Cena edne Številke dinar. Poštnina v gotdvčini plačana. ■>i------p

LETO XX.
MARIJIN LIST. št. 2.
FEBR. 8. 1924.
Nevtepeno Poprijeta Devica Marija.
Pobožen mesečen list. Vrejuje ga z dovoljenjem cerkvene oblasti:
KLEKL JOŽEF, vp. pleb. v ČRENSOVC1H, Prekmurje.
Cena na leto doma 10 Din., v Ameriko 50 Din.
Naročniki so deležni sada več jezernih sv. meš i dobijo k listi brezplačno kalendar Srca Jezusovega, tak doma kak v Ameriko.

tisk. e. balkanyi d. lendava
DARI.
1. Na podporo M. Lista (i Novin) so darlivali v dinarah: Šipoš Janoš Beltinci 2, Copot Ana z Odranec nabrala na gostiivanji Gabor Andraža v Odrancih 26 50, cankovski naročniki 16, Hajdinjak Anton. Odranci 10, Rengel Martin nabrao na H jtizi 39 25, z M. Polane: Gabnr Štefan 10, Žalik Štefan (hI. 46.) 10, Žalik Janoš 150, Balažek Jožef 1, Škalič Veronika, Gederovci 1 Din. Horvat Antonia z Chicage poslala dva dolara. Na Hotizi sovdaruvali sledeči: Zelko Marija 4, Matajič Štefan, Balažič Ivan, Balažič Štefan vsaki 2.50, Horvat Manka, Kelenc Mihal, Magyar Janoš, Ritlop Janoš, Zenkovič Kata vsaki 2, Horvat Mihal, Farkaš Manka, Ftičar Štefan vsaki 150. Zver Manka 125, Matajič Ana, Gerič Ana, Raduha Kata, Faikaš Bara, Bojnec Jožef, Hozjan Ivan, Hozjan Jožef, Ritlop Martin, Farkaš Manka, Raj Kata, Kranjec Marko, Gjorek Štefan, vsaki en dinar. — Devica Marija plačaj i darovnikom dare i nabirači trtide.
II. Dari Amerikancov na črgolev črensovskoj cerkvi. Nabrao v Cleve-landi Rožman Ferenc. DsrUvali so po 1 dolar: Zadravec Jožef Nedelica, Kavaš Mat aš Odranci, Hozjan Matjaš Hotiza, Gjorkoš Jožef Nedelica, Kolarič Matjaš Trnovček, Zver Štefan Nedelica, Tkalec Ivan Odranci, Zadravec Ferenc Turnišče, Žižek Ivan Hotiza, Krauth kar Ivan Bratonci, Ščmen Štefan M. Polana, Hozjan Ivan Trnje, Hozian Jožef Lendavski vrh, Štegar Matjaš Ižekovci, Pečnik Ferdinand i Graj Š. Črensovci, Gerič Matjaš V.Polana, Kavaš Anton Odranci, Žalik Mihal Hotiza. Po pou V2 dolari so darilvali sledeči: Vojkovič Štefan Turnišče, Smej Mihal Odranci, Balažek Vincencij Odranci. Marič Matjaš Odranci, Horvat Matjaš Brezovica, Sobočan Martin Hotiza, Žerdin Janoš V. Polana, Jaklin Kata V. Polana, Lackovič Kata Hotiza, Hozjan Anton Odranci, Kavaš Martin Odranci, Golinar Franc Odranci, Zamuda Jožef Staraves, Radoha Jožef Hotiza, Raj Ivan Gumilica, Sobočan Jožef, Sobočan Ana V. Polana, Vaš Jožef V. Selo, Nemec Jožef V. Polana, Kocet Matjaš Tmie, Horvat Aloizij Globoča fara, Varga Štefan Strehovci, Škrobar Alojzij Štrigova, Jakšič Štefana žena G. Bistrica, Gostan Jttri Odranci, Kosi Franc Trnje, Čeh Jožef Turniščei, Bognar Jožef iz župa-nije Zemplen sta dala 25 centov, Rožman Ferenc Filovci 2 dol.,'ino Sabo Janoš Hotiza 5 dol. Vsem dariivalcom i nabirači najlepšo hvalo izreka g. plebanoš Čačič Jožef, g. Liltar Štefan kantor i cela črensovska fara. Orgole so od lanskoga jesenskoga križovoga v red postavljene i kak najlepše denejo. — Bog plati dragi Amerikanci.
III. Na samostan sv. Driižine darilvali z Trnje v dinarah: Horvat S. Marija 50, Horvat Jožef 3, Sarjaš Štefan 1, Denša Peter 6, Kovač Jožef 1, Sobočan Štefan 1-25, Hozjan Martin 10, Hanc Martin i Marija 3, Horvat Jožef 1.50, Žoldoš Matjaš 2.50, Jantel Štefan 10, Hozjan Martin 3, Horvat Anton 1, Prša Andraš iz Kota 20, Varašanec Martin 3, Doir.aJožef 2 50, Sarjaš Ivan 1, Vlnčec Jožef 10, Denša Jožef 3, Sarjaš Martin 4, Ko-sija Tarnaš 10, Copot Andraš 5, Kozlar Štefan 0.50, Kolenko Marija 10, Sobočan Jožef 5, Hozjan Štefan 2, Kolarič Mihal 50, Horvat Marko 4 75, Horvat Janoš 30, Sarjaš Andraš 5, Dominko Jožef 20, Kolenko Ivan 20, Hozjan Mar. 10, Dominko Verona 10, Kozlar Mat. 5, Zadravec Š. 3, Hozjan Š. 5, Vuk Marija 5, Horvat Jožef 4, Hozjan Števan 10, Žerdin Števan 2, Sarjaš Števan 10, Krist Ivan 7, Hozjan Marko 10, Sobočan Martin 10, Vuk Števan 2 50, Pavel Karolina 5, Horvat S Mihal 5, Horvat Marija 85, Horvat Marko 26, N. N. 102, Hozjan Martin 10, Čurič Treza 20, Hozjan Štefan
Nevtepenoj sladkoj materi.
„Ti si gledalo prorokov i pripetljaj rečih od njih naznanjenih. Tebe je visoko prorokuvajoč Ezekiel imenuvao.zaprete^ta, skoz šterih nikdar ne stopi človek, nego jedrno Gospod Bog, k. i vrata zaprta obdrži. TebeF te predvsem velika govoreč. Izaijas oznanja Jessevo palico, štera požene cvet Kris uša. k, divjake grehe korenito odstrani cepikeP božega poznanja na svet posadi. Na Tebe
ie ka/ao leremiaš rekoč* Glejte, dnevi prido, pravi Gospod, i itilf Jeremias rekoč. ui J ,	hi judovov štero
sklenem novo zavezo z hizov uradov«	, .
sam potrdo ž njihovimi očaki i tak je naznano pnhodirojstvo tvojega Sina, k narod poganski je pozvao naj mol, Boga tO i na Vseh kraj h sveta. Tebe je i Dan.el, mož; svetih zelen,, pro-glaso za veliko goro, od štere se odtrgne Knsluš vogeln, kamen, i podobo vsakovrstne kače poruši i vničeno raztrosi Častim te, nevtepena ovčica, hvalim te, milosti puna slavim te csto i brezmadežno prebivališče bože. 1 listino gde je v ob^nosj bila hO-dobija, je milošča ešče obilnejša postala. Po ženski smo herbali smrt i po ženski On pa vse popravi. Po kač. smo dob.libr.d-- • j	mna na vživamo sad nemrtelnosti.
Prva 3 Eva* ,5° pS/^o^n os.H hudobije glavara. r •„„ , . c. v .r/->«-nipnpc ž tka i vstanenja. O neslisano
ŽES OO1Obč0duPvan^ ffi n^haj O modrosl, šteroj niedna
reč ne pride blizi." (Sv. Tharasij pOšpek: De Praes. De.parae.)
fakša si ti, mati moja, ^ Takša si ti, boža ovca!
I jaz sin tvoj, - hčerka tvoja? Tlačim vredno tvoja pota t Sam nedužni, čisti cvet t Al mogoče še odpret/
Še odpret za grehe sveta
Z kem te hudi še pometa? O prečista sveta Deva, Tvoj plašč naj me sam odeva!
Greha ščisti ml srce, Z Jezušom ka mam 1 ebe.
Srčen,
- Ž -
krščanski navuk.
I. Zapoved. — Prorokuvanje, comper, špiritizem.
S prorokuvaijom zagreši tisti, ki prišestna dugovanja zvedava, ali razlaga po takših rečeh, štera so za to ne pripravna. Poganje so iz stanja zvezd sklepali na pridoče dogodke, vnogi krščeniki je pa ešče prekosijo v tom. Nesamo, ka prorokuiejo bojno, ali kugo, aH glad, če se prikaže repatica — ta se pa vsako leto zato ne prikaže, ar je tak daleč od nas, ka njeni traki ne moro priti vsako leto k nam, so celo zvezde, kakzvezde-slovci trdijo, šterih svetlost komaj za jezero let pride k nam, to je komaj vsako jezerno leto se dajo viditi — nego verjejo čuki, vori, senji, psovi, ciganici, pač vsakoj stvari, ka njim istino pove od skrite prihodnosti, samo Bogi neščejo, ki jedini zna, ka se ma zgoditi i ki to šče, ka bi to samo On znao, i nišče drugi nej. Jezuš, večni Bog pravi, ka neverno, kda pride Sin človeči po nas, ne vemo, kda merjemo, baba pa pravi: pes je stulo, čuk se zdro, vora je henjala: merješ. I vsaki bedak verje babi, Jezuša pa zavrže. Ne smemo vervati tem bedarijam, niti senj^am, niti kartam, to so grešna dela. Sv. Ambrozij pravi: K' svoje lastne prihodnosti ne poznajo, bi tfljo znali naznaniti?" — Ki sam ne ve, ka se ma ešče ž njim zgoditi, bi mogo znati, ka se bo s tebov zgodilo? Bodite pametni i bodite pobožni. \{\ ma pamet v glavi i pobožnost v srci, bo nagnao proroke i p r o r o k i n j e. Itak samo za plačo prorokujejo. Bjža obljOba, štera je večna i se ne more spremeniti, je zadostno prorokuvanj« za vsakoga. Ta se pa tak glasi, ka če bomo Boga ijttbili nad vse i bližnjega kak samoga sebe, bomo na vtke blaženi. Meni i vsako ni vernomi srci driigoga prorokiivanja ne trebe. .
Comper je zazavanje hudih duhov, da bi se ž njihovov po-močjov kakše čudovito delo doprineslo. Sveto pismo nam več takših slučajov omeni i trdi celo od Antikristuša, ka bo takša dela delao. Pravo čudo samo Bog more doprinesti. Zviinredno ali čudovito delo pa lehko doprinese tudi hudi duh, če njemi to dober Bog dopusti, ka bi grešnike s tem kaštigao. Vse to, ka hudi duh doprinese, je po pravici laž i sleparija, a ar je naš razum jako plitvi, se nam za čudovito, Celo za čudno delo zdi, ka peklenšček opravlja.
Špiritizem se od compra teliko loči, ka se od hiidoga dflha ne išče pomoč za doprinašanje kakših zvflnrednih, čudovitih del, nego samo za odkrivanje skritih rečih. Sveta Maticerkev oboje,

i comper i špiritizem osto prepovedava,ar blatita božo čast i davaja človeka v oblast hOdoga dQha Vsaki, ki verje, zvršava ali dopflsti, da zvršavati šatringe, prorokuvanje, comper i špiritizem, se zagreši protit Bogi. V starom zakoni je dober Bog to pretnjo naznano proti tem grešnikom: „DQšo, štera se obrne na comprnjake i na prihodnje reči oznanjiivalce, bom strebo iz sredine mojega ljudstva." (III. Mojz. 20, 6.) I to pretnjo je dober Bog tQdi zvršo i jo bo zvr-šao. Ochozias krao je mogo vmreti, ar se je v betegi obrno na pomoč k hfldomi diihi; krščenika pa bo ešče ostrej kaštigao, ar je te po tom iskao zveze z hudim duhom, ka je njegov boži Sin, naš mili Zveličiteo že potro popolnoma njegovo oblast. Lepo pravi sv. Ephrem: »Sramota je za krščenika, da bi zavezo ponovo z vragom, štero je Kr'stuš pri krsti razdro." Ognimo se te sramote, drage ovčice.	_
Milodar sirote dovice.
Ednok je prišla iskat čast. Don Boska edna 75 let stara dovica. Vratar je mislo, ka je prišla prosit kakšo podporo. — „Ne, pravi, nego rada bi gučala z Don Boskom." Don Bosko pride doli i ona začne: ,.Jaz sam stara sirota, dovica. Celo živ- I lenje sam si toliko služila s temi rokami, ka sam mogla živeti. Mela sam ednoga sina, pa mi je mro. Zdaj vidim, ka je tudi moje življenje pri kraji. Moj sin mi je pred smrtjov pravo, da či mil kakši groš ostane, naj ga dam za dobre namene. To mam, vidite, f 100 koron, štere sam dugih 50 let vkrej devala i šparala za starel dni. Zdaj je dam Vam. Meni ešče ostane 15 koron. Za te mil kupijo drvo, v štero me po smrti položijo. Zviin toga ešče mamM par koronic za doktora. Slaba sam, čutim, ka se mi bliža zadnjaf; vora. Oda pridem domo, si včasi doli ležem."
,Jaz vzemem teh 100 koron, pravi Don Bosko, i se vam lepo zahvalim, nego povem vam, ka jih ne bom nflca.o pred va-J šov smrtjov. Za to pa, či te nucali, prite i dobite kelko želete.']
,,Ne! Jaz sam dala za vaše dijake svoj milodar i pred Bogomi mam zasluženje za to. Vi smete včasi niicati te peneze. Či bi pati j meni zaistino trbelo kaj, jaz pridem k vam i Vi mi date milodaij iz svojega. Tak si tudi vi zaslužite pred Bogom. Či zbetežamf me pridete gledat?" „Se razmi, ka pridem."
Na drugi den je Don Bosko šteo iti obiskat siroto, samo, ds je več ne znao v šteroj vulici stanOje starka. Dva dni kesnej ga je prišla prosit edna drOga Ženska, naj ide, ka je tista stara do viča na smrt betežna. K,omaj stopi v sobico, se milo nas
_ 4 —
mehne i da znamenje, ka nikaj žele od njega. ,,Rada bi od vas dobila svestva vmerajočih."
Z globokov verov je dobila vse i tak mirno zročila svojo dušo Bogi.
Človek ne ve pri tom dogodki, ka bi bole občiidiivao, skrbno živlenje te krščanske žene ali pa njeno močno vero v onoga Boga, ki todi na skrivnom vidi vsa naša dobra dela i bogato poplača kupico vode.
Živlenje te sirote je dosta srečnejše bilo kak tistoga milijo-nara, ki je zgubo zdravje i nazadnje tiidi pamet, zavolo straha, da njemi ne bi što vdro vu hižoiga oropao. Ona je ne pravila: Eh, ka bom šparala, vej nikoga nemam 1 Znala je, ka je na sveti dosta milijonov poganov, do šterih misijonarje nemrejo, ar ne-majo potrebnih penez, pa tudi jih je preveč malo, kajti šolanje dosta košta i zato siromaški mladenci težko postanejo misijonarje.
Znala je, ka je na sveti dosta zapOščene dece, brezi stari-šov, brezi strehe i brezi kruha. Takšim trbe pomagati. Znala je pa tiidi, ka je človek na drOgom sveti telko srečnejši, kelko več dobroga včini tO na zemli. Največ si pa človek zasluži na tom sveti z delom smiljenja. Med temi deli smiljenja je prva miloščina, kak nam pravi sv. Ivan zlatoviistni: ,,Či si ščeš spraviti oblačilo i si ž njim dušo kinčati, najlepše i najdragše oblačilo sta miloščina (almostvo) i rad.odarnost."
Kak lepo priliko nam je Bog dao v te namen. To je ,,Mar-tinišče." Si že kaj dao za „Martinišče?" Či si že, ti Bog sto-terno poplača i či ešče daš, boš dobio jezerno. Kelko več mi njemi, telko več on nam. Stalno je, ka je boža vola, da se „Martinišče." postavi. Bog bi lejko geno kakšega bogatoga mili-jonara, da bi dao za „Martinišče" deset milijonov, pa bi bilo. Nego ne. On šče dati priliko tebi i jezerim drGgim, da si tak spravimo bogastvo za nebesa. Ne pustimo v nemar te prilike. Kak moreš, tak pomagaj!
Ka pa bo tvoja zadnja reč!
V Nemčiji bonnskoga vseučelišča profesor je operirati name-no nekoga kmeta, ki je trpo na jezičnoni raki. Profesor obdan od velikoga števila medicincov, je siromaškomi betežniki nazvesto, jka ga toti ozdravi, a zgovor za vsikdar zgubi. „Zato, če mate kakšo želo, naznanite mi jo še zdaj, ali dobro pomislite, ka to bo zdaj zadnja reč v vašem življenji." Ubogi betežnik je na en
hip nagno svojo glavo i si je premišlavao, ka naj bi bila njegova zadnja reč, na enkrat pa naglo te lepe reči spregovori: „Hvaljen bodi Jezuš Kristuš!" Lehko si mislimo kak so bili navzoči gen-jeni. Sam profesor se je skuzio od genjenosti. — To- je bila zadnja reč toga pobožnoga betežnika. Ka pa bo tvoja zadnja reč? Tudi hvala Jezusa Kristuša? Srečen, če tak, ar boš vso večnost te nadaljavao to hvalo blažen i vesel. — Ali če ti z vragom staneš i z vragom ležeš, ti pride te morebit Jezuš na jezik, gda ti te za vedno zača dreveniti? Nikak ne. Htidobec de ti na jeziki! Pa če gučati ne boš mogo, v misli ti bo, v srci ti bo. Odvadi se zato psuvanja. Mesto hudoga duha Jezuša zezavaj v skušnjavah na pomoč i zmagao boš. Jezuš bo tvoja prva i tudi zadnja reč. \{ak lepo bo to!
Glej, človek!
„Vo je šo Jezuš noseč trnjavo korono i rdeči plašč. (Jan. XIX. 5.) Zbili so ga do krvavoga. Bičanje je razgolilo ešče njegove kosti. Pa to še nej zadosta. Korona njemi ešče fali. Pritisnejo njemi edno na glavo: trnjava je. Tak osramočenoga ga da Pilat pred krvoločne židove pelati, pred njegove najvekše sovražnike. Kak velika hOdoba je to! Pa gda Ga je tak pred nje postavo, njim pravi „Glej človek!" To je, je to človek, ki niti človeče forme nema, pa ga vi li tožarite? O najlepši med človečimi sinovi, zakaj, o zakaj zgledaš tak osramočeno? Zakaj? On se sramoti, ar se ti gizdaviš, On se cona, ar ti drugim cone davaš, On^ se onečaščOje, ar ti špotov neščeš prenašati. — Glej človek! Človek je, ošpotan, popljuvan človek, a pod rečkami je pravi Bog, Angelov gospod, moj mili boži Zveličiteo skrit. Siromaški popljuvani Jezuš! Na gori Tabori te je svetli oblak obdao, si lice meo žareče kak sunce, obleko, belo kak sneg i- sam tvoj nebeški oča je svedočo od tebe, ka si njegov ljubljeni Sin, šteri se njemi prav do-padneš. Zdaj nemašnikše časti. Vso si zgubo.Vso sem ti jaz pograbo, odvzeo, okradno, oropao. Smiliij se mi. Moji grehi so ti spravili to ^sramoto. Jaz sem te popljiivao, ali obrišem te. Obrišem te s skuzami, obrišem te s svojim mehkim srcom, obrišem te s svojov poniznov špote mirno i veselo prenašajočov dOšov. Obrišem te popljuvani Jezuš, obrišem te,	_
Kakši namen ma zakon?
,,Ka je jestvim za posamezne, to je zakon za vse člove-Čanstvo," pravi sv. Auguštin. Kak sliiži najmre jestvina za preživljanje posameznoga človeka, tak služi zakon za gordržanje človečanstva. Dober Bog je pravo v paradižomi, gda je prviva človeka stvoro: ,,Mož zapusti očo i mater i se pridruži svojoj ženi; i dva ta v ednom teli'" (Mojz. II. 24. — Mat 19, 5.) Naj se človečanstvo more dale povati, je potrebna prava vzgoja dece. Takše vzgoje pa ne mogoče nači dosegnoti, kak če se mož i žena zdrOžita neločljivo v vezi svetoga zakona. To pomenijo gornje reči. Izrazijo je Bog povedao človeki, gda ga je stvoro, naj se povekšava, naj se plodi: „Rasita i povekšavajta se i na-punita zemljo." ( 1. Mojz. 1. 28.) To je cio zakona, naj bo človek na zemlji. Ali kakši človek? Adami i Evi, ne grešnikom, negoešče svetim ljudem, z miloščov posvečiijočov olepšanim diišam pravi, zapove Gospod, naj se povekšavajo . . . Gledajte, mladoženci, gledajte staroženci, to povekšavanje zapovedava dober Bog. Hodih dfihov je tak dosta, teh števila ne trebe i tiidi nesmete povekšavati, Bog ne stvarja za vraga dOše, on je stvarja za sebe. Njemi morete dQše povati. K^ak lepo vam pravi sv. Frančišek šaleški: „Zakon so grede krščanstva, šteri zemljo z verniki napuni, da bi število zvoljenih spopuno v nebesah." Mladoženci! Starišje postanete, to vam je dužnost, ali starišje Angelov morete postati, ne pa hiidih diihov. Postanete pa takši, če kak Angelje stopite v zakon i kak angelje v njem živete. Kopriva ne rodi ščipka, lelije ne trgamo z androsena. Čisti stopite v zakon i čisti ostanite v njem. Stariš, ki v smrtnom grehi žive, dušo svoje dece vmori. Mladoženci, staroženci, prosite, o prosite dostakrat, vsaki den sv. Družino, Jezuša, Marijo, sv. Jožefa, ka stopite v zakon i preživete svoj zakon brez smrtnoga greha. Na šterom gostuvanji ne te prošnje, ne te vroče, žerjave vole, tam v pekeo igrajo. Ja, tam v pekeo plešejo.
Par grlic.
(Legenda za svečnico.)
Mali dečkec, Jožek po imeni, je odavao golobe na tržnom prostori v Jeružalemi. Meo je vnogo grlic lepe pepelnate farbe. Meo je pa tiidi en par . lepi ščista beli kak beli sneg.
Te par je bio Jožkov i vncgi mimoidoči ga je zanje pitao: „Počem l je odaš?" Odgovarjo njim je pa vsigdar: „Te par je ne k odaji."
Prišo je mimo s svojim sinčekom odličen jeruzalemski stanovnik,
bogato oblečen. Nakano je za sina kupiti bele grlice. Pa Jožek je odki-mao. z glavov: „Te ne odam."
»Trikratno ceno ti dam zanje," pravo je bogati gospod. „Še za desetkratno Vam je ne dam" odgovoro je Jožek, da je bogati gospcd Čemeren odišo svojo pot.
Jožek se je že pripravlao, da ide domo, kda stopi k .ljemi dubro-tivna, nad vse krotkoga i lepoga lica ženska. Poleg nje je stao mnž ednako dobrotivnoga obraza. Vidilo se na njima je, da sta siromaška. Ženska je mrla v naročaj pokrito malo dete. Nagovorila je Jožeka:
„Dober dečko, odaj nami fal en par grlic. Vidiš, da sva siromaš-kiva i nemreva dosta plačati. Sj. unili ščeva božo postavo i darUvati za eto dete par grlic v terkvi."
Jožek se je s prijaznimi rečmi obrno k ženski i pravo: „Fal i po ceni Vama dam. Štere si zvolite odebrati?" Gospa je gledaia na bele grlice: „Za eto dete trbej najjakše daruvati. Če mam telko penez, te bi rada ove snežnobele kupila."
„Te so ne k odaji," pra> o je Jožek. „Eden bogati gtspod mi je že poniijao za nje trikratno ceno, pa sem njemi jenedao.Te ne odavlem. Ode-berte si drtige." „Te nama pa daj kakši drUgi par," prosila je ponižno ženska.
Jožek njoj je poniido lepe pepelnate grlice. Kda ji je pa štela prijeti, se njej je odkrilo v naročaj detece. Jožek stopi bliže i z-'gleda nad vse lepo deteče lice. Nemre se njemi načGdivati, tak je lepo. Pa tak milo gleda to dtte, da se pri tom pogledi napuni njegovo srce z IUbeznostjov do deteta.
„Joj, kak lepo dete," se je čfidivar. „Dopi$sti mi, gospa, da ga kUš-nem. Dam ti svoje bele grl ce za polojno ceno." I dao njoj je. Siromaška žena ji je z zahvalnostjov sprejela i pravila: „To dete te ešče ednok za nje poplača."
Tritreseti let je minolo. Jožek je bio že odraščen mož i je stao med šeregom ludstva, štero ie Jezuša poslušalo. Naednok se med šeregom prikaže tudi edna ženska. Ludstvo je začelo m(d sebov šepetati: „G!ejte jo, to .je mati nazaretskoga JezuSa."
Jožef jo je spozno. Zaistina, to je tista žena, Šleroj je v svojih deteči letaj odao za daru vanje svoje bele grlice. Zdaj je zarazmo, zakaj je te njegovo srce tak vleklo k sebi t:sto dete. Tisto dete je bilo Jezuš. šteroga je Marija nesla v cerkev darUvat i šteroga on zdaj nasleduje kak svojega vu!ite]a.
Jožef je bio med vučeniki Jezušovimi. 1 kak je dao v svoji mladi letaj za njega svoje bele grlice, tak je sledkar po ništerni letaj dao za Njega tudi svojo belo dUšo. Vmro je kak mantrnik za Jezusovo včro med preganjanjem prvih kristjanov. Bliščeča bela njegova duša je odletela v lepa nebesa, kde je dobila bogato plačilo za svoj dar.
Tvojo lastno diišo bo meč prehodno.
Te reči je pravo sv. Simeon BI. Dev. Mariji, gda je Jezuše-ka v cerkev prinesla i ga Bogi dariivala. Sveti Lukač evangelista popiše to v 2. pnglavji i 35. redi svojega evangeliuma. Pravo njoj je pa sv. Simeon gornje reči po navdihavanji sv.
- š -
Duha, ar kak pravi sv. evangelium: „sveti Duh je bio v njem". (Luk. II. 25.) Sv. Duh Bog je naznano BI. D. Mariji, ka njeno življenje bo žalostno življenje, tisti Bog njoj je to naznano, ki jo je pozdravo po Gabrieli nadangeli,; „zdrava, milošče puna." (Luk. 1. 28.) — Večkrat se pritožavate, zakaj rekši trpim, ve sam pa ne kriv, ve sam pa ne vužigao, ne človeka klao, ne nečistuvao pa li teliko nevol se je siinolo na mene. Glej na tisto, ka je više popisano, duša. Bog svojim zvoljenim križ pošilja. Križ je znamenje, ka si zvoljen za nebesa, ka se rešiš pogflbljenja. Milošče punoj Materi božoj, štera v grehi ni popri-jeta ne bila i ga nikdar ne včinila, se obeta meč. Zakaj? Ar je mati zveličite.lova, ar najbliže stoji k njemi. Zveličar s križom zveliča dušo. Simeon je pravo od njega, to je sv. Duh po njem: „Te bo postavljen v znamenje, šteromi de se protigučalo." (Luk. 11. 34.) Pa ešče kak se njemi je protigučalo. Drugo, kak križ nevolo, Jezuš ne je poznao. Mati njegova zato tudi ne mogla. Če dete trpi, trpi ž njim vred mati. Pa če oča i mati trpita, trpi ž njima tudi dete. Ljubezen medsebojna skupno ječi, skflpno nosi križ, skupno toči suze. Mi smo pa deca. Deca smo dobroga Boga, deca smo BI. D. Marije. Če jihva ljubimo, bomo radi ž njima trpeli. Kr nema trpljenja, daleč je od Boga, Marijin plašč ga ne pokriva. Ne trebe betegov, 7 niti kug pa nesreč, so drugi, še težavnejši križi. To so vojske proti teli, to so borbe z hudim duhom, to so bojne z zapeljivim svetom, to so meči lagojih ježikov, to so terhi nežahvalnosti. O pa sto i sto drugih križov ma Gospod i je deli svojim zvoljenim. I kem jih več deli, tiste raj ma. Največ je podelo svojemi Sini, ar je njega najraj meo, za njim pa njegovoj presvetoj materi, ar jo je za-njim najbole IjObo. Na svečnico obhajamo dogodek, od šteroga premišljavamo. Sveče, Štere te blagosljavljamo, tudi to posve-dočijo, ka ki svetlost šče biti i viditi, more goreti, more trpeti. Sveča ne sveti, če ne gori. Duša ne je sveta i ne/ pride v ve-kivečno svetlost, če ne gori, to je če ne trpi. Kem duže gori sveča, tem menje je, a tem več svetlosti razširjava, ravnotak kem več, kem duže trpi duša, tem menje je v njej grehov i tem več svetosti sija iz nje i bo vso večnost blaženstvo. Kak je Bi. D. Marija sprijela napovedani meč i je jedina njena tolažba bila to, ka Jezuš bo „vugoristanenje vnogih" (Luk. II. 34.), to je ka vnoge zveliča, tak delajmo tudi mi, trpimo mirno, še veselo i tolažimo se s tem, da po tom trpljenji pride stanenje, i ka ravno to trpljenje, šteroga se najbole bojimo, nas zbudi v odičenosti na sladki zadnji sodnji den.gda začnemo večni žitek, večni, neskončno blaženi žitek.
2 25, Hozjan Marija 10, Hozjan Ivan 10, Peteric Martin 4, Peterec Matjaž 10, Magdič Ivan 10, Sabotin Ivan 2, Kolarič Martin 5, Horvat Števan 15, Horvat Jožef 2-25, Hozjan Števan 10, Kramar M hal 2, Sobočan Ivan 5, Sobočan Marija 30, H' rvat Ivan 3. Hozjan Ivan 10, Zalik Števan 3, Horvat Martin 5, Kocet Andraš 1, Sobočan Ana 1, Horvat Martin 2, Cvetko Jožef 10, Fotivec Martin 2 25, Krampač Martin 3, Horvat Marko 10. Tkalec Štefan 5, Sobočan Štefan 10, Nerad Martin 2, Sobočan Martin 5, Raš-fan Števan 10, Krampač lanoš 3, Dorenčec Števan 3. Kramar Števan 5, Tkalec Marija 2 Pozdcrec Števan 3, Kavaš Anton 3, N.3.50, intereš 1. 1923. Din 2416. SkOpno 891 Din. 91 par. Te dare je nabrao lani, gda so liplančarje šteli marof kupiti za samostan sv. Družine, misionarom Horvat Janoš iz Trnja. A čeravno se je kOpčija ne zvrnila, Trnarčarje so Bogi poročenega dara ne vzeli naza.j nego na isti namen so ga dali v čren-sovsko posojilnico. Že pride prav. Gda »MartinišČe" gorpostavimo, pride na red samostan „Sv. Diužine.tt — Jezuš, Marija, Jožef naj plačajo Trnar-čarom lepo, nesebično darovitnost!
Nabiranje na^Martfnišče je vred djano najobprvim v občini Žižki. G'avni nabirač je: Žerdin Martin trgovec, hš. 48. Številka njegove knige je 21. Njegovi poma^ačje v nabiranji so: Cigan Jožef, cestni majster, Prša Janoš, Novak Ivan, Žerdin Štefan, Stanko Ivan, Griiškovnjak Štefan, Cigan Matjaš. Prvi dar, šteroga so nabralM izročili 28. jan. je 464 Din. 50 par. — Pa Žižki so mala ves. Bog živi Žižkanje! Hitro se vsi organizirajte po n^uvom zgledi v vsakoj občini!
Nabiralne pole za MartinišČe se dobijo kak i knige za glavne nabirače za črensovsko, turniško, beltinsko i dolnje lendavsko faro v uredništvi Novin v Črensovcih, za ove fare pa v Bogojini pri predsednik odbora za MartinišČe vlč. g. Bašša Ivani plebanoši. — V črensovskoj celoj i vu večini torjanske fare že majo pole, samb ne ešče povsod v red djano nabiranje. Nekaj pol je že tfidi v lendavsko, beltinsko, sobočko, sebeščansko, tišinsko i gračko faro poslalo uredništvo našega lista kak i v Ameriko. Gda se lepo organizira, v red dene ceio nabiranje, objavimo, vsako faro i občino, ka te vidili što so nabirači. Tečas pa 11 hitro segajte za polarni!
Dobijo se kiipitr v uredništvi Novin: »Življenjepis bi. Jezušekove Trezike" za 5 Din., p<5 pošti 50 par več i »Življenje sv. Martina" za dinar 75 par, po pošti 50 par več.
Naše starinske pesmi
Na sveto noč.*
Posliišajte dujšice Od Marije Divice, Kako sinka zibala,
Hodi, hodi grlica, Mila moja sestrica; Speivaj ti da, Sinek moj Slatko preime pokoj svoj.
Truo slatko speivala.
Zaspi, zaspi sinek moj, Ino ftišaj te plač tvoj, Vidiš kako te volek Poštiijeta i oslek.
Nanaj, nanaj Sinek moj, Slatko primi pokoj svoj, Jas te hočem čuvati, Tebe milo zibati.
Angye1i se letijo, Leipe pesmi speivajo. Naj le hitro, sinek moj, Slatko prime pokoj svoj!
.1 vi drouvne ftičice, Moje drage sestrice, Seda mi vi pridite Ter mi Sinka vujspite.
I vi drage Dušice, Mojga sinka ovčice, Seda mi vi pridite Ter mi Sinka vujspite.
Dika Boidi Divici, Toj Nebeskoj kralici, Ka je Bouga nam dala, Divica je Ostala.
Popevka od male dece.*
Poslušajte navuk, Draga moja deca, Kak cvetete lipo Kakti male rože.
Male i velike, Stareiše od sebe Očo ino Mater Vsigdar vi poštiijte!
Či eto zapouvid Te obdržavali, Od Bouga boudete Dugi žitek meli.
Či pa vi starišov Nete pošttivali, Boudete na vOke Vu pekli goreli.
Jezuš je bio vsigdar Pokoren Devici, Mariji, predragoj Našoj pomočnici.
Jožef nej bio oča, Neg samo hraniteo, Dtinok je On njemi Vsigdar pokoren bio.
•) Vzeta iz 9ebeščanskoga rokopisa.
Vi se draga deca Natou spoumenite, I na poniznoga Jezuša mislite.
Vi očo i mater, Stareiše od sebe Meite poštlivati, Da vas ogjen nežgje.
Kelko je starišov, Ki v pekli kričijo, Oh prekleto deite, Ti si meni krivo.
Gda si ti grišilo, Dobro smo mi znali, Ali smo se ešče Mi na tou smijali.
Ali ki so deco Vu strahi deržali, Ž njimi so terpeli, I v meri živeli,
Oni svojov deicov Korouno nebeško V nebi zadobijo, Daj njim Jezuš Dragi.