IZOLA - C IN EC ITT A (Mef) Včeraj se je v Portorožu začel prvi slovenski filmski festival in malo je manjkalo, pa bi bila Izola na festivalu prisotna kar s tremi filmi, kar bi jo takoj postavilo na piedestal najbolj filmskega mesta v Sloveniji. Žal Boris Palčič svojega filma še ni dokončal (menda je ne dodelavi v Budimpešti) in tako se bosta v Portorožu s svojimi filmi predstavila »le« dva Izolana: Jani Kavčič in Koni Steinbaher. Veteran slovenskega filma in veliki mojster mladinskih in otroških filmov, Jani Kavčič, bo predstavil svoj kratki film Pesem od ludomorca, ki ga je večinoma tudi if Banka Koper posnel v Izoli in v katerem nastopa cela množica izolskih amaterskih igralcev in naturščikov. Tudi Koni Steinbaher je animirano igrane filme iz serije Piši - briši posnel v Izoli in z domačimi igralci in statisti. Kratki igrani film, Kratka himna domovini, Borisa Palčiča je bil prav tako posnet v Izoli in z domačimi igralci in statisti. Če bi dodali še Borisa Benčiča, ki trenutno snema predvsem videospote, Dimitrija Kralja, ki je prispeval scenarije za kar nekaj slovenskih celovečernih in kratkih filmov, puljskega nagrajenca Davorina Marca, ki ima doma spravljen svoj zadnji film, praškega diplomanta režije, Andreja Žiberno, avtorja filmske glasbe Gorasta Radojeviča in režiserko Zvonko Radojevič in še nekaj ljudi, ki so tako ali drugače pri filmu doma, bi hitro ugotovili, da je Izola zares filmsko Adriatic VAŠA ZAVAROVALNAJHMVnH^fffTl mesto, čeprav se sanjski projekt filmskega mesta pri kamnolomu ni nikoli uresničil. Dejstvo je namreč, da je mesto takšno, kot so ljudje in ne takšno, kot si ga zamišljajo betonski investitorji. Žal se tega premalo zavedamo. Dokaz je tudi to, da Koni Stainbaher, ta dolgoletni mentor in vzgojitelj mladih filmarjev trenutno vodi takšen tečaj na osnovni šoli v Luciji, saj v Izoli nima za to nikakršnih pogojev. Še sreča, daje med obiskovalci tečaja večina mladih Izolanov in tako tradicija filmskega mesta vendarle ostaja. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE PORTOROŽ Obala 114, Portorož tel.: 066/770-328,770-728 fax: 066/770-329 .vreme L m PTT's NOT DEAD je rubrika v kateri objavljamo nenaročena pisma bralcev Mandrača. Seveda objavljamo le pisma, ki so napisana tako, da osebno ne žalijo nikogar in omogočajo pošten ter kulturen nivo dialoga o pomembnih vprašanjih o Izoli in v zvezi z Izolani. Pisem objavljenih v tej rubriki ne honoriramo, pa tudi tista v drugih delih časopisa zelo poredkoma. Vseeno smo hvaležni vsem, ki s svojimi prispevki pomagate k demokratizaciji dialoga v naši občini. Goljevščkove formalnosti G. občinski svetnik Vinko Gregorič (v nadaljevanju občinski svetnik) sprenevedanje, diskvalifikacije, itd. Torej v stilu bivših partijskih veljakov "VAM BOMO ŽE POKAZALI". Gospod občinski svetnik, uredništvo Mandrača je pod naslovom rubrike PTT' s NOT DEAD zapisalo, citiram (...seveda objavljamo le pisma, ki so napisana tako, da osebno ne žalijo nikogar in omogočajo pošten ter kulturen nivo dialoga o pomembnih vprašanjih o Izoli in v zvezi z Izolani...) konec citata. Vam in vsem nam drugim piscem v tednik Mandrač priporočam spoštovanje citiranega navodila. Sedaj pa gospod občinski še o vaših zrelih in nezrelih vlakih. Do danes še nisem videl vlaka, ki bi bil zrel ali nezrel. Sem pa na raznih vlakih srečeval potnike, ki so bili zreli ali nezreli. Čudi me tudi vaša trditev, da si boste šele sedaj začeli za Vašo življensko pot izbirati vlak in to ne glede na barvo. Gospod občinski svetnik, trdno sem prepričan, da ste si vlak že davno izbrali, pa ne samo vlak, tudi barvo. Morda pa želite izstopiti ? Zelo me veseli, da tudi Vi potrjujete ugotovitev, da Izola še vedno živi v "srednjem veku” sedemdesetih let. Da bi se iz tega le izvili pa je odvisno od nas Izolanov samih še posebno od vas občinskih svetnikov! Torej mlinček, vodo in moko imamo, če pa bvsi skupaj dodamo še malo kvasa , bomo dobili kruh. Prejmite lepe pozdrave, Ivan Bizjak Ni moj namen polemmizirati z Vami o tem ali ste na seji OS razpravljali o ZN ali PUP. Vendar o čemerkoli ste že razpravljali vedite, da mora biti v pravni državi zadoščeno tudi formalnostim, saj v nasprotnem primeru lahko tudi dobri projekti obtičijo ali pa se sploh ne realizirajo. Formalnostim pa največkrat ni zadoščeno zaradi šlamparije ali pa zaradi namenskega zavajanja odgovornih. Kot sem že dejal ni moj namen polemizirati z Vami o tem vprašanju. Evidnetno jke namreč, daje Vaš prispevek predvsem predvolilno naravnan in to v slogu Vaše politične opcije: arogantnost, brezobzirnost, ^ aouTiouE nina IZOLA, Ljubljanska 40, tel. 066 / 646 - 225 V MARCU VSE GOTOVINSKE NAKUPE NAGRADIMO Z 20% POPUSTOM Ne zamudite te priložnosti! • RAČUNALNIKI za začetnike in zahtevnejše, novi in rabljeni, z garancijo, brezplačna dostava, montaža, inštrukcije, programi, igre, staro za novo, od 18.000 SIT dalje. Tel. 066/645-818. • PRODAM Renault 11, rdeče barve 1.87, z dodatno opremo v brezhibnem stanju. Cena 5800 DEM. Info 61-743. • PRODAMO polovico hiše v Hrvatinih. Stanovanjske površine 83m2, klet 30 m2, telefon, nekaj vrta. Mirna lokacija, edini stanovalci. Tel.: 528-016 od 12. do 17.ure. • V NAJEM DAJEM frizerski salon na Ribiški 1. Javite se na tel.62-385 ali 62-380 od 20,ure dalje. • PRODAM dve zimski pnevmatiki z obroči vred za ŠKODO (155/14). Tel.: 64-62 -76 (10.000 Sit) • KUPIMO stanovanje v Izoli do 65.000 DEM. Tel.: 63-241 • NUDIM varstvo za otroke v Izoli ali v Kopru. tel. 066 65-818 ali 282-074 • VEČ kosov CB postaj prodam, tel 0609 613 299 M7^MTO>lt/\iČ je tednik lzo|anov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, tel :066 / 600 - 010, fax: 600-015 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, T. Ferluga, Orlando H. (fotoreporter), K. Bučar / Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 100 Sit. Založnik / elektronski prelom: GRAFFIT LINE, doo Izola tel.: 6OO-0ŽO / E-MAIL: MANDRAC§ S-NET. NET ŽR: 51430 - 603 - 32431 / Tisk: GRAFIKA Glavina, Gažon P.S. Skoraj sem pozabil ! Na koncu Vašega prispevka izražate upanje: "da tudi v bodoče hudobija ne bo gorela ?" Gospod občinski svetnik, kako lepo bi bilo, če bi vsa hudobija zgorela. Na začetku bi bilo peklensko vroče, tako vroče da ne bi imeli več želje ustvarjati nove hudobije, kajti le tako bi preživeli. Torej zavzemajmo se za to, da bi hudobija zgorela, ne pa, da bi se še naprej kopičila v nas. HOTELI Simonov zaliv San Simon IMU IZOLA HTP SIMONOV ZALIV d.d. IZOLA, Komisija za izvedbo programa lastninskega preoblikovanja podjetja sklicuje 1. ZBOR UDELEŽENCEV NOTRANJEGA ODKUPA ki bo v petek, 20,3.1998 ob ll.uri na sedežu podjetja v Izoli, Morova 6a, z dnevnim redom: L Imenovanje vodje programa notranjega odkupa, 2. Sprejetje pravil notranjega odkupa, 3. Imenovanje članov Odbora udeležencev notranjega odkupa 4. Razno Gradivo za zbor je mogoče vpogledati vsak delavnik od 9. do 12. ure na sedežu podjetja. HTP Simonov zaliv d.d. Izola Komisija za L.P. turistična agencija PRODAJA IN REZERVACIJA AVIO KART P®QfflD[l£90 POPUST 5-20% za rez.do 16.3.1998 PLAČILO NA 9 OBROKOV BREZ OBRESTI!!! tel./fax: 066 646 - 747 / delovni čas:PON-PET 810-1231 in 17M-1901’ / SOB 10“ -12“ trgovina igrač PON-PET 15 -19M SOB 9M-13M NOVA tal. ŠTEV. 066 62-529 6 SREČANJE Z ŽIVIM BOGOM SVETEGA PISMA v odi PAOLO TODARO Gledališče Koper 17.-22.2.1998 ob 19.00 ŽUPANJA NAJ POVE NA GLAS! Vprašanja Županji lahko naslavljate na uredništvo Mandrača, Veliki trg 1., Izola, po fax-u 600 015, telefonu 600 010 ali E-mailu Mandrac@s-net.net ŽUPANJA ODGOVARJA Gospod občinski svetnik, gospod Frantar, me poziva, naj povem na glas in po resnici. Rada bi ga vprašala samo eno - kdaj nisem govorila po resnici, da bi me lahko sedaj pozival, naj to storim? Eno mojih osnovnih pravil v gradnji odnosov z mojo okolico, tako v politiki kot v zasebnem življenju je, da govorim resnico ali vsaj tisto, za kar sem prepričana, daje resnica. Morda včasih zato komu nisem toliko povšeči, kot bi si želela. Vendar sem se do sedaj prepričala, da je to dolgoročno najboljši način, da ohranim spoštovanje ljudi, ki me poznajo in seveda tudi samospoštovanje. Zato me dvom v mojo resnicoljubnost globoko prizadeva, saj posega prav v bistvo mojih življenjskih načel. Pa pustimo to. Očitki, ki jih naslavlja name in na »vladajoče politične stranke« - mimogrede, ponovno in že ne vem kolikič ponavljam: v občini Izola ni vladajočih političnih strank, ker ni nobene koalicije, razen morda takoimenovane koalicije pomladanskih strank v sodelovanju s »klubom neodvisnih svetnikov«, ki pa se proglašajo za »opozicijo«. Vse bolj in bolj imam občutek, da razen dveh strank, ki sta me podprli tudi ob volitvah, pravzaprav ni nobene, ki bi bila pripravljena na strpen in tvoren pogovor o občinskih problemih in vizijah. Ko sem zadnjič povabila na predhodni pogovor o proračunu za leto 1998 predstavnike strank in klubov v občinskem svetu, je udeležba značilno odsevala njihovo zanimanje za to, kaj in kako naj delamo v naši občini v letošnjem letu z občinskim denarjem. Gospodu Frantarju bi rada povedala, da se vizije ne gradi tako, da neprestano brskamo za napakami, ki jih je naredil naš takoimenovani nasprotnik. Gradi sejo skupaj z njim, saj lahko samo v soočanju različnih mnenj in pogledov na skupno bodočnost poiščemo tisto, kar je najboljše za vse nas. In ne recite, da bi si vaše ideje in vizijo kdo prisvojil zase - v Izoli smo premalo številčni, da bi se lahko prikrilo, kdo je oče ali mati nekega dobrega predloga! V zvezi s stanovanjskim programom pa naslednje: * Ni res, da smo lansko leto zaključili s 122.000.000 tolarjev neporabljenih sredstev stanovanjskega programa! Ker smo lani zelo pozno sprejeli proračun za leto 1997 v (vsaj meni se tako zdi, sicer pa je za nekatere v tej občini popolnoma normalno, da se ga sprejema konec letal), smo razpis za stanovanjska posojila (adaptacije in nakupe) objavili še pozneje in občani, ki so jim bila posojila dodeljena, jih seveda niso mogli uporabiti do konca lanskega leta. Zato smo morali sredstva, ki so sicer že razdeljena, knjigovodsko prenesti v letošnje leto. Tako lahko prenesena sredstva mirno zmanjšamo za 98.720.329 tolarjev, kolikor je bilo našim občanom razdeljenih kreditov. Prava številka, ki se nanaša na sredstva stanovanjskega programa občine Izola neporabljena lansko leto in prenesena v letošnji proračun je torej (32.700.000 + 90.000.000 - 98.720.329 =) 23.979.671 tolarjev. Pravo pomanjkanje vizije bi v Izoli pokazali, če bi namenili bistveno manj sredstev za nakup stanovanj in mnogo več za adaptacije lastniških stanovanj. Kaj je pravzaprav naloga občine na področju stanovanjskega gospodarstva? * Po vsej verjetnosti je to najprej gospodarno ravnanje s stanovanjskim fondom, ki ga občina ima v lasti. Zato letos namenjamo investicijskemu in tekočemu vzdrževanju stanovanj v občinski lasti skupno 137.829.671 tolarjev. * Naslednja naša naloga pa je zagotovo omogočiti izolskim občanom, ki nimajo stanovanja, da pridejo do njega na način, ki je njihovemu finančnemu in premoženjskemu stanju najbolj primeren. Zato tudi sorazmerno tako visoka vsota sredstev, ki smo jih lani namenili kreditiranju nakupa stanovanj. * Še bolj pa v naši občini potrebujemo dodatna najemniška stanovanja, tako socialna kot neprofitna. Standard in tudi višina najemnin za ena in za druga stanovanja se razlikujeta, pa tudi način, kako prosilci pridejo do njih, je različen. * Pridobivanje sredstev za nakup in gradnjo neprofitnih stanovanj v skladu s stanovanjskim zakonom v občinah izvajajo neprofitne stanovanjske organizacije, med njimi tudi stanovanjski skladi. Ker je prosilcev, ki ne zmorejo zbrati potrebnih sredstev za nakup stanovanja, obenem pa pogosto tudi nimajo kreditne zmožnosti za odplačevanje visokih mesečnih obrokov za odplačilo kredita, v Izoli zelo veliko, je nujno, da se lotimo tudi tega načina pridobivanja stanovanj za naše občane. Zato bomo občinskemu svetu na njegovi 33. seji, ki bo potekala v aprilu letošnjega leta, ponudili v sprejem odlok o ustanovitvi Stanovanjskega sklada občine Izola Ta bo razen sredstev, ki jih bo dobil iz občinskega proračuna (letos gre za 42.000.000 tolarjev), konkuriral za sredstva republiškega stanovanjskega sklada, razen tega pa bo gradnja neprofitnih stanovanj po sklepu občinskega sveta oproščena plačila komunalnega prispevka in tudi zemljišče, na katerem bodo grajena, bo občinski svet namenil brezplačno za neprofitno stanovanjsko gradnjo. Na tak način postanejo ta stanovanja resnično najcenejši način pridobivanja stanovanjskih površin. Če bomo dovolj učinkoviti, bi lahko že letos sestavili finančno konstrukcijo za nakup oz. gradnjo prvih 10 do 15 neprofitnih stanovanj. * Še o vračanju stanovanjskih sredstev v višini ca. 133.000.000 tolarjev, ki so bila v letih 1992 in 1994 posojena za popravilo kortežanske ceste in gradnjo osnovne šole v Livadah: gospod Frantarje bil po vsej verjetnosti prisoten, ko je občinski svet leta 1996 sprejel sklep o vračilu teh sredstev iz občinskega proračuna v višini 3% vsakokratne zagotovljene porabe. Ta sredstva letos znašajo 18.500.000 tolarjev, lani so bila 18.632.619, predlani pa 16.846.440 tolarjev. Vsakokrat je bil prisoten pri sprejemanju proračuna, v katerem so bila jasno opredeljena sredstva, namenjena temu vračanju. Prav tako je tudi vsako leto potrjeval zaključni račun proračuna, v katerem je bilo jasno zapisano, koliko teh sredstev je bilo vrnjenih. Seveda lahko zahteva poročilo za poročilom - na koncu se bomo ukvarjali samo še s poročili. Kdo pa bo delal, gospod Frantar? Mar ne bi raje vsakdo poiskal zaželjene podatke tam, kjer so že zapisani - verjetno sodi v delo občinskega svetnika tudi prebiranje (in znanje prebiranja) dokumentov, ki sojih dobili v roke? * Pa še o blišču in bedi stanovanjske politike v občini Izola letos je prvič po reformi lokalne samouprave v občinskem proračunu namenjenih poleg prej omenjenega vračila toliko sredstev, kolikor jih predvidevajo merila za zagotovljeno porabo, to pa je natanko 12.000.000 tolarjev več, kot jih je bilo namenjenih za ta namen lani, 9.000.000 več kot leta 1996 in 7.000.000 več kot leta 1995, s tem, da leta 1995 ni bilo še niti tolarja namenjenega vračanju posojenega denarja od prej omenjene ceste in šole. Tako je rast sredstev od leta za stanovanjski program v proračunih od leta 1995 dalje takale: 1995 - 5.000.000,1996 -20.503.203,1997 - 18.632.619, 1998-30.500.000 In nazadnje še okrog vode, ki smo jo na prošnjo nekaterih občanov in posadke nesrečne ladje Fedra namenili tem ljudem: če se g. Frantarju zdi, daje ta pomoč nepotrebna, naj kar pove in naj predlaga na občinskem svetu, da županji odtrga od plače znesek, ki je bil plačan za to vodo. Sicer pa ne vidim razloga, da mi očita, da sem se hvalila s tem dejanjem, saj se sploh ne spomnim, da bi komurkoli, še najmanj pa novinarjem, sploh kaj govorila o tem dejanju. Mnogo preveč pomembnejših problemov je v tej naši Izoli, da bi se mi zdelo okrog 12 m3 vode izgubljati čas in energijo. Morda pa bi stvar lahko obnili še kako drugače: če bi vsi tisti, ki parkirajo na nedovoljenem mestu, plačali svoje obveznosti, bi bil občinski proračun bogatejši za nekaj milijonov tolarjev in bi vprašanje denarja za to vodo sploh ne bilo pomembno! Županja: Breda Pečan ŽUPANJA NAJ POVE NA GLAS - NEPLAČEVANJE KOMUNALNEGA PRISPEVKA Investitor izgradnje nove osnovne šole in vrtca z italijanskim učnim jezikom bi moral do 15. 1. 1998 poravnati Občini Izola komunalni prispevek v višini 32.420.017,00 SIT z revalorizacijo od oktobra 1995 leta. V občinskem proračunu ta znesek ni predviden med prihodki. Ali so bili dodatni davki na stanovanjske hiše, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in povišana cena kanalščine uvedeni zato, da nekaterim privilegiranim investitorjem ni potrebno plačevati dajatev in prispevkov, ki pripadajo občini, in jih moramo plačati vsi navadni Izolani. Aleksander Frantar občinski svetnik ČEMU POVIŠANJE DAVKOV? V Mandraču št.: 256 smo lahko zasledili članke, Neupravičeni funkcionarski dodatki -svetnikov SKD, Izjava za javnost - nadzornega odbora ter V Jagodju je bilo živo -članek novinarjev Mandrača. Na prvi pogled omenjeni članki nimajo nič skupnega. Pa vendar gre v vseh primerih za davkoplačevalski denar. V prvih dveh člankih o trošenju - nezakoniti dodatki pri plačah občinskih funkcionarjev ter v tretjem načinu pobiranja denarja v občinsko blagajno. Vprašanje se postavlja, ali gre povečanje davka na premoženje ter nadomestila za stavbno zemljišče predvsem za izplačilo plač občinskim funkcionarjem. Jasno mi je, da moramo plačevati davke. Vendar pa zakaj samo nekateri ? Davek na premoženje mora plačati, tisti, kateri ima stanovanje nad 160 kvadratnih metrov. To so tisti, kateri so bili primorani graditi hiše v prejšnem sistemu. Zakaj primorani ? V prejšnih časih so družbena stanovanja pridobili, tisti, kateri so se priselili z drugih območij, ker se je smatralo, če živiš pri starših imaš rešen stanovanjski problem in ti družbeno stanovanje ne pripada. Med drugim so nekateri pridobili "kadrovska” stanovanja po "zvezah". Le ti so stanovanja odkupili za smešno nizko ceno nekaj tisoč mark, katera se danes prodajajo za več kot sto tisoč mark. Večina sije hiše gradila na način, da so varčevali pri prehrani, ves prosti čas so namenili gradnji, medtem ko so drugi ležali na plaži. Prisiljeni so bili graditi velike hiše, saj pritlične niso bile dovoljene. Glede nadomestila za stavbno zemljišče pa bi gospo županjo vprašal, koliko so v proračun prispevali: hoteli, tovarne, ladjedelnica ter marina? Ali to nadomestilo plačujejo le mali uporabniki ? Glede na zgoraj navedeno tematiko pa predlagam, da se tisti, kateri smo 10 in več let plačevali za stanovanjsko izgradnjo v prejšnem sistemu, in nismo dobili družbenih stanivanj ter nismo dobili posojil za gradnjo hiš združimo v združenje, ter od občine in države zahtevamo tak stanovanjski program, da bomo lahko rešili svoj stanovanjski problem na ustrezen način. Alojz Padar, Jagodje IZJAVA ZA JAVNOST Občinski odbor SDS Izola ne podpira predloga proračuna občine Izola za leto 1998, ker v točki »plače funkcionarjev« (župan, tajnik) vsebuje dodatke k plači, ki niso v skladu z zakonodajo. Ker občinski svet na seji 4. 3. ni uvrstil na dnevni red točke »sprememba pravilnika o plačah župana in drugih funkcionarjev« pred točko o proračunu, zagovarjamo stališče, da bi se v proračunu zmanjšala postavka »plače občinskih funkcionarjev« v skladu z zakonodajo in da se razlika nameni za družbene dejavnosti - šole in vrtci. Občinski odbor SDS Izola Bojan Zadel ISTRABENZ V IZOLI V novejši zgodovini izolske občine skoraj zagotovo ni projekta, ki bi od vsega začetka dvigal toliko prahu, imel toliko pristašev in nasprotnikov, kot je gradnja marine v Izoli. Danes marino v Izoli sicer imamo, s svojimi pomoli predstavlja sestavni del mestne panorame. Od blizu pa kaže podobo objekta v gradnji, predvsem v kopenskem delu. Zakaj tako, je vprašanje zase. Gotovo je le to, da je za dokončanje zmanjkalo investicijskega denarja. Novi investitor pa je že dolgo na obzorju. Na seji občinskega sveta, 23.decembra lani, pa je bilo tudi javno izrečeno, da namerava v dokončanje izolske marine investirati družba Istrabenz. Na tej seji je občinski svet sprejel odlok, ki določa, da se upravljanje luke prenese od podjetja Marinvest na podjetje Porting. Slednje namerava vstopiti v kapitalsko povezavo z družbo Istrabenz. Do konca letošnjega septembra pa bosta morala občina Izola in upravitelj takoimenovane namenske luke za turistične namene, kdorkoli že bo, s koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo določiti medsebojne pravice in obveznosti. Tako namreč pravi drugi odlok na to temo, ki so ga sprejeli na isti seji. O dogajanju v zvezi z izolsko marino, o pričakovanjih in namerah novega investitorja, smo se pogovarjali z Jankom Kosmino, predsednikom uprave holdinške družbe Istrabenz. Namen Istrabenza, da s kapitalom vstopi v izolsko Marino ni več skrivnost. O tem, da je lastnik določenega števila že zgrajenih privezov se ve že nekaj časa. Bolj uradno je bilo o tem slišati na zadnji lanski seji občinskega sveta, pred dnevi ste to potrdili tudi na tiskovni konferenci ob pregledu poslovanja Istrabenza. S kakšnimi načrti oziroma kakšno vizijo prihajate v Izolo in v izolsko marino ? Istrabenz je družba, ki ima precej razvejano dejavnost in ni samo naftna dejavnost tista, s katero se ukvarja. Med drugim je Istrabenz že pred desetletjem ali še več imel namere, da bi v Kopru zgradil veliko marino. V zvezi s tem je bilo veliko tudi narejenega, zatikalo pa se je, končno pa tudi zataknilo, pri nasprotovanjih takemu projektu s strani zavoda, menda se je takrat imenoval Zavod za spomeniško varstvo Piran, pa tudi nekaterih koprskih ljudi, oziroma javnega mnenja, ki je nasprotovalo takemu projektu. Tako je bila v Kopru, kot neke vrste kompromis, zgrajena ta mala marina, ki še zdaleč ne dosega tistega, kar naj bi na tem delu morja, točneje v Kopru, bilo narejenega. Med tem časom je pričela nastajati izolska marina, ob portoroški, ki že dolgo funkcionira in to uspešno. Ta marina v Izoli seje ves čas borila s strahotnimi problemi vseh vrst. Končno je po teh dolgotrajnih peripetijah le zrasla in postala dejstvo v Izoli. Nihče si ne more danes zamišljati, da bi te marine ne bilo več, oziroma, da jo je možno odstraniti. Nasprotno, prepričan sem, daje treba to marino dokončati čim prej, urediti odnose, ki so morda izvirali tudi iz nesporazumov in mislim, da Istrabenz pri tem lahko pomaga. Da bi mi v Istrabenzu imeli kakšne posebne strateške interese pri izgradnji te izolske marine, to ni res. Mi smo se znašli vpletene v to kar se tu dogaja po drugih poteh. Nazadnje, z raznimi prenosi terjatev, smo pristali v izolski marini kot lastniki 160 privezov. To je bilo narejeno za zavarovanje naše terjatve do podjetij skupine Galeb. No, od tu naprej naše razmišljanje, kaj storiti. Zdi se nam najbolj pametno, racionalno, pa tudi koristno, ne samo za Istrabenz, tudi za Izolo, da bi problem izolske marine enkrat razrešili. Tu smo ponudili roko in v kolikor bo ta naša roka sprejeta tudi v Izoli, v javnosti, s simpatijami, ugodno, smo pripravljeni s to našo zamislijo nadaljevati. V kolikšnem času mislite, da bi uspeli dograditi Marino, če bo do prevzema dejansko prišlo ? Mi poznamo probleme, ki spremljajo to marino, ne bi se spuščal v druge, razen finančnih. Vemo, da sta tu tudi eden ali dva tuja partnerja, ki sta vpletena v financiranje na tak ali drugačen način, vemo da je veliko izvajalcev, ki še niso uspeli biti poplačani za dela, ki so jih opravili v tej marini. Mi smo ponudili to možnost, da vstopimo in prevzamemo celoten projekt v svoje roke. To pomeni, da želimo v firmi, ki naj bi postala lastnik izolske marine, imeti večino, najmanj 51 %, sicer nas ta projekt, kot tak, ne zanima. Zakaj 51 % ? To tudi zato, ker gre za vsekakor za velik projekt, tudi finančno težek projekt. Pa tudi zato ker želimo, v kolikor se bomo o tem dokončno dogovorili, da bi to podjetje, ki bi pač poslovalo kot samostojno podjetje, bilo sestavni del skupine Istrabenz in bilo zajeto v konsolidirane rezultate te skupine. Izolski občinski svet je obravnaval prenos upravljanja maritimnega dela marine na podjetje Porting, katerega lastnik naj bi menda v celoti postal Istrabenz. Hkrati je sprejel še dodaten, varovalni sklep, s katerim naj bi razveljavil ta prenos, če ne bo sklenjena koncesijska pogodba med občino in Portingom oziroma kakšnim drugim koncesionarjem. Ste seznanjeni s tem pogojem in ali vas kakorkoli omejuje pri vaših načrtih ? Pri dogajanjih v zvezi z gradnjo marine je bilo veliko dogodkov, ki jih nismo mogli v celoti spoznati. Vemo, daje cel kup težav in sporov. Najpomembnejše pa je, da se želimo mi temu izogniti. V kolikor je možno - to smo povedali že pred časom, ko smo se začeli pogovarjati s predstavniki Marinvesta -te zadeve tako razčistiti, da Istrabenz, če vstopi v ta projekt, ne bo vstopal v nikakršne spore z nikomer, potem je Istrabenz to pripravljen storiti. Predpostavka temu je bila, da je treba usposobiti že obstoječe podjetje Porting, ki je že upravljalo z marino, tako, da bi prevzelo vse tisto, kar marina že predstavlja, naj bi odkupilo vse terjatve in skratka postalo lastnik te marine. V tem primeru je tudi Istrabenz pripravljen vložiti svojih 160 privezov in na ta način postati večinski lastnik Portinga. V prvi fazi naj bi to bilo 80 % lastništvo. Od tu naprej je potrebno pričeti reševati finančne in druge zadeve. Predvsem zagotoviti sredstva, da bi poplačali vse tiste, ki so v tej marini kakorkoli finančno angažirani s svojimi sredstvi tako ali drugače. Pa tudi ponuditi tistim, ki so doslej bili potencialni parnerji, da tudi pristopijo z manjšinskim deležem. Ob teh predpostavkah, da je možno zadeve umiriti in razrešiti smo pripravljeni angažirati se in prevzeti odgovornost za dokončanje te marine. Marina sama vemo, da potrebuje, vsaj ta maritimni del in tisti del, ki je z njo neposredno povezan zaradi njenega funkcioniranja, vključno z zunanjim pomolom, približno 6 milijonov mark. Smatramo, da je to možno razrešit in Istrabenz ima možnosti, tako svoje, kot tudi eventuelno bančne, da bi celoten projekt te marine finančno razrešil. Odlok pravi, da bo potrebno s koncesijsko pogodbo urediti medsebojne obveznosti do 30.septembra. Časa ni ravno na pretek, kajne ? Glede pogoja, ki ste ga omenili, med Portingom in občino. Mi poznamo ta pogoj, mislimo pa, da to ni nič takega, v kolikor bomo dejansko tudi mi v tem času opravili vse tisto, kar je potrebno, da se odnosi razčistijo in da se vzpostavijo popolnoma nova in čista notranja razmerja med bodočimi novimi lastniki, med katerimi naj bi bil, kot sem rekel, Istrabenz večinski lastnik. Moram priznati, da postopka za pridobitev koncesije podrobno ne poznam. Zdi pa se mi nerealno predpostavljati, da bi lahko nastopile težave za tistega, ki bi bil lastnik te marine, da ne bi dobil ustrezne koncesije za upravljanje s to marino. Prepričan sem, da je to stvar, ki ni komplicirana in da je med zainteresiranimi možno ta problem rešiti v zadovoljstvo vseh skupaj. V Istrabenzu že nekaj časa intenzivno pripravljamo študijo, ki naj pokaže ali je celotna investicija, kot jo predvidevamo, umestna. Govorimo o vrednosti med 33 in 35 milijoni mark. V kolikor so te vrednosti tiste, ki bi potem zagotavljale pričakovan donos, dosegal naj bi vsaj 6,5 %, potem se bo Istrabenz verjetno odločil za tako naložbo. Mi na vrat na nos v projekt ne bomo vstopili, vnaprej hočemo vedeti, da so utemeljena pričakovanja, da bi se vložena sredstva vrnila. Kdaj bo dokončana ta študija ? Ta študija bo dokončana v nekaj dneh in mislimo, da bomo o zadevi že razpravljali 20.marca na seji nadzornega sveta Istrabenza. Kot je bilo slišati na seji Občinskega sveta se Istrabenz zanima za maritimni del marine, precej bolj problematičen pa je kopenski del z nekaterimi objekti brez katerih tudi morski del ne more shajati. Mi vemo, da je v zvezi z urejanjem prostora na območju marine, pa tudi na zemljiščih poleg nje, veliko nerešenih zadev. Mi smo zainteresirani in pripravljeni angažirati se pri ureditvi funkcionalnosti marine s tistim delom, ki ga marina potrebuje. Mislim, da tu ne gre za sporna zemljišča ali pa sporno namembnost. Tudi ne gre v tem primeru za obveznosti med ne vem katerimi subjekti, ki so bile dogovoijene pred tem. Mi se v te zadeve ne bomo vmešavali in če bi kazalo, da se utegnemo zaplesti v take zadeve, potem se zagotovo ne bomo odločili in šli v realizacijo tega, kar bi bilo potrebno, da bi ta marina bila dokončana in to v tistem okviru, ki sem ga omenjal. Vendar je Marinvest že ob sprejemanju zazidalnega načrta obljubil občini kar nekaj stvari: od tega, da bo urejal tudi občinsko infrastrukturo, pomagal pri čistilni napravi, uredil ceste, sofinanciral gradnjo šole v Livadah. Kaj od teh obljub bo zdaj prešlo na breme Istrabenza ? To niso zadeve, ki se nas tičejo in tudi v to ne želimo vstopat, ne tako, ne drugače. Mi želimo usposobiti marino, da bi bila v maritimnem delu funkcionalna, da bi bila kompletirana, da bi lahko opravljala tisto dejavnost, kateri je namenjena. Čeprav se zavedam, da ne gre brez spremljajočih objektov v najširšem smislu. Tu ne gre le za delavnice, servisne storitve, črpalko,dvigala in podobno. Gre za kompletno ponudbo, ki vsebuje tako trgovski del, gostinski del, splošno turistični del, torej vse tisto, kar prične funkcionirati in živeti v medsebojni povezavi in soodvisnosti. Vendar vas zaenkrat neposredno to ne zanima ? Ne, da nas ne zanima. V to se enostavno ne želimo vmešati, ker sodimo, da so zadeve verjetno preveč zapletene in tudi delikatne. Ne želimo biti nov moteč faktor v Izoli, oziroma v teh načrtih. V kolikor bomo zadeve lahko tako razčiščene pripravili in predlagali tudi našim delničarjem v Istrabenzu, potem bomo to storili. Sicer pa se v nobene konflikte ne z oblastjo, ne z občino, ne z dosedanjimi sofinancerji, še najmanj pa z izolsko javnostjo, občani, ne želimo spuščati. Če bi vnaprej vedeli, da se utegne kaj takega zgoditi, takoj prenehamo z vsemi našimi prizadevanji, da bi si tak projekt naložili v svoje breme. Zazidalni načrt predvideva izgradnjo še enega pomola in komunalnih privezov. Boste to zgradili ? Mislim, da je to sestavni del tistih del, ki jih je še potrebno opraviti in sicer v vrednosti tistih 6 milijonov mark. Tako nam je bilo povedano, ne morem pa zatrditi, da so ti pomoli tu zajeti. Odgovor na to bi prej našli pri direktorju Portinga, ki bi te zadeve morda bolj podrobno pojasnil. Koliko vas bo torej vse skupaj stalo ? Ocenili smo, da ta investicija, kompletna, torej z vsemi dosedanjimi obveznostmi, investicijami, ki so bile do sedaj opravljene in s predvidenimi kapacitetami, ki jih ta marina ima, ne sme preseči 33 do 35 milijonov mark, če naj bi poslovala rentabilno. Seveda ob predpostavki, da bo marina polno zasedena. To zagotovo ne bo storjeno v prvem letu, mislim pa, da če bodo dokončana vsa tista dela, ki so potrebna, da bi tudi tej marini dali videz nekega zaključenega prostora, ki bi bil urejen, simpatičen ter privlačen za ljudi, kjer bi se ljudje dobro počutili, tako na plovilih, kot tudi na obali, mislim, da bi potem to dejansko bilo to, kar si želimo. Pred leti jo bilo slišati, da bo v marini našlo zaposlitev veliko število Izolanov, zdaj pa se vidi, da takšen objekt sam po sebi ne terja veliko zaposlenih. Gre računati na nova delovna mesta ? V projektu vsake marine, kjerkoli naj bi se ta zgradila, mora biti vse tisto, kar utegne taka marina potrebovati. Ne le marina, temveč vsi tisti lastniki čolnov, jaht, ki v to marino prihajajo. To pomeni od gostinskih lokalov, trgovin, servisnih dejavnosti do vsega tistega, kar je posredno, pravzaprav tudi neposredno vključeno v dejavnosti, ki jih lahko generira taka marina. Težko je definirati kdo vse bo od tega imel korist in koliko ljudi bo s tem zaposleno. Vsekakor gre za zelo razpršeno storitveno dejavnost, ki ob tem, da služi drugim, služi tudi marini. Povečanje prometa, povečanje vsega tega, kar lahko gostu ponudimo je sestavni del celotnega zaposlitvenega projekta, če gledamo nekoliko širše. Če pa gledamo samo na to, koliko ljudi potrebuje marina za pomoč pri čuvanju, pri privezih ali podobno, potem je jasno, da se ta efekt ne vidi, ker veliko tega, kar se dogaja ali se bo dogajalo, ljudje ne registrirajo kot dejavnost marine. Razmišljate o tem, da bi preselili črpalko, ki je že zdaj nekoliko premajhna za večje jadrnice, ki pristajajo v Izoli? Razmišljanje o tem obstaja. Ne vem sicer ali bi preselili celotno črpalko ali bi prišlo le do usposobitve še nekega dodatnega mesta, s katerega bi iz istih rezervoaijev oskrbovali tudi večja plovila. Variante, po kateri naj bi se ta črpalka v celoti preselila na novo lokacijo v marini, pa tudi ne gre odmisliti. Konkurenca marin je vse hujša. V sosednjih Miljah je nova marina, odpira se Hrvaška. Kakšne so, po vašem mnenju, realne možnosti dobrega poslovanja izolske in drugih obalnih marin, tudi ob upoštevanju skorajšnjega vstopa Slovenije v Evropsko skupnost ? Poznavajoč poslovanje nekaterih drugih marin, recimo tiste v Portorožu, lahko predpostavljamo , da je ob pravi organizaciji in ob normalnih pogojih za poslovanje marina lahko rentabilna. Kaj pričakujemo v prihodnje ? Prav gotovo povečan interes za privezna mesta na morju. Ko bo Slovenija postala sestavni del Evropske unije, bo prav gotovo pritisk državljanov teh držav na severni Jadran zelo močan, tako, da ni vprašljiva zasedenost in ponudba, ki jo bodo potrebovali. Vsekakor mislim, da imajo marine v severnem Jadranu lepo prihodnost. Ob pametni politiki cen in kvalitetnih storitvah, imajo naše marine izredne možnosti za normalno in uspešno poslovanje. Tu mislim predvsem portoroško in izolsko, koprske skoraj ne bi omenjal, ker je majhna. Prepričan sem tudi, da bo marina v Izoli postala sestavni del skupne mestne ponudbe in da bodo efekti od te marine. Pa tudi, ko bodo enkrat te napetosti, spori, ta nasprotovanja marini pozabljena, da bo lahko ta marina resnično uspešno poslovala. Karmen Bučar 31. seja os PRORAČUN JE SPREJET Občinski svet je na nadaljevanju 31. redne seje sinoči (sreda, 11. 3.) sprejel občinski proračun za leto 1998, skupaj s pripombami skupine svetnikov in županje, s katerimi je bilo sklenjeno: - da se zmanjšajo sredstva namenjena delovanju krajevne skupnosti Staro mesto in se ta sredstva dodelijo za delovanje krajevnih skupnosti Livade in Jagodje, tako da bodo te lokalne skupnosti enakopravno zastopane v občinskem proračunu. - da se sredstva, namenjena kulturnim organizacijam in športnim društvom nakazujejo Centru za šport oziroma nasledniku, Centru za kulturo, prireditve in šport občine Izola, društva in klubi pa naj kandidirajo za ta sredstva na osnovi razpisa. - da se neizkoriščena sredstva za sanacijo cerkve Marije Alietske namenijo za financiranje občinske organizacije Zveze borcev in za delovanje vrtca z italijanskim učnim jezikom, ki mu je država namenila premalo denarja za . normalno funkcioniranje. Občina se je na takšno ravnanje države že pritožila. Ko to poročamo občinski svetniki nadaljujejo sejo, ki je bila tokrat spet sklicana na sredo, tako da bomo o vseh sklepih lahko poročali šele čez teden dni. Na podlagi 4. člena Pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter pridobivanja hrane v občini Izola ter sklepa županje številka 403-283/97 z dne 17.02.1998 razpisuje OBČINA IZOLA SPREMEMBO NATEČAJA za dodelitev nepovratnih sredstev za nakup sadik v leto 1998 1. V tretji točki natečaja se spremeni prva alinea, ki se po novem glasi: »- fizična oseba, ki razpolagajo s kmetijskimi zemljišči na območju občine Izola,« 2. V peti točki se doda nova alinea, ki glasi: »- fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 22. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96) in ima stalno prebivališče na območju občine Izola ter pravna oseba, ki ima sedež na območju občine Izola.« 3. Vsi ostali pogoji ostanejo nespremenjeni. Županja Breda Pečan Prvotno besedilo NATEČAJA je bilo objavljeno v Mandraču številka 254 z dne 19.februarja 1998 s DAN ŽENA IN NEKAJ MOŠKIH Tokratni osmi marec je bil živahen kot že dolgo ne. Po cestah smo srečevali može in otroke s šopki cvetja in tokrat že s prevladujočimi mimozami, ki smo jih, kot vse kaže, le sprejeli za cvetni simbol mednarodnega praznika žensk. Organizirano praznovanje v klasičnem stilu pa je bilo v hotelu Marina (Ženska sekcija Graciela Gobbo) in v hotelu Delfin (Društvo upokojencev Jagodje - Dobrava). Na ta način smo tudi Izolanke, vsaj navidezno, ločili na leve in desne, čeprav si kaj takega ob tem prazniku zagotovo ne zaslužijo. Še sreča, da sta bili proslavi časovno oddaljeni (ena v petek, druga v soboto) in da so se nekatere najbolj vzdržljive lahko udeležile obeh veselic. Seveda pa ne moremo mimo ugotovitve, da so se proslav udeležile predvsem ženske srednjih let in da je bilo mlajših, zaposlenih žena bolj malo. |t' . i k-s V KT g ■ * $ r jpm To pa seveda ne pomeni, da ni bilo veselo in ob kozarcu vina so lica hitro postala rdeča, glasba je razgibala noge in smeha je bilo še za izvoz. Srečale so se stare prijateljice, se spomnile dogodkov iz nekega drugega časa in poskrbele za redke moške predstavnike, da so se počutili blaženi med ženami. Za oficielnost proslave v hotelu Marina je poskrbela predsednica Urada za žesko politiko, Vera Kozmik, ki se je na kratko tudi zadržala v družbi županje Brede Pečan, potem pa odhitela na nacionalko, kjer je nastopila v oddaji Odmevi. Za večinsko moško družbo je poskrbel naš stari znanec Vinko Vrabec, pa tudi pri omizju v ozadju so poskrbeli za to, daje bila enota enakomerno popolnjena z ženskimi in moškimi borci za proslavo dneva žena. Fotografija je seveda nastala na začetku proslave, kasneje pa so se omizja malo pomešala. In kako to, da proslava ni bila natradicionalnem zbirališču, v Hotelu Riviera? Ker je bil praznični inenu v Hotelu Marina cenejši (1.500 Sit). Za kulturni program so na začetku proslave poskrbeli otroci iz osnovne šole z italijanskim učnim jezikom, ki so predstavili nekaj zborovskih in solističnih pesmi ter zanimivih plesnih točk. Zenske so bile zadovoljne, učiteljice tudi, šolarji pa še najbolj, saj so bili za nastop nagrajeni z zares toplim aplavzom. Kardiološkemu in gastroenterološkemu oddelku bolnice Izola HVALA Za vso skrb in pomoč pri mojem zdravljenju, ki ste jo že mnogokrat dokazali z veliko mero strokovnosti in vaše potrpežljivosti, se Vam iz vsega srca zahvaljujem. Pomirjena in z zaupanjem sem svoje življenje položila v vaše strokovne roke in zdaj nimam besed s katerimi bi se zahvalila vam, zdravnikom in sestram v vašem oddelku, ki mi pomagajo z nasmehom in potrpljenjem prenašati moje stiske. Naj vam mati narava podari zdravja in sreče v življenju in še mnogo uspehov v vašem odgovornem delu, s katerim nam znova in znova pomagate k ponovnemu zdravju. Še veliko besed, ki so zdaj skrite v mojem srcu, bi lahko napisala, vendar v takšnih trenutkih, kot je ta, ko spet začutiš utrip življenja v sebi, enostavno ni mogoče v celoti prenesti na papir. Zato naj ostane predvsem veliko HVALA. Hvaležna pacientka Vida Rožnik OLJKARSKA FAKULTETA? Minister za kmetistvo, Ciril Smerkolj, se je v ponedeljek, 9. Marca, med obiskom v slovenski Istri pogovarjal tudi s predstavniki obalnih oljkarjev o nekaterih problemih te kmetijske panoge, posebej pa o izobraževanju kadrov in raziskovalnem delu na področju oljkarstva. O tem smo se pogovarjali s predsednikom upravnega odbora Društva oljkarjev slovenske Istre (DOSI), Benom Bajdo. - Bo minister držal obljubo in bo država sodelovala pri organizaciji oljkarskega inštituta v slovenski Istri? - Minister je bil jasen in je dejal, da bo zagotovil sredstva za ustanovitev raziskovalnega centra v sklopu Raziskovalnega centra, ki ga vodi g. Lucija Čok. Glede sredstev naj torej ne bi bilo težav, začeli pa naj bi z otvoritvijo degustacijske sobe in laboratorija. - Marsikdo bo pomislil, kaj je treba tukaj raziskovati, saj oljko poznamo že več kot tisoč let. - Treba je vedeti, da gre za specifiko glede na našo severno izpostavljeno lego, kar ima svoje prednosti in slabosti. Prednost je, da imamo svojo oljko belico, ki jo je še treba raziskati, argumentirati in tako naprej. To naj bi bila naloga tega centra, poleg agrotehničnih ukrepov, ki so potrebni in kemije. - Kako naj bi konkretno izgledal ta center. - Center že ima svoje prostore, ki jih je prispevala občina Koper in upamo, da bodo temu dobremu zgledu sledile tudi druge občine. V centru naj bi bilo 3-5 raziskovalcev, ki naj bi raziskovali in utemeljili sorto belico in ostale sorte, ki bi bile odporne in primerne za to naše območje. - Ali kadre že imate? - Namen centra je seveda tudi vzgoja mladih raziskovalcev, ki bodo nadaljevali to dosedanje delo. Sedaj imamo nekaj prostovoljcev, ki delajo v okviru društva in strokovnjakinjo Viljanko Vesel, ki dela na Kmetijsko svetovalni službi in je zadolžena za področje oljk. - Bomo torej kmalu dobili doktorja oljk? - Želel bi, da bi bilo res. - Je bila lanska letina res tako slaba? - Glede na to, da imam tudi oljarno v Izoli (Torkla) lahko zatrdim, daje bila res slaba, saj so nekateri oljkarji, ki imajo običajno po več ton pridelka pripeljali po 20 do 30 kilogramov oljk v predelavo. K sreči se letos obeta boljša letina. MICHELANGELO V IZOLI Računalniški virus Michelangelo je eden starejših in čeprav je pred leti naredil pravo paniko med računalničarji ga danes brez težav zatre vsak povprečen antivirusni program. Pa vendar smo v izolskem ECU servisu lahko videli, da je bil Michelangelo spet na delu, saj je pravkar minil njegov »rojstni dan«. Pogovarjali smo se s serviserjem Mauricijem Grbcem, ki je povedal: - Michelangelo je udaril v petek, 6. Marca, pri nekaterih pa seje to zgodilo kasneje, ker so pač spreminjali datum v računalniku. - Kakšno škodo naredi Michelangelo? - Zbriše kompletni trdi disk in vse podatke na njem. - Ta virus je razmeroma star, zato je čudno da ga protivirusni programi ne ustavijo. - Saj ga ustavijo ampak malo ljudi uporablja te protivirusne programe. Na računalnikih jih imajo a jih ne uporabljajo, Vsak tak program bi ga našel in zbrisal, vendar dokler človek tega ne doživi se težko zgane in začne razmišljati o zavarovanju. - Ste imeli veliko takšnih primerov? - Presenetljivo dosti, mislim da samo danes kakšnih šest računalnikov. - Je kdo izgubil kakšne pomembne podatke? - Ja, nekaj računovodij je bilo vmes, ki se zdaj tolčejo po glavi zakaj niso delali rezervnih kopij. - In ni kaj pomagati? - Morda s kakšnim programom bi se kaj dalo dobiti nazaj a to veliko stane. - Kateri virus je poleg Michelangela najbolj prisoten? - Nekaj časa je bil pri nas zelo popularen One half, drugi so pa bolj neškodljivi. - Koliko stane dober antivirusni program? - Zdaj ga dobiš za 13 tisočakov in manj in ljudje tudi imajo te programe, vendar jih ne uporabljajo. - Ali lahko dobiš virus preko Interneta? - Seveda, enako kot preko diskete. - Vsi se nekam bojijo leta 2000 in razpada računalniškega sistema. - Problem niso računalniki ampak programi, ker preverjajo samo zadnji dve številki letnice bodo naleteli na dve ničli in ne bodo vedeli kako in kaj. Ampak to bo problem le pri velikih sistemih, drugi ne bomo imeli teh težav. - Ob tem je pomoč občin več kot dobrodošla. - Lanskoletna akcija z nadomestilom škode je bila uspešna, skupni cilj pa je, da se ne le sadi ampak predvsem pridela dobre oljke ob doslednem upoštevanju vseh strokovnih napotkov v vseh fazah pridelave in predelave, tako da na koncu res dobimo dobro olje. - Domačega olja skoraj ni naprodaj? - Res, domačega olja skoraj ni mogoče dobiti, na policah pa ga sploh ni, cena pa se giblje med 2.000 do 2.500 tolarjev. OLJČNI SPOMINEK ZA IZOLO Beno Bajda, ki je predsednik upravnega odbora DOSI in lastnik oljarne TORKLA v izolski obrtni coni je po svoji zamisli dal izdelati miniaturo tipičnega istrskega kamnitega korita v katerem so nekoč hranili olje. V Istri je še mogoče najti nekaj takšnih posod in tudi v Izoli jih je še nekaj. Bajda je naročil izdelavo posode iz istrskega kamna, podstavek in pokrov sta iz lesa oljke, v posodi pa je majhna steklenička z deviškim oljem belice in napisom, da gre za izdelek iz Izole in Slovenske Istre. Izdelava takšnega spominka seveda ni najcenejša, zagotovo pa bi bila ob večji količini dostopnejša. Zato je predlagal, da bi posodo vzeli kot protokolarno darilo ali spominek, ki ga Izola zaenkrat nima. PRIŠEL, VIDEL IN SE ODLOČIL Lojze Cestnik, danes lastnik dveh arhitekturnih birojev v Nemčiji, je doma iz Trbovelj, vendar se je že v mladostnih letih rad podal v Slovensko Istro. Še najbolj všeč mu je bila Izola. Od tu skrita želja, da se bo v mestece z nasmehom še vrnil. Po štirih desetletjih dela in življenja v Nemčiji - tu je Lojze diplomiral iz arhitekture (pot do tega ni bila ne enostavna in ne lahka)- se sogovornik vrača v naše mesto. Najprej za določen čas in kasneje za stalno. Odločitev za bivanje v Izoli ni nastala na pamet. Dolgoletne izkušnje, tudi s področja gradbeništva in še posebej hidroizolacijskih sistemov, so bile osnova za ustanovitev družbe Gradbena tehnika International d.o.o. Izola s sedežem v Trubarjevi ulici. Podjetje, ki ima rešitve za tovrstne težave, je še pred uradno registracijo družbe, na svoje stroške pripravilo teoretične in praktične tečaje v Izoli. Najprej za vodilne in vodstvene delavce v slovenskem gradberništvu, kasneje pa jih bo ponovilo tudi za gradbene delavce. In če je prav voda osnovna težava pri uspešni izvedbi izolacijskih del, so v izolskem GTI našli rešitve. V sodelovanju z nemško multinacionalko Hey'di lahko ponudijo preko 200 specialnih izdelkov. Uspeh, o tem so se slovenska gradbena podjetja prepričala na lanskem celjskem in letošnjem sejmu Alpe Adria v Ljubljani, je z uporabo teh izdelkov zagotovljen. Velika naročila ostajajo zaenkrat samo želje. In kot pravi Lojze Cestnik, bo tako do takrat, dokler ne bo prišlo do uradne registacije nove izolske družbe. Prepričan je, da se bo zadeva hitro uredila, tudi in predvsem v dobro kupcev. Sicer pa se s težavami, ki jih bodo odslej reševali v Izoli, ne soočajo samo v Sloveniji. Problem je mnogo širši. Nova družba prinaša v Izolo nov utrip. In tudi, vsaj tako Lojze, nova delovna mesta. (Vlado Ostrouška) SMUČANJE SK Izola 5. na medklubski tekmi V soboto, 7. marca je bila v Pianacavallu kljub poletnim razmeram izpeljana medklubska tekma. Veleslaloma so se udeležili tudi izolski smučarji. SK Izola je med šestimi udeleženimi klubi zasedel 5. mesto, med posamezniki pa je imela največ uspeha Romina Kobal, ki je zmagala v svoji kategoriji in bila tudi najhitrejša med udeleženkami ženskega spola. V svoji kategoriji pa so tretje mesto osvojili: Špiler Romina, Andreja Jerman, Srečko Lapajne in Lucijan Kozlovič V snowbordanju je tretje mesto osvojil Uroš Ivančič Tekmovanje je vzorno izpeljal SK Portorož, proga pa je bila kljub visokim temperaturam dobro pripravljena in je vzdržala vseh več kot 300 prijavljenih tekmovalcev. P.S. SK IZOLA vabi v soboto 14.3. na zaključni izlet letošnje sezone -KANIN ROKOMET Zmaga za' obstanek III. MARC Škofljica : Del mar 23:24 (14:8) Izolski rokometaši so v Ljubljani dosegli izjemno pomembno zmago, ki jim je na široko ponudila možnost obstanka v prvi ligi. Pot do zmage pa je bila vse prej kot lahka. Po prvem polčasu je Škofljica vodila s šestimi zadetki prednosti, v drugem polčasu celo z osmimi. Šele z požrtvovalno obrambo in obilo sreče v drugem polčasu je Delmarjevim rokometašem uspelo ustaviti domače igralce. Razliko so pričeli manjšati, nato pa so prvi prišli do dvajsetih zadetkov. Začel se je boj za vsako žogo, v katerem so bili tokrat zbranejši in srečnejši Izolani, v zaključku pa seje izkazal vratar Vučinič, ki je obranil vse nevarne strele Ljubljančanov, tudi dve najstrožji kazni, zadnjo samo 20 sekund pred koncem in je bil tako glavni junak tekme. V soboto čaka Izolane še zadnja "odločilna" tekma z AFP Dobovo, glede na trenutni zalet Delmarja pa bi bilo nerealno napovedovati poraz. Zmaga bo Izolane oddaljila od zadnjih mest prvenstvene lestvice in s tem tudi od kuhinje, iz katere smrdi še posebej ob zaključku prvenstva. zmmeumo Končna razlika osmih golov pa je na videno le malo previsoka. Zadetke za Izolo so dosegle: Stubelj Anja 1, Božič Petra 1, Kovljenič Slavica 5, Bošnjak Mia 7, Višnjevec Katja 1 in Tičič Davidela 4. starejše deklice IZOLSKA SNEŽNA OBLAST starejši dečki Slovan : RK Izola 20:19 Izolski starejši dečki so na prvem polfinalnem turnirju v Ljubljani doživeli grenak poraz proti starejšim dečkom Slovana. Poraz je bil grenak zato, ker so Izolani prikazali boljšo in zrelejšo igro, predvsem pa dosti bolj športno obnašanje. Lublančani so ves čas obnašali arogantno do "provincialcev", na koncu pa zakuhali vsesplošen pretep, ko so se spravili nad l.B liga moški izolskega igralca Jana Cetina. Tudi na tretjem gostovanju so starejše deklice ŽRK Izola zmagale. Tokrat so premagale vrstnice iz Škofje Loke z rezultatom 22:24. Že skoraj odločilno tekmo za zmagovalca v polfinalni skupini A so Izolanke zasluženo zmagale saj so vodile preko cele tekme. Ekipa Škofje Loke seje večkrat približala na zadetek razlike toda na vratih Jzole je branila odlična Marta Škorjanc, ki je s svojimi obrambami spravljala v obup domačinke. Odlično je tekmo odigrala tudi Maruška Lazar, ki je pokazala široko znanje rokometne tehnike in je bila ob učinkoviti Jeleni Cvorak najboljša igralka tekme. Želimo si, da bi Izolanke še naprej tako vestno trenirale saj je nastop v finalu državnega _________ prvenstva že skoraj zagotovljen. Za Izolo so igraje: Marta Škorjanc, Tamara Štefančič 4, Maruška Lazar 6, Diana Hadžič 3, Jelena Čvorak 7, Nina Božič 1, Tamara Črnič 3 , Elena Šverko , Nina Franovič , Nea Bošnjak, Petra Adamič in Ana Petrinja.1. ODBOJKA 1. liga - ženske Gramiz Kočevje Izola 27:19 (13:10) Hoteli Simonov zaliv Topolšica 3:1 (-8,12,8,6) Šoštanj IZOLSKE VETERANKE VABIJO V SOBOTO NA TRADCIONALNI TURNIR VETERANK V ŠPORTNO DVORANO V KRAŠKI ULICI. INFORMACIJE pri Žaretu Izolanke so bile na dobri poti k zmagi le slabo polovico tekme, ko so bile Kočevkam tesno za petami. V drugem polčasu je blestela Biljana Šmitran z izvrstnimi obrambami, a žal tudi to ni dovolj spodbudilo ostalih deklet, ki so nevzavzeto igrale v obrambi, v napadu pa na lahek način zapravljale žoge. Kočevke so s hitrimi protinapadi povečevale razliko. Izolski odbojkarji so dosegli lepo zmago pred domačim občinstvom. Na začetku jim igra sicer ni preveč stekla, saj so nasprotnika nekoliko precenjevali in mu neupravičeno prepuščali pobudo. Kasneje pa seje izkazalo, da se Topolšica ne more kosati z izolsko ekipo, ki iz kola v kolo igra zaneslivejše in bolj uigrano. Tokrat so se še posebej izkazali Matjaž Tretja zaporedna zmaga Delmarja je končno prinesla obstanek v ligi (vsaj kvalifikacije). Ekipa je končno pokazala, da se lahko izvleče iz še tako kritične situacije. Kot vedno je obramba tista, ki je prinesla uspeh. (Vučinič je bil glavni). Pogledi proti 10. mestu so tako bolj realni. Obstajajo še teoretične možnosti o kakšnem bolj črnem scenariju, toda to bi bil res višek. Seveda brez opuščanja, že naslednje kolo lahko postavi vse na glavo. Dobovo (ta je Izolane kar dvakrat premagala v pripravljalnem obdobju) treba premagati in nadaljevati zmagovalni niz. Morebitni izolski kiks bo Škofljica verjetno pridno izkoristila, saj gosti zadnjo Sevnico. Trener Kastelic je seveda zadovoljen, toda pravi, da je pri igralcih še nekaj rezerve. No, še to naj igralci iztisnejo iz sebe in adijo črni scenariji. Moškega rokometa se bomo nagledali, Izolanom ostajajo štiri tekme v Izoli in samo dva gostovanja. Prednost, ki jo morajo izkoristiti. Izolskim dekletom ne gre tako gladko. Proti zadnjim na lestvici samo točka, v Kočevju pa zopet klasika. Tudi njim bi lahko kakšen črn scenarij še pokvaril veselje in jih potisnil v kvalifikacije. Seveda bi morali imeti drugi prste vmes - v slučaju da Pirančanke izgubijo v Velenju. Je že tako, da je vse odvisno od tebe samega, žoga pa vemo da je okrogla, kakšna priporočila ima ekipa pa vejo samo tisti tam gor. Pustimo se presenetiti, v tistem pozitivnem smislu, sumiti pa mislim, da ni pošteno. Čeprav pridemo do tistega "kjer je dim, je tudi ogenj ali pa požar. Rokometni vikend v Izoli bo tokrat zelo pester. Izolski veteranke organizirajo tradicionalni turnir (veselo in kvalitetno bo) nato pa Izolani proti Dobovi. Vsem želim obilo uspeha, fešta v vsakem primeru bo. m e&V&BUEM Toth, Dejan Gasparini, svoje pa je dodal tudi povratek Tavčarja. Trener Pavljuk je izolskim odbojkarjem vlil potrebno samozaupanje in z dobrim delom bo ekipo ponovno pripeljal na prag prve lige. 3. liga - ženske ŽOK Radio Morje : Mehanizmi Kropa 3:1 (0, -13,7,5) ŽOK Radio Morje : Mehanizmi Kropa 3:0 (4,5,4) Izolanke so odigrale kar dve tekmi ekipo Mehanizmi Kropa, (eno redno, eno preloženo). Izolanke so bile obakrat boljše in so dvakrat gladko zmagale. Le v prvih dveh nizih prve tekme so se gostje nekoliko močneje upirale. Izolanke so prikazale kar lepo igro, predvsem pa razvesljuje dejstvo, da je forma v vzponu. Za ŽOK Radio Morje so igrale Raspor Sara, Merkandel Mateja, Tamara Rudež, Manca Švara, Laščak Petra, Grego Katarina, Tanja Žnidarič. Bralce obveščam, da je 2.3.1998 pričel z obratovanjem Salon lepote in zdravja v Izoli - Nazorjeva 2 Nazorjeva 2 /Izola tel: 066/283-008 GSM: 041 /693 -012 Cenjenim strankam nudim: • nego obraza • nego telesa • ročno limfno drenažo • masažo • refleksno masažo stopal depilacijo pedikuro \aromaterapijo NAMIZNI TENIS Člani v 2. ligo ? Po zadnjih dveh zmagah nad ekipama Kemičarja iz Hrastnika in Krškega so izolski igralci storili vse kar seje za napredovanje v drugo ligo storiti dalo. Odločitev je imela v rokah ekipa Puconcev, kije doma gostila ekipo z istim številom točk kot Izola, Merkur iz Kranja. Puconci so zmagali tesno 4:3 in tako omogočili, da seje NTS Arrigoni uvrstil v kvalifikacije za vstop v drugo namiznoteniško ligo. Seveda je v Arrigo-niju zavladalo nepopisno veselje, za pravi ambient pa je poskrbel vodja moške ekipe Bogdan Ribaljčenko, kije minulo sezono ekipo vodil več kot odlično. Člani imajo sedaj čas za priprave do 23. maja ko bodo odigrali kvalifikacije za v drugo ligo, nasprotnik pa bo ravenski Fužinar. Glede na zadnje igre Izolanov pa je uvsrtitev Izolanov v drugo ligo precej realna. Na zadnjih dveh tekmah so za NTS Arrigoni igrali Cek Igor, Ludvik Kristjan in Jerman Iztok. Članice dokaj medlo V soboto in nedeljo je v Mariboru potekalo 7. Državno prevnstvo Republike Slovenije za člane in članice posamezno ter dvojice. Izolske igralke so tokrat zaigrale dokaj medlo in niso dosegle kakšnih vidnejših rezultatov. Kristina Rahotin seje kot 6. igralka v državi uvrstila med šestnajst najboljših, kar ni bilo ravno v skladu s pričakovanji. Romina Umer je zasedla 2. mesto v svoji predtekmovalni skupini, z nekoliko zbranejšo igro pa bi se lahko uvrstila tudi na glavni del turnirja. Boljšo igro pa sta pokazali Erika Jauševac in Kristina Rahotin pri dvojicah, uvrstili pa sta se med osem najboljših dvojic v državi. Pri članih je zelo dobro igral Iztok Jerman, zasedel je 2. v svoji predtekmovalni skupini. Naj omenimo še, da se je Kristina Rahotin uvrstila med 16 najboljših tudi v mešanih dvojicah, kjer je igrala skupaj z Borutom Semoličem iz Škofij. Na osnovi sklepa županje Občine Izola, štev. 446-38/98 z dne 16. 2. 1998 ter na podlagi Odloka o organiziranju Javnega podjetja »KOMUNALA« Izola, objavljamo 6. Na razpisu lahko sodelujejo vse fizične osebe, ki imajo državljanstvo republike Slovenije ali pravne osebe, ki so pravilno registrirane s sedežem v Sloveniji. JAVNI RAZPIS za oddajo javnih površin na območju ureditvnega načrta plaža »Svetilnik« v letu 1998 L PREDMET ODDAJE Lokacije za izvajanje gostinske, trgovske, športne in rekreacijske dejavnosti. 1 ČAS ODDAJE od 15. maja do 15. septembra 1998. 3. LOKACIJA Plaža »Svetilnik« v Izoli. 7. DOKUMENTACIJA K vlogi na razpis je potrebno poleg kratkega opisa programa priložiti še: - ponujeno ceno, - potrdilo o državljanstvu za fizične osebe oziroma overjen izpisek iz sodnega registra za pravne osebe, - dosedanja dejavnost in reference. 8. Upravne postopke pri pristojnih državnih organih v zvezi s pridobitvijo dovoljenj za postavitev objektov sezonskega značaja vodi JP »Komunala« Izola. 9. Ogled lokacij oziroma projekta ureditve bo možen dne 17. 3.1998 od 9. do 10. ure na sedežu podjetja Verdijeva 1, Izola. Dodatne informacije lahko dobite na telefonski številki (066) 647 - 370 dne 17.3. 1998. 4. POGOJI ODDAJE - Prostor se oddaja po m2 uporabne površine v skladu s potijenim projektom ureditve - lokacije so komunalno urejene (elektrika, voda, odtoki, skupne sanitarije), Možnosti programov: - gostinstvo (hrana, pijača), - prodaja plažnih artiklov, - prodaja sladoleda in osvežilnih pijač, - zabavne in rekreativne dejavnosti, - izposoja plažnih artiklov, - vodni športi, - drugo po dogovoru. 5. POGOJI PRI IZBIRI - Ponujena cena za uporabno površino (ne sme biti nižja od cene določene z Odlokom o oddaji javnih površin Občine Izola), - usposobljenost, - dosedanje sodelovanje pri urejanju plaže, - zanimivost programa. 10. NASLOV: JP »Komunala« Izola, Verdijeva L Ponudbe morajo prispeti do vključno dne 20.3.1998 do 14. ure, če jih dostavite osebno na sedež podjetja, oziroma priporočeno po pošti, v zapečateni ovojnici z oznako »NE ODPIRAJ PONUDBA NA JAVNI RAZPIS« prav tako do vključno 20.3.1998. 11. Odpiranje ponudb bo dne 23. 3. 1998 ob 9. uri na upravi podjetja, Verdijeva L 12. O izbiri bodo vsi ponudniki obveščeni v roku 8 dni po sprejemu sklepa o izbiri. J P "Komunala” Izola Pogovor z režis^jem Janetom Kavčičem TISTI MOZ, KI DELA FILME Ko sem prvič spraševal, kako priti do režiserja Janeta Kavčiča med vijugastimi slepimi ulicami Jagodja mi je starejša ženska rekla: A, to je tisti mož, ki dela filme. On je pa v ta rdeči hiši. Hiša je res rdeča in šele ko sem bil tam sem ugotovil, da se s severno stranjo dobesedno naslanja na Prešernovo cesto, tam pred odcepom za pod vinograde in da sem naredil velik ovinek skozi pol Jagodja, da sem prišel do hiše Iger že vrsto let živi Jane s soprogo Mirjam. Pred začetkom prvega slovenskega filmskega festivala v Portorožu, ki ga je včeraj zvečer odprl minister za kulturo Janez Školjč, sem bil pri njih drugič in priznati moram, da sem se že počutil kot doma, saj je njuna neposrednost izjemna in življenska energija, kljub dobrim letom, prav neverjetna. Povod za pogovor je bil ravno festival na katerem bodo prikazali tudi Janetov kratki film Pesem od ludomorca. - Jane, ti si posnel najbolj gledane in najbolje prodajane slovenske otroške in mladinske filme (Sreča na vrvici itd.), na prvem slovenskem filmskem festivalu pa se predstavljaš s čisto drugačnim filmom. - Ja, to je kratki film, slovenski muritat o ljudomorcu, ki je nastal v Prekmurju. Davnega leta 1897 ga je pripovedovala neka babica, zapisala pa ga je že njena mama, ohranil pa se je do danes. Kaj je to muritat? To je pesem, ki so jo peli potujoči krošnjarji po veselicah in proščenjih. Večina jih ima nabožno vsebino, so pa tudi takšni, čisto posvetni, ki govorijo o življenju in smrti. Mene je zanimal ta muritat, ki je nastal v Prekmurju, zločin ki ga opisuje pa se je zgodil v Toulonu v Franciji. Glede na to, da v Franciji muritata ne poznajo, zločin pa je v resnici zabeležen, se mi je zdelo vredno poiskati to vezo. Ugotovil sem, da so zanj krivi zdomci, ki so pozimi hodili na delo k morju in ko so se vračali so prinašali kakšen denar ali kaj drugega, nekateri pa so se vračali šele čez leta ali pa so prišli domov samo umret. Takšnega zdomca sem si jaz privoščil in ga v osebnosti lajnarja postavil v Prekmurje, kamor se je vrnil umret in pred tem pripoveduje zgodbo o nekem mesarju, imenitnem gospodu 35-tih let, ki je mlada dekleta vabil k sebi, jih izkoristil, nato pa meso porabil za klobase. Ta dogodek je takrat zelo vznemiril takratno Francijo. - Seveda niste snemali v Franciji - Ne, Toulon je nadomestila Izola, nekaj smo posneli pri Krki, nekaj pa na Štajerskem in v Prekmurju. Glavno vlogo je od začetka do konca odigral Vlado Kreslin, ki smo ga morali pomladiti in postarati. Njegovo priležnico je odigrala Lea Širok, pri delu z amaterskimi igralci in naturščiki pa mi je zelo pomagala Zvonka Radojevič. - Film je bil posnet pred dvema letoma, dokončan pa je bil pred kratkim, čeprav je dolg vsega 23 minut - Vic je v tem, da je bilo denarja, kot vedno premalo, zato je bilo treba k denarju takratne kulturne skupnosti dodati še kakšnih 20 odstotkov sredstev. Ker sponzorjev za kaj takega ni prav dosti smo se naslonili na televizijo, ta pa ni našla termina, da bi lahko prišel v montažo. Po enem letu sem šele prišel do montaže in še eno leto je trajalo, da sem prišel do sinhro studia. Medtem sem skoraj pozabil kaj sem snemal. - Kaj pričakuješ od fdma na festivalu? - Film je narejen korektno, kako delajo žirije pa itak vemo. - Ga bomo videli le na TV ali tudi na velikih platnih? - Mislim, da bo predvsem potoval po festivalih etnografskih filmov, saj bolj sodi tja kot med dokumentarce. - Brez filma in brez otrok enostavno ne vzdržiš, kajne? - Res je, do konca aprila moram pripraviti snemalno knjigo za celovečerni igrani film in to je veliko dela, zato mi ta festival pride skoraj malo narobe, ker bom izgubil kakšen teden. Gre za film o otroku, ki je obseden od televizije in vsako stvar v življenju si interpretira po svoje, tako po filmsko. Film bo za mlade, bodo pa v njem tudi bombončki za starejše gledalce. Delovni naslov filma je Nepopisan list, v mislih pa imam še Srebrni laski oziroma, to, kar bo nastalo na koncu. Starši!!! V soboto 14.3.1998 vas Ml Klub Izola vabi na debatni večer o drogi, katerega se morate udeležiti. Naši trije gostje bodo na razpolago v prostorih kluba pri glasbeni šoli v Izoli od 20.00 do 22.00 za razna pekoča vprašanja. Med tremi gosti je tudi znani dr. Krek. Ne ostanite v dvomih celo življenje ! 35 KONCERTNIH SEZON Prireditve ob petintridesetletnici delovanja je Društvo prijateljev glasbe iz Kopra minuli torek zaključilo s predstavitvijo publikacije Marije Gombač z naslovom Med časom in spominom. Avtorica je v njej zbrala dokumente in pričevanja o več kot treh desetletjih bogatega koncertnega življenja. Od leta 1963 do danes se je pod okriljem društva zvrstilo 540 glasbenih srečanj, na katerih je koncertiralo več tisoč izvajalcev, ki so nastopali kot solisti, v duetih, triih, kvartetih, kvintetih, zborih, komornih orkestrih. Koncerte je v teh letih obiskalo več kot 57.000 obiskovalcev, val tega koncetnega dogajanja je v zadnjih treh letih pljusknil tudi v dvorano izolske glasbene šole. Predvsem po zaslugi Mirjane Gvozaenac, sedanje predsednice društva, ki sicer poučuje na glasbeni soli v Izoli. Torkovo prireditev je zaključil nastop Tria Lorenz. Pred petintridesetimi leti so namreč bratje Lorenz nastopili na prvem koncertu, ki ga je 4.marca 1963 pripravilo Društvo prijateljev glasbe, (kb) _________________ URNIK1 OD SREDE DO PETKA od 15. do 19.ure OB SOBOTAH od 8. do 12.ure 1 1 1 1 1 1 l_ r N M ©■ Mehano d o.o 6310 Izola, Polje 9 Tel 066 6080 Fax: 066 608-101 OBIŠČITE NAS V TOVARNI vseh velikosti. Poleg tega pa je poskrbela tudi za hobiste s svojimi lokomotivami in dodatnimi elementi. /p\ fvRST.,POD BELV^« BHJgft V /PIRIT/ Izolska vrnila iz ZAKLONIŠČE PREPJEVA Am G VSEKRETU VLADA MIR, F KO NA SVETU JE PREPIR, G NE ŽELIM Sl DALEČ STRAN Am G NE ŽELIM S! DALEČ STRAN, TJ I JAZ , ZEMLJIN KRU J » In JUTRI BO I Na svoii promocijski turneji po Sloveniji so se odlični ko po svetu je prepir novogoriški mladeniči prikolovratili do g Podbelvederja, kjer so res profesionalno odšvicali na sekretu vlada mir, (žab.jez.-op.ur.) svoj repertoar ter navdušili množico ker tu sem sam jugo-rock-nostalgikov. Am V SVETU MIR (MIR) F Dm NOVE LAŽI G V GLAVI PRAZNO JE, ZENA DAN omaj se mesec obrne...in že je tu, v vsej svoji trgovski nagužvanosti, osmi marec! Ma kaj bi rekli o tem prazniku? Zdi se mi, kot ;dapraznujemo neko že izumrlo kategorijo, dogodek ali ideal. . Gremo se pač še eno šoping mrzlico z namenom prijazne \instant pozornosti do nežnejšega spola, potem pa spet po starem, ženske naj kar trpijo, saj bo tudi drugo leto ta osmi marec. Niti upamo si ne pomisliti, da so se nekega davnega osmega marca ženske uprle prav takšnemu načinu tolaženja s strani močnejšega spola. Pa gre zahodnim ženskam še kar dobro od rok. Če pokukamo malo okoli vogala, lahko vidimo *? ženske v islamskih deželah, zreducirane na hišni inventar in palične mešalnike in manekenke za verska prepričanja peščice fanatikov, pa uboge kitajke, ki so jim še donedavnega spodvijali stopala, da le nebi zbežale od hiše...ja, pa ste še tako navdušeni za osmi marec?. Radio Luxemburg MAONA MA BOMBA SEDMEGA MARCA JE SKUPINA IZOLANOV DVIGNILA SIDRA V OBLIKI INŠTRUMENTOV IN KOVČKOV S KOSTUMI, TER SE BREZ STRAHU PODALA ČEZ MEJO V KLUB MAONA PRED PIRANSKIM OBZIDJEM, TAKO DA SO UBOGI PIRANČANI NEMOČNO SPREMLJALI POKANJE TREBUŠNIH PREPON IN KRČENJE OBRAZNIH MIŠIC, OH YEAH! GLEDALIŠČE STEPS IN GLASBENI SKUPINI THE BEATLESS IN NOB SO ZADOVOLJNIH OBRAZOV ODŠLI NOVIM DOGODIVŠČINAM NAPROTI. BRAČA GRIMM 1 -•‘I /' -'v-- m w Bili RS - KORTE - 27.3.98 prinsi : SPIRITS in P L m\m L !F Ufe, - ! : \ PARTIBREJKERS - KORTE - 27.3.98 iTZmHTTTmTT»iJliUMTTldlJilili:[™aNliK 25SS- 3.GLEDALI/KO P L E/NI MARATON Mec|narodna prireditev Gledališko plesni maraton se že tretje leto odvija na različnih obalnih prizorišeih, najbolj pestro pa bo v Izoli, saj je organizator prireditve Zveza kulturnih društev Izola. Na prireditvi, ki bo potekala od 3. do U 24 . aprila, se bo predstavilo 40 skupin, ki prihajajo iz Slovenije, Italije, Hrvaške in Kanade. Sodelovalo bo predvidoma 750 ustvarjalcev. Letošnji Maraton bo otvorilo Primorsko dramsko gledališee iz Nove Gorice, ki se bo predstavilo z razstavo in predstavo" Ni tako slabo kot zgleda". Udeležbo so potrdila tudi naslednja gledališča : Mladinsko gledališče iz o\V\ Ljubljane, Teater Gromky, KUD France Prešeren , Gledališee Labirint, Nasa Kabinet, Siapario aperto iz Trsta, STEPS, Mrtvo gledališče iz Maribora, Dramska skupina Narodnega doma LIPA PARK iz Kanade... V spremlevalnem programu bodo organizirani koncerti, predstavitve ustvarjalcev, srečanja in seminarji, ki jih bodo vodili priznani strokovnjaki: svetovno znani lutkar Claudio Cinelli iz Firenc, koreograf Corrado Cannulli iz Benetk .režiser Eduard Miler, dramaturg Miha Trefalt, plesalka Nataša Kos, igralec Andrej Rozman - Roza, igralka Nataša Burger... Seminarji so namenjeni gledališkim in plesnim ustvarjalcem ter mentorjem gledaliških in plesnih skupin. 14. 3 ®B 1 W«lSKIMI ,6RftlC1! 2!3.. SJS2 tinmH UOlaPRUME HR 615« CUNGALUNGA KO SEM DOMA, IN GLEDAM SKOZI OKNO, BI RAD PLJUNIL SKOZENJ, A VEM, DA NI VSE KOT V KOMADU: OKNO JE ZAPRTO! RAD BI GA ODPRL, MU POKAZAL SILO MOJEGA PLJUNCA, A SE JE KLJUČAVNICA ZATAKNILA: GRK, GRK, GRK... •"iffiBBSBiH«*"' dom) PRIDSKUPIHI 913 SPINTS.PUDDINGHttDS MA KAJ SE TI ZDI, DA NAKLADAM? NE? ALORA ZAČNEMO ZARES! FILLIT! TOTALITARNIKOLOFON MAGAZINGA M JE HIGIJENIČNI VLOŽEK TEDNIKA MANDRAČ, IZHAJA NAČELOMA REDNO, ZNA BIT PA TUDI, DA IZHAJA VSAKO TOLKO. UREDNIŠKI ODBOR SESTAVLJAJO SAMI PREVERJENI KADRI, POLNI VERE V DOBER.CASOP.IS, ČE SE IMATE ZA PREVERJEN-KA'DER-NAM LAHKO-.T.UDI.RRISKOČITEINA»ROMOČ!w_ M! PA IMAMO INTERNET, LA, LA,LA. HTTP://Pl NA. SOROS. SI/MUKI/ KULTURNI DOM RAZSTAVE GALERIJA ALGA V četrtek, 12.marca vas ob 19.00 vabimo v galerijo Alga na otvoritev razstave izolskega slikarja naivca MARKA SKOKA. Na otvoritvi bo nastopil glasbenik Marino Kranjac. Galerija je odprta vsak dan, razen nedelje, od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00 (v soboto samo v dopoldanskem časuj.Telefon: 648 439. PRIREDITVE V soboto, 21. marca ob 20.00 v klubskem prostoru Kulturnega doma Izola Burger teater Ljubljana NANIZANKA Gledališki projekt Nanizanka obsega dvajset improviziranih predstav.Končni rezultat je avtorska gledališka predstava, ki nastane pred očmi gledalcev in se ne more nikoli več ponoviti. Celotno predstavo odigra Nataša Burger, ki seje šolala na DAMU V Pragi. Vstopnina: 800 Sit, dijaki in študentje 500 Sit V sreda, 25. marca, ob 18.00 v Kulturnem domu Izola GLASBENA ŠOLA IZOLA SE PREDSTAVI Prost vstop V čertek, 12. marca, ob 18.00 v Kulturnem domu Izola SREČANJE BALETNIH IN PLESNIH SKUPIN Predstavile se nam bodo plesalke Baletne šole "Pirouette" iz Izole, ki jo vodi Višnja Toškan, Plesna skupina "Metulj" iz Pirana, ki jo vodi Lidija Pogačar in Plesna skupina "Mehki čevlji" iz Sežane, ki jo vodi Milojka Garzaroli.. Vstopnina: 400 Sit V soboto, 14. marca, ob 20.00 v Kulturnem domu Otvoritveni koncert V petek, 27. marca ob 21.00 v Kulturnem domu Korte Koncert PARTIBREJKERS Koncert organizira Mladinski ustvarjalni klub Izola. Predskupini bosta mladi glasbeni skupini SPIR1TS in PUDDING FIELDS Vstopnina: 1.500 Sit predprodaja, 1.800 Sit redna prodaja V soboto, 28. marca, ob 20.00 v Kulturnem domu Izola Koncert 3 BIG BAND ORCHESTRA Izola Izolski orkester, ki ga že vrsto let uspešno vodi Peter Popovski je pripravil zanimiv glasbeni program, ki ga bodo izpeljali v sodelovanju s pevko Metko ŠTOK. Vstopnina: 600 Sit Rezervacije vstopnic in predprodaja v Galeriji ALGA - tel.62 776 (do 17. marca) oziroma 648 439 od 17. marca dalje. ŠOLA KREATIVNOSTI SEMINAR ZA IGRALCE -v soboto, 21. 29. PRIMORSKA POJE 98 Na letošnjo revijo Primorska poje seje prijavilo kar 155 pevskih zborov in vokalnih skupin. Kulturni dom Izola bo gostitelj prvega koncerta na katerem se bodo predstavili: Dekliška skupina "Fran Venturini" Domio, Moški zbor "Lijak" Vogrsko, Mešani zbor "Fran Venturini" Domio, Moški zbor "Slavina" Prestranek Vstopnina: 600 Sit V torek, 17.marca ob 20.00 v Kulturnem domu Izola Teatro stabile Friuli Venezia Giulia Trst UN’ INDIMENTICABILE SERATA (komedija) Organizator Skupnost Italijanov Izola. Vstopnina: 700 Sit marca od 10.00 do 13.00 in od 14.00 do 17.00 ,ki ga bo vodila NATAŠA BURGER Informacije in vpis na sedežu ZKD Izola, Bazoviška 4, ali po tel. 61 513. NAPOVEDUJEMO 3. GLEDALIŠKO PLESNI MARATON 0d 3. do 24. aprila bo ZKD Izola organizirala mednarodno prireditev na kateri se bodo predstavila profesionalna in amaterska gledališča iz Slovenije, Italije, Hrvaške in Kanade. Abonma gledališkega maratona zajema ogled petih predstav. Cena abonmaja : 3.000 Sit. PROGRAM PRIREDITEV MAREC 1998 četrtek, 12.marca, ob 19.00 uri na oddelku za odrasle bralce srečanje s pisateljico NELDO ŠTOK VOJSKA in predstavitev njene nove knjige »TEGA ŽIVEGA VSE TOKA« Srečanje prireja KROŽEK »ZGODBE«. torek, 24.marca od O9.do 12.ure bralni študijski krožek organizira uvodno predavanje in delavnico na temo: »BRANJE ZA UČENJE« Gostja je dr. SONJA PEČJAK. petek, 27.marca ob 13 00 uri na oddelku za odrasle bralce SLOVESNOST OB 40. OBLETNICI MATIČNE KNJIŽNICE IZOLA Gosta sta mag. FRANC PROSNIK (razmišljanje o branju) in pravljičarka ANJA STEFAN URE PRAVLJIC: vsak torek ob 17.oo uri lO.marca Bina Stampe - Žmavc: BAJKA O SVETLOBI Pripoveduje: Nadja Mislej - Božič 17.marca Michael Rosen: GREMO LOVIT MEDVEDA (prevod iz angleščine) pripoveduje: Spela Pahor 24.marca Dale Penny: DESET V POSTELJI (prevod iz angleščine) pripoveduje: Nadja Mislej - Božič 31.marca Quint Buchholz DOBRO SPI, MALI MEDVEDEK (prevod iz nemščine) pripoveduje: Špela Pahor Oddelek za mladino: Dare Brezavšček, RAZSTAVA LUTK Nada Dellore, RAZSTAVA ILUSTRACIJ INTERNET Članom knjižnice je v času izposoje omogočena brezplačna uporaba interneta Tel: 066 64 67 00 Fax: 066 64 75 31 E-mail: cobissikizo@kp.sik.si ^ galerija N INSULA SILVESTER PLOTAJS SICO GALERIJA INSULA je odprta od 9. do 1-4. In od 17. do 19. ure ob sobotah od lO. do 1 3. ure ob nedeljah in ponedeljkih je galerija zaprta V_____________________S Prejeli smo ...LJUBIM SLOVENIJO ,ČEFURJI RAUSS... Svoboda pomeni svoboda izražanja,mišljenja,ustvarjanja,itd....vsakega posameznika-torej tudi drugih in ne samo sebe. Velik cirkus je bil narejen zaradi umetnine,ki tako kot vsako umetniško delo za vsakega posameznika,to je ali pa ni. Problematična postane svoboda,ko se nekdo postavi v vlogo razsodnika kaj je za vse nas »prav« in kaj »ni prav«,kaj žaljivo in kaj ne,kaj je umetnost in kaj ni,...Posebno še ,če o tem razsoja v ekstremu za cel narod. To je v imenu oblasti počel in še počenja marsikdo in marsikatera institucija.Ekstremi so bili vedno prisotni in proti vsem tem pojavom seje človeštvo z razvojem demokracije skozi zgodovino poskušalo upreti,posebno z opredelitvijo kaj so človekove pravice kot posameznika -v odnosu do drugih in vsakršne oblasti ,kar je zapisano tudi v mednarodnih listinah(npr.resolucija OZN). Umetniška dela se sodijo po umetniških merilih,ki so široka in individualna.Možna so tudi druga merila kot npr. zakonska,za kar imamo pravni sistem.Moralna merila so spet osebna in vedno je problematično ,če se nekdo pooblašča presojati v našem DAN POMORSTVA (OH) Prejšnji petek se je v vili Andor v Ankaranu zbrala vsa slovenska pomorska elita, da bi proslavila "Dan pomorstva", 07.marec. Datum so določili na podlagi ustanovitve Državnega sekretariata za pomorstvo pri Ministrstvu za promet in zveze. Tako ima tudi Slovenija svoj dan vezan na pomorstvo. Na prireditvi so bili prisotni poleg ministra Antona Bergauerja še državni sekretar Aldo Babič, predstavniki Uprave za pomorstvo, Pomorske policije, Luke Koper, ladjarjev, pomorskega registra, ribištva, predstavniki iz tujine... Beseda je tekla o pomembnosti slovenskega morja in kapacitet, ki jih ta ponuja. Še vedno neurejene cestne in železniške povezave onemogočajo hitrejši razvoj ter prosperiteto. Slovenci še zdaj nimamo "Pomorskega zakonika" ter sprejetega "Zakona o morju in notranji plovbi". Tudi drugače je odnos države do morja dokaj klavem. Ribištvo in naš edini konkreten ladjar sta na psu. Turizem ne znamo dovolj dobro vnovčiti. In še veliko je stvari, da država ne sodi med modeme pomorske. Pojem "javno dobro" še vedno nima konkretne definicije. Govorniki so bili kljub vsem težavam optimistični. Svetla točka slovenskega Uj pomorstva je gotovo koprska luka, ki pa •*nebi smela ostati osamljen primer ^dobrega poslovanja na pomorskem področju. Vzpodbudnih besed je bilo filslišati kar veliko, le da nebi le pri njih ostalo. imenu kaj je moralno.To vlogo je očitno nase tudi v slovenskem prostoru prevzela Cerkev.Zato je nekoč uvedla cenzuro in inkvizicijo.Očitno,čeprav v za sedaj blažji obliki,so te metode še zelo prisotne-zadnji primer CD plošča Strelnikof katere vsebino pravzaprav le malokdo pozna. K pisanju meje pravzaprav spodbudilo čisto nekaj drugega in sicer napis z naslova,ki je grafitiran na celotnem stranskem zidu osnovne šole Vojke Šmucin na velikem pomolu.Pustimo pripis SNS,ki je lahko pripisan tudi zaradi provokacije. Problematično je ,da prihaja do etičnih odklonov,ki so zgodovinsko nazadnjaški in jih imenujemo skrajno desni .Identificirajo z nacifašizmom.Splošno je simptom mnogo bolj problematičen saj ekstremistično,zaenkrat nenasilno, odseva pojav in širjenje nečesa za kar smo smatrali ,da je v naših krajih pokopano pod smetišče zgodovine saj odseva nižjo stopnjo civilizacije.To je nestrpnost do drugih in sovraštvo do različnih in s tem postavljanje sebe v vlogo prvega in najboljšega in kot vzorec kateremu morajo slediti vsi drugi,da bomo primemi(slovenski »Arijec«?).Ponavadi je to povezano z rojstvom na nacionalni podlagi in ne na evropsko splošno priznanih merilih vrednotenja človeka.Na to kako in kje smo se rodili nihče izmed nas ni uplival,ni kriv in zaslužen za to .Že zato bi morali biti vsi enakopravni. Posebno v Istri,kjer smo vedno živeli različni narodi ,različnih kultur jezikov itd.smo se naučili spoštovati načela različnosti in enakih pravic.Zato me skrbi,ker se začenjajo pojavljati razmišlanja in delovanje,ki je prenehalo z razpadom nacifašizma,ki so ga občutili in ga še zelo dobro pomnijo naši predniki. Pojmu spoštovanja različnosti Evropa posveča izredno pozornost in je zelo občutljiva na vsako diskriminacijo saj je polna manjšin in različnih narodov ter kulturnih skupin.Izredno se boji pojavov nestrpnosti kot so v Bosni,Baskiji,Irski,Belgiji,Kosovu,Turčiji,... Upam,da bodo taki ,ki ne spoštujejo in tolerirajo različnosti čimmanjštevilni pri vztopu v Evropsko skupnost. Ne more nas družiti sovražnost do drugih ampak skupni cilji in želja po sobivanju v skupni Evropi in še širše skupnem Svetu. Lucio Gobbo JAVNO VPRAŠANJE Kaj ste pristojni državni organi storili za odkritje ostankov našega izolskega ribiča Silva Grgeta in kaj še mislite zato narediti? Poročila mi -javnost nismo dobili nobenega razen začetnih aktivnosti prvega dneva. Ker nimamo nobenih informacij razen o tem,da prijatelji s sorodniki po lastni moči in izkušnjah,mogoče tudi nestrokovno,vendar v želji po pomoči,naredijo brez sodelovanja strokovnih organov,si pač ustvarjamo lastne interpretacije.Posebno še,ker vemo koliko truda je bilo vloženega ob drugih primerih po državi(gore,Hudičevo jezero,...). Najslabša informacija je neinformacija. Lucio Gobbo IZLET ZA UPOKOJENCE Društvo upokojencev Izola vabi na izlet NA GORIŠKO IN V BENEČIJO Odhod 1. aprila ob 8.00 uri pred Lipo. Sprejemamo prijave za počitnikovanje v Dolenjskih toplicah od 2. do 9. aprila. Informacije in rezervacije na sedežu društva, tel. 61 920 v delovnem času. tel/fax. 647-882 ^7V//)a p? p / lh m m podjetje za SP-je in dom „ S^»rg^lila in ' .*e NA*2 aGA • • 0.\šL brniškega £]°tZ*P80vino L ,, l'Tr- v Je * t/ r J c v^iih t>ALlTt |W>'’ OBIŠČITE NAS VSAK DELAVNIK OD 8.00 DO 16.00 URE NAGRADNA GOJKARCA DA BI SODELOVALI PRI NAGRADNI KRIŽANKI POTREBNO JE UGANITI NAZIVE TREH LESENIH BARK, JADRNIC - KATERE LE RETKO SREČAMO NA JADRANU. SAJ SO JIH ISPODRINILE DRUGE BOLJ HITRE LADJE. KUPON. PRAVILNO IZPOLNJEN POŠLJITE DO 17. 3. 1998 - NA: TEDNIK MANDRAČ, VELIKI TRG 1. IZOLA. DRUŽABNO IGROPA DOBI KRISTINA STARIČ IZ MLADINSKE ULICE V JAGODJU. VODORAVNO 1.ŠPORTNI VADITELJ-7. IZDELOVALEC SVEČ-l3. CUKROV GOJKO-15. SPECIALIST ZA NOSNE BOLEZNI-16. PRIGODA, ČUDOVITO DOŽIVETJE-18.PRISTANIŠKO MESTO V JUŽNEM MAROKU-19. ANGLEŠKI NOBELOVEC, JOHN BOYD-20. SKUPŠČINA NOB V JAJCU-21. MOŠKO IME, IZ BESEDE-ROBO-22. AMERIŠKI LEŠNIKI, KIKIRIKI-24. ŽENSKO IME, ANA V DALMACIJI-25. ZNAN SMUČARSKI CENTER NA ŠVEDSKEM-27. LETNI GOZDNI POSEK-28. ZEMELJSKO NAGLAVIŠČE, IZ BESEDE - TEZIN-30. KLASINC ONDINA-31. ANDREJA LUKAČ-32. INDIJSKA BOGINJA, MATI, ŠIVOVA ŽENA-33.RUDARSKO MESTO V JV ROMUNIJI-34. VODJA MAKEDONSKE VMRO-37.DEL IMENA OTOKA ... JORGE-38. TATJANA MAHNE-39. MORSKI RAK BREZ KLEŠČ-41.BOBROVKA MOČVIRSKI BOBER-45. SKLADNOST, UJEMANJE, PODOBNOST-48.USNJE ZA ROKAVICE 49. ŠVICARSKI POLITIK, ADOLF-50.TOVARNA POSODE V CELJU-51. GESLO.TOVORNA OBALNA JADRNICA-52. REPTIL-54. EMINOVIČ IRMA-55. KRATICA ZA; TELEVIZIJA MONTE CARLO-56. PREKOP-57. SPAJANJE KOVINSKIH DELOV-58. ALEN ANIČ . NAVPIČNO I .GESLO.VRSTA DVOJAMBORNICE NA JADRANU-2. STROG USTNI IZPIT-3. FINSKO JEZERO-4. VOZEL, TUJKA-5. SRBSKI PISATELJ-6. BIVŠI NOGOMETAŠ DINAMA, KRASNODAR-8. GLAVNO MESTO POLJSKE-9. NAJBOLJ DIVJI KENTAVER-10. ČIČ ANDREJA 11. ROMARSKO MMESTO V ARABIJI,IZ ČRK - AAAINZ-12. RADIOTELEVIZIJAH 3. ANGLEŠ. PISATELJ, ARCHIBALD-14. GESLO. RIBIŠKI ČOLN NA JADRANU-17. PESNIŠKA ŠOLA V FRANCIJI-19. ZAROTNIK PROTI KRALJU CHARLESU II.-23. ŠOLSKA OCENA-26. ITAL. VINO, IZ BESEDE, ELOOR-29. GLEDALIŠKI ODMOR, IZ BESEDE, ANTRECET-31. RAZČLENJEVANJE POJMA-35. TROPSKI CIKLON-36. ŠVICARSKI NOGOMETAŠ. JOHANN40. TRETJA ČRKA HEBREJSKE ABECEDE-42. VADITELJ V KLUBU BILDERJEV V IZOLI, JANKO-43. POD-44.SLOVENSKA IGRALKA, MRZEL-46. MESTO V ITALIJI-47. SLOVENSKI FOTOGRAF, ŽNIDARŠIČ-51. ANGLEŠKA LETALSKA DRUŽBA-52. PEČAR KLAVDIJO-53. IZTOK LEBAN. KRIMIN ALIJE Tudi za letošnji AFŽ so spet cingljali tisoči zvončkov, ne omenjamo pa vrtnic, orhidej, gladiol, irisev, telohov...Seveda je bil praznik tak, kot si ga je vsak posameznica (k) naredila. Fešte so bile v ožjih in širših krogih, vedno budni dečki pa so tokrat morda nekoliko skozi prste pogladali kakšni voznici. Life on Belvedere Na Belvederju je kar živahno. Tako si je mislil neznanec, ki je tudi sklepal, da bo verjetno tam tudi kaj našel - tako za dolgoročno izposojo. Sel je v diskoteko našel žvečilne gumije, seboj pa vzel še cigarete, nekaj denarja in še videorekoreder, za vsak slučaj. Dečki ga še niso našli Čez nekaj dni so bili dečki ponovno klicani na Belvedere. Tokrat so se v diskoteki sprli,bojda zaradi brhkih deklet; trije moški in se med seboj udarili. Eden od njih je bil tudi telesno poškodovan, dečki pa so vse popisali. Runaway 2x Zgodili sta se dve prometni nesreči s pobegom. V križišči proti Kortam je voznik osebnega vozila izsilil prednost vozniku kolesa z motorjem. Povzročitelj nesreče je s kraja pobegnil, vendar so ga dečki v modrem zanesljivo ulovili. Več sreče je imel voznik temnega osebnega vozila na cesti proti bolnici. Povzročil je nezgodo in pobegnil. Niso ga ujeli. Druga pomlad V Domu upokojencev sta si v lase skočila dva oskrbovanca. Izmenjala sta si nekaj udarce in sploh kršila javni red in mir. Dečki so dosledno ukrepali. Vrnitev k naravi V Polje sta prišla fant in dekle in si tam postavila šotor. Stvar je postala zanimiva, občan ki pa je vse to opazoval, pa je sporočil v Izolo na postajo. Dečki so si ogledali šotorišče in ugotovili, da sta fant in dekle zbežala od doma, s seboj pa vzela šotor, malokalibrsko puško z naboji in dva lovska noža. Tako, za preživetje. PARKI BODO CVETELI Navidezna pomlad je spravila na prosto vrtičkarje in kmete pa tudi delavci Komunale, ki skrbi za izgled mesta so se lotili urejanja zelenic in parkov. Pripravili so poseben program obnavljanja in urejanja v katerega so vključene vse zelenice in parki (tudi tisti v Livadah in Jagodju, da ne bo zamere) in zdaj njihovi delavci že opravljajo prekopavanja in sadijo cvetje tam, kjer je to najbolj potrebno. Nekatere cvetlice je treba zamenjati, še posebej vrtnice, ki jih je novemberski mraz precej prizadel, tako da bo pomlad v Izoli zares cvetoča. Ob tem se Komunala zahvaljuje občanom in posebej učencem Osnovne šole v Livadah za izjemen odziv na njihovo akcijo zbiranja odpadkov. Menda so učenci zbrali toliko odpadnega papirja, da so morali naročiti dodatne kontejnerje da so sploh lahko odpeljali vse, kar so jim papirnatega oddali krajani Livad. TRGOVSKA 4 / OBRTNA CONA / 6310 - IZOLA tel.: 066/646-608, 645-778 fax: 066/ 645 - 779 TRGOVINA REZERVNIH DELOV ZA RENAULT, OPEL CITROEN, FIAT, ZASTAVA, LADA IN JAPONSKA VOZILA ODPRTO VSAK DAN od 7 -17 SOBOTA 9 -13 AVTODELI - DODATNA OPREMA KAKOVOST IN UGODNA CENA • VALVOLINE VALVE CLEANER-354ml 925 SIT POVRNE MOČ IN DELOVANJE MOTORJA, IZBOLJŠA VŽIG, OČISTI SESALNI SISTEM, UPOČASNI NASTAJANJE USEDLIN • VALVOLINE RADIATOR FLUSH - 354 ml 960 SIT ODSTRANJUJE RJO IN USEDLINE Z MOTORNE PLOŠČE JEDRA HLADILNIKA IN HLADILNIH KANALOV • VALVOLINE ENGINE STOP LEAK - 354 ml 925 SIT ZAUSTAVLJA UHAJANJE OLJA PRI TESNILIH GLAVNIH LEŽAJEV, ZDRUŽLJIV Z VSEMI MOT.OLJI, OHRANJA TESNILA MEHKA IN UPOGLJIVA OPLEMENITITE DELOVANJE SREČNO VOŽNJO 1 VAŠEGA AVTOMOBILA VAS NOVI POOBLAŠČENI TRGOVEC AVTOPLUS 5~r“\S5!i d.d. Koper k r -EVROPSKI AVTO LETA 1998 že od 34.990 DEM INEVVS RAČUNOVODSKE STORITVE^ PAPIRNICA Zanesljivo, kakovostno in po ugodnih cenah vodimo knjige za S.P. in podjetja 'fotokopiranje* MOROVA 25/D 6310 IZOLA. SIMONOV ZALIV, TEL / FAX 63-213 J Istrska vrata 7, Izola, tel./fax: 066/ 646 553 ALI POZNATE UNIFORME Uniforme so del življenja, navajeni smo jih s ceste, s filmov in televizije, navajeni smo policajev in vojakov, pomorske pa so nam še vedno precejšnja neznanka. Pravzaprav malo ljudi ve, kakšna je uniforma slovenske pehoote, mornarice ali letalstva, še večja neznanka so oznake rodov, da o činih niti ne govorimo. Poseben problem pa so slovenske komande in slovenski izrazi za nekatere izrazito vojaške dele obleke ali opreme, saj smo v petinštiridesetih letih JLA precej takšnih izrazov kar poslovenili. Zato smo vam pripravili majhno uganko za katero pa nimamo nobene nagrade ampak bo dobra le za pogovor v gostilni ali pri kosilu. Gre le za to, da skušate ugotoviti kako se po slovensko pravi tej vrsti pokrivala (nekoč je bila »šapka«) in kateremu rodu vojske pripada bela, kateremu pa modra. Odgovor bomo zapisali naslednjič.