsznsai, ds sU vi tists srslna dula, ki je sadeU v lotori ji, In da vsled tegs doblu stav-bilčs v kraju, kjer ss rssvije nov, kraaen del meeU. Kemljilče n* etane nič, Isvsemli Ukao m pis, katers — seveda ne more te prilakovsli, ds bo plslsla kompanije, ki vam je le podsrils "lot". In kdo ne bi del 40 do 10 dolerjev se sUvbllle, ki bi dru gale veljalo nekoliko elo dolarjev, le bi ga kupovali f Ko vam Meot pokale "vale" sUvbitls, ste nekoliko rssolsra-ni. To ni, kar sU si daniUjsll. Msjbno je, vi ps bi rsdi meli koe vrte okrog kile. Toda darovano j«, in takemu konju se ne gleda na soks. Ampak agent je opeell va-Is razočaran je j celo pripravljen je bil na U. V zsms vas Upad pas-d uho in vas pepeli« * <*»Ur ve neeelblne , kjer eo loti veliko volji. Sevede la le si kodalkov, ne vodovoda, ne kanala, ampak vse U je osnačeno s aeplsi, ia nI se, keterik Is ni, Imeje le Imens Takaj M bile Upe iaMl eUvbilč« in malo kaeaeje kile, sekaj ta bo prometno la trgovske ered!4>* nove kolonije Kako W vam te » gajale, prijatelji Razum* ee, da ee ti loti dral.l Toda agent je pripravljen pome geti vam tudi v tem Od ew te-ge eUvkiMa bode odračunsll vrednoet v loteriji doWj»*egs i« ts. is plačali boste |e, reelmo. **> dolerjev. la kadar bo poloviea od-plačana, vam bo kompea.ja >g e dila kilo, ki jo boste lodl lekke <„\v , .vsli na obroke Keke M b Jo Mt Te je prilike, ki se vsm ponije enkrat v Uvljeaja Nikdar več ns bost s tsko po Mnt prilll do svoje bile. Vi prisUnsts in sineta odi Isvstli dokler se nsksga dne prepričate, da ne bo V tem ato lst ne meeta ne predmeetja ni sploh naselbine, da ja vsls stav« bi!4« Is majhen del farme, ki jo j« kompanije kupUa sa manj« us-go sts vi dali sa en lot, da nihče ne mleli na etavbo kakšne teles-mt, trsmvsjs tU drugegt pro-mctuegs sredstvs, in ds vsls stsv« bilče ni vredao pilkivaga or«4ta. AU pa sts MBirt podpisali kontiOkt. po katerem sts bili, ko j* gs pnftUU. do dobrsgs pro* pričsni. da bo kompanlia napra* vllal vodovod lo MBtUsscijo in troto planjava voda, ko se je napila polarne povoBnji. Bliža in bllle k celinam hrumi naraitlo vodovje. Zdaj, xdaj bo planila straina poplava preko nisklh peščenih planjav in potopila v vesoljnem potopu vae kontinente. f / Sedaj odprite, vi Žejni prekopi I Vklenlte pretečo poplavo v meje svojih bregov in popeljite nje groso kot blagoslov po izmučeni zemlji! In resi — Struga za strugo ao stemni po žol-•tih celinah, ostrejše in jačje postajajo črte prekopov, množe ae, spajajo v enotno omrežje. In ko je sila največja — prikaže se čudo! Kar čres noč ae pojavi poleg nabreklega ka>* nala, sedaj tu aedaj tam, nova vzporedna struga. Kot da je odprla ob najhujši nevarnoetl tajin-stvena roka zatvorniee nevidnega kanala. Ko je 1. 1888 Hohiaparelli prvič popisal ta zagonetni pojav podvojitve marsovlh prekopov, no učenjaki majali i glavami, ln le dane* bi ga prištevali med bajke iz "Tisoč in ene noči." da ga niso videli na lastne oči in izpričali tudi drugi resni in trezni opazovalci. Književna matioa Slovenske narodne podporne jednote je izdala in ima v zalogi sledeče knjige: Pater Malavcntura. Spisal Zvonko A. Novak. Izvirna povest iz življenja ameriških frančiškanov. Z izvirnimi slikami, katere je izdelal Stanko 2ele. Fina trda vezba. Cena s poštnino vred $1.60. Sloronsko angleška slovnica. Dodatek rasnih koristnih {nfoimadj. Fina trda ve* ba. Cena $2.00 s poštnino vred. Jtmmic Higfina. Spisal Upton Sinclair, poslovenil Ivan Molek. Povest iz življenja ameriškega proletarijata za časa velike vojne. Trda vesba. Cena $1 00 s poštnino vred. Za jadrnici. Spisal Ivan Molek. Povest iz doslej skritega kosa življenja slovanskih delavcev v Ameriki. Trda veiba. Cena $1.75 s poštnino vred. Zakon biogenezije. Spisal Howard J. Moore, poslovenil J. M. Zelo podučna knjien. ki tolmači mnoge naturne zakorte tn poka-zuje, kako se splotoi razvoj ponavlja nn posamezniku fizično in duševno. S slikami. Trda vesba. Cena $1.50 s poštnino vred. a Zadnji dve knjisiMiaročeni skopaj, dobite sa tri dolarje. Vse zadnje štiri knjige za šest dolarjev. Vredne so! Naročbe, s katerimi je pdelatl denar, sptil'Wia Kniiževna Matica