Ogled po šolskem svetu. Iz južne Šlirske. [Gospodom učiteljem juine Štirske!) Tovarši! Nazuanjam Vam, da je po svojih psihologičnih knjigah dovolj znani profeeor in šolski nadzornik, gospod dr. Gustav Lindner, ud predstojništva društvu padagogičncmu v Lipskem (Leipzig) i. t. d. obljubil vstreči prošnji večih okrajnih nadzornikov, da bode v torek 19. aprila 1.1. popoldne v Celji (na tanko kdaj in kje se bode pozneje naznanilo) učiteljem govoril „0 duševnem otroškem razvitku". Ako bode več vdeležiteljev, bode se morda ta znanstvena razprara po okolišcinah Se na 20. in 31 dan aprila raztcguila. Ker je ta predmet silno važen za učitelje in odgojitelje, torej se je nadejati obilno poslušalcer. Osnovana ačiteljska društva bodo tudi iniela ob enem priliko se eden drugemu še bolj približati ali znabiti se celo zediniti k vzajcmncmu dclovanju. Kaj pa, ko bi se odboniiki in sploh zastopniki naših učiteljskih diuštev porazumeli, in tudi uciteljski zbor na omcnjeui ali pa na 20. dan aprila v Celje sklicali? — Gradiva za to nam gotovo ne manjka. V I- 0 k i, 33. marca 1870. France Ser. Jamšek. Iz Ponikve. (Podpora ubogim uciteljem.') Dragi ,,Tov/M pišem ti nekaj prav veselega; vem, da M bode dobro dejalo, ker se liudiš za zboljsek materijalnega učiteljskega stana. Za preteč. leto je slavni štajerski dež. zbor ob koncu svoje seje po glatjovanju poslave 0 šolskem nadzorstvu sl. dež. odbor pooblastil, da je 10.000 gl. za subvencije razdclil slabo plačevanim podučitcljem na deželi. Ta vesela novica nas je tudi za tekoče leto doletela; slavni Hlajereki dež. zbor je sl. de/.elnerau odboru dovolil 13.000 gl. za subvencije, zato, ker še dohodki učiteljev niso določno poterjeni. Tak poboljšek dobijo potrebni Ijiulnki učitelji, posebno pa podnčitelji, če njih dohodki še komaj 100 gl. ne dosežejo. Koliko tedaj v poterjenih izpiskib do omcnjenega ztieska inanjka, toliko bodo dobili še zraven. S toliko večjo gorečnostjo delajmo tedaj na šolskem polju, ker vidimo da se iiam ue nakladajo samo §§§., arnpak da se nam tudi djansko pomaga. Slava in zahvala! Napisal sem to, da učiteljski svet zve to dobrodelnost. Zdravo! — J. Ž. Iz Černomlja. (Učiteljskt zbor.) Kakor je že ,,Tovarš" omenii, imelo je okrajno učiteljsko društvo v Čeraoiulji 3. marca svoj pervi zbor. Pričujoči so bili vsi učitelji černomaljskega šolskega okraja razun dveh. Pervouiestnik ali načelnik osnovalnega odbora, učitclj Juvan, pozdravi došle tovarse, in pravi, da gn prav zelo veseli, da so se že večkrat na njegov poziv zbrali, in da jih pa posebno danes z veselo ganjeiiim sercem tukaj zbrane vidi. Potem nadaljuje: ,,Da ho nain društva živa potreba, ni treba vam se razlagati, mislim, da vsak že spozna, da bi nova šolska postava, ktera nam je prinesla novo dobo, o kteri nam je začelo solnce vzhajati, da bi ostala brez nas le mertva čerka na popirju; lemiji tedaj dajemo življenje, tedaj ne eden sam, ampak mi vsi združeni, sej le v družbi je moč. Tudi smo eicer imeli do sedaj včasih zbore ali konferencije; govorilo se je pa le o prašanjih, ktera nam jc konzisturij pošiljal; po večih 'dekanijah se pa še zborovalo ni. Vsa druga doba jc sedaj naslopila; lahko si zilruženi saini poniag-amo, da eden drugcmu nasvctujemo in tako tndi novim tirjatvam zmirom bulj zadostujemo. Kdor ne napreduje, ne ostane lc pri starem kopitu, anipak grc mc cclo rakovo pot. Nova šolska postava nam, se ve, da le bolj delo naklada, za naše plačilo se malo zrneni, tuda zvesto spolnujmo svojc dolžnosti, potein za slorjcuo delo tadi laliko plačilo tirjamo, in to se nam bode inoralo tudi dati. Društva niso tedaj le za to osnovana, da bi se Ijudske šole zboljševale, ampak, da bi se tudi naša plača zboljšala in predrugačila. Društva so, kakor vidimo, po nekterih drugih krajih o tem že veliko storila; sej smo že večkrat brali, da je to ali uuu društvo prošnjo poslalo deželaim zborom, da bi se učiteljem plače zboljšale in predrugačile; kdor pa lerka, gotovo se mu udpre, in kdor večkrat prosi, bode tudi u.slišan. Ne bodimo tedaj tudi mi zaspaui, posnemajmo one, in pomagajmo si sami, Bog nam daj srečo!" Po tem kratkem govoru prebere pervomestnik društvena pravila, ki nani jih je vlada 13. februarja t. 1. poterdila, iti potem je volitev pervosednika. Enoglasno je bil za pcrvoserinika izvoljeu zgorej iraenovaui načelnik začasnega odbora. Na versti je pervo vprašanje: ,,Kaj je vzrok, da učitelj, ako je še tako marljiv, ne more pri svojih učencib doseči tistega naprcdka, kterega želi — zlasti v našem šolskem okraji — in kako bi se temu nekoliko pomagalo"? Fervosednik pravi, da je razložnik ali referent tcga vpraSanja g. Jeršinovec; ker pa ga ni pri zboru, naj zbor glasuje, ali hc naj to vprašanje obravnava, ali se naj odloži za drugi zbor. 6. M. Stanonik pravi, da naj se o tem brez referenla obravnava. Učenci v našem okraju ne naprednjejo slabo; tako sta se prepričala gospod okrajni poglavar in gospnd okrajni šolski inspektor. Ako sta onadva naše sole hvalila, ne moremo jih sami grajati. Da bi pa otroci labko še bolj napredovali, je res, in ako povem, kteri vzrok, ki zaderžuje naprcdek, povem tistega , vr, kterega vsi drugi izvirajo, in ta je pri nas ,,revščina staršev". Zavoljo revščine ne morejo starši svojim otrokom potrebnega šolskega orodja kupiti, ali celo ne, ali ne o pravem času, in to gotovo napredek zaderžuje; zavoljo revščine jim po zimi ne morejo napravljati potrebne obleke; bosi in tako rekoč na pol nagi pa tudi ne morejo po snegu in v mrazu v šolo hoditi; zavoljo revščine ne morejo starši po letu pastirjev najetnati, za paso tedaj svoje lastne otroke rabijo, in zupet ne morejo v šolo, ali saj ne redno. Zavoljo revščine hodijo otroci nercdno v solo. Koliko pa to škoduje soli , vsak ve. G. F. Schonnbrunn pravi, da otrokom tudi zavoljo tega bukev primanjknje, ki jih prepogostoma spreminjajo. Marsikleri otrok varuje bukvice, da bi jih potem še njegov mlajši bratec ali njegova mlajsa sestrica rabila; toda pervo ali drugo leto, ko začne mlajši bratcc v solo hoditi, morajo se že kupovati novi ,,Abcdniki". G. M. Stanonik odgovarja, da mi nc moremo in tudi ne smenio tirjati ali nasvetovati, da bi se knjige ne spieininjale; kajti ako se nova šolska knjiga piše, gotovo hc bo boljše spisala, kakor je prejšnja, in po boljših knjigah moramo segati. G. J. Kavšek pruvi, da predolga pot tudi zaderžuje, da otroci iie morejo redno hoditi v šolo, zakaj nekteri imajo 3 do 3 ure do šole. Se ve, da po postavi take utruke ne nioremo v šolo siliti, toda pri nas se pa vendar silijo. Morda so bo temu uekoliko pomagalo, ako se poterdi postava, ki govori o množenji šol ? G. P. Borštnik terdi, da je večkrat tudi slaba pot vzrok, da otroci neredno v šolo hodijo, in tedaj ne napredujejo, kakor bi mugli. Občine naj bi se silile boljša pota dclati. G. M. Stanonik ga zaverne in pravi, da se mi ne moremo še vtikati v take napravc; za to so cestni odbori. G. J. Juvan pravi, da eo v našein šolskem okraju prenapolnjene šole. Po postavi bi ne smel en učitelj čez 60 — 80 učencev v enein razreilu iineti, tukaj jih imajo pa nekteri celii po 300. Za naš kraj je treba (edaj več učiteljev. G. F. Schonbruim graja metliško solsko poslopje, ker pravi, da je njegova šolska izba tako natlačena, ker je tako majhna, da ne morejo otroci po klopeh sedeti, ampak jih mora veliko stati ali pa na (la sedati. Otroci zavolju tega zla.sli pri pisanji silno zaostajajo. On tedaj želi nove šole, ki jo je prav prav treba. G. J. Schiller želi, da bi se več knjig, prave in o pravem času za uboge solarje v ta kraj pošiljalo. Ako pogledamo primerno število razposlanih knjig za uboge z različnimi šolskimi okraji, razvidimo, da jih na nau kraj skoraj naj manj pride. Misliin, da jih tako razpošiljajo, da v kterem okraju se naj več bukev kupi, tje se jih naj več za uboge pošlje, tedaj jih premožni kraji naj vcč dobe. Boljše bi bilo število kupljcnih bukev s številom učencev primerjati, in kjer je zavoljo revščine naj več otrok brez bukev, tje naj bi se jih naj več za uboge šolarčke poslalo, in sicer prave iri o pravein času. Včasih se dobe (aki ^abecdniki", ki se že zdavnej več v šoli ne rabijo, in (o še le sredi lcta, ali pa se pozneje. 0 diugem vprašanji: ,,Kako naj bi se A. Praprotnikova nSlovnica za pervence" obdelovala iti koliko učilnih ur naj bi se obernilo v ta namen ? govoril je naj več le učitclj Juvan, ker nek(eri se niso te slovnice pregledali, drugi si je pa še omislili niso. Ou pravi: Je/Jk ali govor je velik dar božji. Komaj je dete 3, 3, 4 dni staro, začenja se že inati ž njim pngovarjati. Ko večje prihaja, kaže mu sčasuma reči, jih imennje, govori o njihovih lastnostih, pripoveduje, kaj delajo, itd.; mati ga uči govoriti, perva šola je tedaj že v naročji matere. Toda kar se otrok od matere nauči, ne zadostuje za izobraženega človeka. Izobražen človek mora znati gramatično prav svoje rnisli izgovarjati in jih polcm tudi pisati, in (o naj se že otrok v vsaki šoli uči. Se ve, da se to lahko pri berilnih vajah izveršuje, (orej je rekel tudi g. Kremer, vodja v Mariboiu — pii (retjem splošnem zboru avstrijanskih učitefjev, da naj se razun berila vse knjige iz ljudskih sol odpravijo. Posebno je grajal slovnico. Ali jaz terdim: ako hoče človek gramatično prav govorili in pisati, mora vendar saj najpotrebniša pravila vedeti, in ta naj se nauči iz slovnice in sicer iz praktične slovnice, ne pa iz (ake, kakor je (ista ,,Sprachlehre", ki jo je g. Kremer grajal — niislim, da je pač vsem znana? — Kdor se ni učil slovniško prav govoriti, vidiino v kaki zadregi je, ako hoče z obraženiin človekom prav govoriti, še bolj pa se vidi to pri pisanji. Veliko jih zna lepo pisati, ki ho so v šoli naučili; toda ko jim je (reba pisali kako pismo, si (ega že ne upajo. Kaj je druzega kiivo, da si ne upa, kakor to, ker ne ve, ali prav piše, ali nc, ker se ni slovnice učil. Temu naj ee ledaj v šoli pomaga. Mi Slovenci nisino še iineli nobene primerne slovnice za ljudske šole pisaiie, pervo nam je tedaj znani učitelj A. Pr. spisal, ki jo je tudi sl. minislerstvo poterdilo. Res je nekoliko pomanjkljiva, pa za naše ačence bo že zadostovala, ako učitelj le nekaj poinanjkljivega prideva. *) Poprirnimo se je tedaj! Vprašanje je sicer, kako naj bi se obdelovala; pa jaz se niscm namenil obširno o njej govorili, ker jo že ,,Tovarš" obdeluje, marveč jo vam prav živo priporočam. Omislite si jo, zagotovljam vas, da bo(e sebi in učencem vstregli, ker je slovnični poduk v njej prav kratkočasen. V njej najdeino prav veliko vaj za pismeno izdelovanje; v šolah, kjer sta po dva razreda skupaj, daje se tedaj lahko otrokom dovolj primernega dela. Po mojih mislih bi se že lahko začctek naredil v pervem razredu druzega polleta, in sicer tako, da bi otroci vedeli bescdo od besede Iočiti, da *) Da slovnica za pervence ne more biti popolna, razvidi se Iz njenega nainena. Ravno sedaj pripravljamo to slovnico že za drugi natis. Prosimo, naj nam slarni odbor čern. uč. društva (pa tudi drugi ucitelji) naznani svoje misli, kaj bi se pri tej slovnici (razun nekterih (iskarnih malcnkosti) boljc prenarediio in vrcdilo. Vrcdn. bi poznali imeiia ali sainontavuike, ča.sovnikc ali glagole v sedaiijein, pretcklcm in priliodiijctn ea»u, piidcvnikc ali priloge, števnike in inorda ludi nekaj zaimkuv. Minlini, du bi olroei (u mogli razumeli. Da bodo utioci iincna spuznali, bi «e 11. pr, lako le dulalu: Kaku je tebi imo? (^n pcrstom kazajo na učcncu) kako (ebi? kuko lebi? Jancz, Tone, Jože ho tudaj vaša imena. 1'ovejte mi še več imeu! I'a iiimajo samo Ijudje imcn, ampak (udi v.saka druga rcč. Kako pravite tej le reči? ali kako jo imenujete? kako to? to? Besedc iniza, tabla, klop so tedaj tudi imena, ker reči imeiiujejo itd. 1'otem naj v ,,Abcedniku" imena iščejo; se ve, da se jim mora pomagati. Taku se govori tudi lahko o drugih govornib razpolih, in ni treba, da bi otroci vedeli, da se kaj iz slovnice uče. Knjiga, se ve, se jiin nc da še v roke. V čislo slovenskih šolah bi se pa žc hihko knjiga (slovnica) v drugem razredu po malem rabila. Ce bodo otroci do 14. lc(a v solo hodili, nauče se je lahko pnpulnoina. (Konec prili.") Iz Ljubljane. 1'oitava o »olskom uatlzorfitvii za Kranjsko je potcrjena. Prihodnjič prinese ,,Tov." vso to postavo.